C. C. fiottali, — Ese e ogni glavah msiiisa.
Posamezna Ituvilka 39 stot„ it sr* 59 stc>
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Naročnina za celo leto 15 L . za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, p, » slana, oglasi denarnih zavod.,v itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 J r.
ŠTEV. 33.
V GORICI, ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1939.
LUL.LJ—L.2J“-,U?
LETO 1.
Tedenski koledarček.
8. novembra, petek: Klavdij in to* varisi, mučenci; Bogomir, škof. — 9., sobota: Teodor (Božidar), mučenec; Teofil (Bogoljub). — 10., nedelja. 25. pobinkoštna nedelja. Andrej Avelin, spoznavavec. — 11., ponedeljek: Mars tin (Davorin), škof. — 12.,torek: Mar* tin (Davorin), papež; Livin, škof. — 13., sreda: Stanislav Kostka, spozna* vavec. — 14., četrtek: Jozafat Kunče* vič, škof, mučenec; Serapion, mu* čenec.
V soboto 9. novembra je prvi kra* jec; vreme lepo.
Novice.
Obletnica zmage v Trstu.
Proslavi 11. obletnice zmage nad Avstrijo je prisostvoval tudi vojvoda d’ Aosta. Na trgu sv. Justa so sloves* no odkrili »žrtvenik III. armade«. Po blagoslovitvi spomenika so nenadoma zadrdrale strojne puške z grada, v pozdrav je padlo tudi več topovskih strelov. Nato je tržaški škof mons. Fogar opravil v stolnici slovesno dari* tev. Svečanosti so se poleg ministra za p/rekmorske dežele De Bona udeležili tudi diplomatski zastopniki tujih dr* žav, med temi konzuli Francije, Če* škoslovaške in Jugoslavije. Ob glav* nem pomolu so bile zasidrane štiri torpedovke, ki si jih je popoldne ogle* dal lahko vsak meščan. Vojvoda d’ Aosta je ob tej priliki naslovil na Tržačane, »svoje someščane« in »si* nove sv. Justa«, posebno poslanico. Zvečer je bilo mesto razkošno raz* svetljeno. Slovesnost je motilo slabo vreme, ki mu je pomagala neumorna tržaška burja.
Delavske banke.
V Ameriki so pred osmimi leti že* lezniški mehaniki ustanovili svojo banko. Kapitalisti so se delavcem sme* jali, češ, čemu pa rabijo svojo banko. Danes je v Združenih državah 28 cve* točih delavskih bank, ki delavcem v njih socialni borbi krepko pomagajo.
Zopet zločinski napad.
Zadnjič smo kratko poročali o na* padu na dva fašista v Luksenburgu. V noči od 30. do 31. oktobra je bil iz* vršen v luksenEurški državi v mestu Esch spet nov napad na italijanskega fašista. Napadeni 33*letni Testa je bil na mestu mrtev.
Razširjenje luk.
Kakor poroča tiskovni zavod »Ste* fani« hoče beograjska vlada razširiti in povečati razne dalmatinske luke, v prvi vrsti Split in Dubrovnik.
Kralj žveplenk.
48*letni Šved Ivar Kruger izdeluje danes žveplenk, kolikor jih svet po* trebuje. Na svetu, zlasti na Švedskem ima 150 tovaren za vžigalice, v kate*
rih je 50.000 delavcev. Monopol na vžigalice ima v večini evropskih dežel.
Kruger, kralj užigalic, je še sa* rnec. Živi le za trgovino. Je visoko izobražen človek, ki sam zase le malo potrebuje. V prostem času se bavi ne* koliko le z glasbo in slovstvom. — Kaj torej starega fanta žene, da hoče svo* je vžigalice vsemu svetu vsiliti?
Javna dela.
V	ponedeljek so po raznih pokra ji* na h pričeli z javnimi deli, ki naj se v osmem letu fašistovske vladavine končaju. Za ta dela je vlada določila 180 milijonov lir.
»Osservatore Romano«, uradno glasilo sv. stolice, je 4. t. m. prvikrat izšel v novi tiskarni v Vati* kanskem mestu. Lice lista je ostalo v glavnem staro, samo mesto »Roma« je sedaj zapisano »Città del Vati* cano«.
Medsebojno spoznavanje.
Znani tržaški prevajalec profesor Urbani je prevedel na italijanščino prelepi roman Ivana Tavčarja »Vi* soško kroniko«. Ob tej priliki se v tr* žaškem »Piccolu« oglaša neki »b«, ki se.o slovenskem pisatelju Ivanu Tav* carju zelo pohvalno izraža. Posebno poudarja, da se je Tavčar znal vglobiti v pristnost slovenske ljudske duše. Na koncu izraža željo, naj bi se pre* vedel v italijanščino tudi Tavčarjev roman »Izza kongresa«.
Zrakoplovni promet.
Po uradnih poročilih se je zrako* plovni promet med Rimom in Duna* jem znatno povečal. V septembru le* ta 1928. so letala na tej črti imela 295, letošnje leto pa 371 potnikov. Poštni promet se je pa dvignil do petkratne višine.
Čiščenje.
Tudi ruska komunistična stranka je začela v svojih vrstah čistiti. Vsega skupaj je osrednja nadzorovalna ko* misija izključila iz stranke 225.000 članov. Danes je vpisanih v stranko le 1,330.000 udov.
Nečloveška mati.
V	neki vasi na Poljskem so aretirali razcapano beračico s triletnim otro* kom v naročju. Dete je na vse pretege jokalo. Ko so si otroka ogledali, so opazili po vsem trupelcu globoke za* reze z nožem, ki so revčka hudo bole* le. Po dolgem zasliševanju je bera* čica povedala, da otrok sploh ni njen, marveč od neke znanke. Policija je šla k tej ženski in ugotovila, da je imela pet otrok, katere je proti od* škodnini oddajala beračicam. Te babe so te otroke kakorkoli pokvečile, da je otrok vekal in vzbujal usmiljenje mimoidočih.
Zagrebški komunisti.
Zagrebška policija je prišla na sled neki komunistični organizaciji. De*
tektiva Josipa Ker j a in Josipa Bana so poslali, naj zgrabita komunistične* ga vodjo Babiča. Ko ju je ta ugledal, je začel streljati ter je oba ustrelil. Sam pa je zbežal. Še isti dan je poii* cija hotela prijeti komunista Hranilo* viča. Dva detektiva sta ga pod noč čakala v veži njegove hiše. Hranilovič, ki je bil obveščen, da ga policija čaka, se je nenadoma pojavil pred polici* stoma ter je enega ustrelil, drugega pa težko ranil. Ko je pa morilec skušal zbežati, so ga prijeli. To je že tretji slučaj, da je policija imela težak po* sel pri lovu na komuniste.
Tržaški svetilnik.
Od 1. novembra dalje si novi sve* tilnik na Greti lahko ogledaš brez* plačno, ker je dosedanja pristojbina odpravljena. Čuvaju pa se moraš predstaviti z osebno izkaznico. Sve* tilnik je odprt od 13. do 16. ure v ča* su od 1. oktobra do 31. marca, od 13. do 19. ure ostale mesece; ob prazni* kih tudi od 10. do 12. ure.
Promet s tujci.
Beogradski listi poročajo, da je sc* dem angleško*amerikanskih družb na* prosilo vlado za dovoljenje, da smejo zgraditi na dalmatinski obali okoli Splita in Dubrovnika 60 velikih hote* lov za tujce.
Prijateljski obisk.
Ogrski legitimisti, pristaši habsbur* ške dinastije, so pred kratkim imeli na nekem gradu posvetovanje. Ugoto* vili so, da na Madjarskem ni več pra* vega navdušenja za kralja. Da bi mal* ce dvignili mrzlo navdušenje, name* ravajo še to zimo povabiti nekdanjo cesarico Cito s sinom Otonom na »pri* jateljski« obisk v Budimpešto.
Generalni tajnik
Društva narodov Erik Drummond je šel po političnih zadevah v Beograd. Od ondi se je napotil v Rim, kjer sč ga sprejeli s precejšnjimi častmi. Pol uradni »Giornale d’Italia« pristavlja, da bo obisk pripomogel, da se popra* vijo čudna mnenja, ki vladajo o Itali* ji, v vodilnih krogih Društva narodov.
Napad na Hooverja.
Pretekli teden se je baje imel zvršiti napad na ameriškega predsednika Hooverja. Ko je dirjal predsednikov posebni brzovlak proti Washington«, so detektivi vozeči se v lokomotivi pred vlakom trčili ob te^ek avto, po* ložen povprek tračnic. Komaj so ga tik pred bližajočim se predsednikovim brzovlakom odmaknili. Kasneje so prijeli dva črnca, lastnika tistega avta. Na policiji sta pa možaka izjavila, da sta hotela, naj vlak avto razbije, da bi dobila zanj zavarovalnino, toda d nista vedela, da se prav v tistem via* ku vozi Hoover. NOVI list
1929 C
n\-m < ACštTi 36=163 61
Odstop.
Znani goriški veletrgovec Anton Orzan, katerega je kakor smo zadnjič poročali napadel tržaški list »Fiam? ma«, da je bil avstrijski častnik, je odstopil kot podpredsednik pokrajin? skega Gospodarskega sveta.
Dva krepka osemdesetletnika.
Dne 24. okt. je praznoval na svojem posestvu »na Kamnu« pri Novem me? stu osemdesetletnico znani slovenski politik in pisatelj Franjo Šuklje, še du? ševno in telesno ves zdrav in čil. Po? membne slavnosti se je udeležil tudi prevzvišeni škof ljubljanski dr. Bona? ventura jeglič. Prevzvišeni, ki je tudi še v polni moči svojih duševnih in te? lesnih sil, bo v sedmih mesecih obha? j al svojo osemdesetletnico.
V starem poklicu.
Bivši avstrijski kancler dr. Seipel je na dunajskem vseučilišču začel po 11. letih presledka spet predavati. Na? stopil je s predavanjem »Mir kot so? cialno vprašanje«. Seipel pravi, da je v starem profesorskem poklicu bolj zadovoljen kot pa na odgovornosti polnem mestu državnega kanclerja (min. predsednika).
Osebne vesti.
Te drii otvorijo svoje lastne pravne pisarne dosedanji odvetniški konci? pijenti gg. dr. Teofil Simčič v Idriji, dr. Lojze Vogrič v Tolminu in dr. Joško Jakončič v Kanalu.
Stanovske zbornice.
Jugoslovanska ustava se v kratkem na ta način izpopolni, da se pridele banom kot posvetovalni organi sta? novske zbornice. Tu bodo sedeli za? stopniki posameznih stanov in ne več političnih strank. Za take zbornice se je že pred leti zavzemal socialni poli? tik dr. Gosar v »Socialni misli«.
Nevarna šala.
V porenjskem mestu Diisseldorfu so igrali Šekspirjevo igro »Vesele že? ne vindsorske«. Dvorana je bila polna gledavcev. Naenkrat zavpije nekdo: »Streljali bodo!« Ljudstva se je pola? stila groza in je začelo dreti proti vra? tom. V gneči so pohodili par otrok. Ko so pobalina, ki je tisto zavpil, pri? jeli, je dejal, da se je hotel le šaliti.
Vatikanski novci.
Vatikanska država bo kmalu začela izdajti svoje novce, za enkrat le ko? vane iz zlata, srebra in bakra. Papeški zlatniki in srebrniki bodo nosili na eni strani papeževo sliko, zadaj pa upo? dobljene rimske bazilike; na bakre? nem drobižu bo pa papežev grb in va? tikanske palače.
Delavci pri papežu.
. Sv. oče je pred dnevi sprejel v po? sebni avdijenci zastopnike delavcev iz raznih dežel. Nemški zastopniki so papežu izročili posebno spomenico o najvažnejših sodobnih vprašanjih de? lavskega stanu.
Kdo ima stare pesmi?
Treba je, da zberemo skladbe naših skladateljev Volariča in Kocijančiča. Mnogo jih je bilo tiskanih, a se v tr? govinah več ne dobijo, mnogo pa jih ni bilo tiskanih ter se nahajajo samo
v rokopisih po zaprašenih knjižnicah in cerkvenih harmonijih in orglah. Kdor hrani kaj takega, naj v imenu dobre stvari pošlje na naše uredništ? vo. Vsak drobec bo dobrodošel.
Nekulturna policija.
V	zadnjem času se množe pritožbe zastran ravnanja s kaznjenci po raz? nih evropskih ječah. Francoski listi n. pr. pišejo o par slučajih, kjer so jet? ničarji v neki francoski kaznilnici in celo policijski uradniki pretepali are? tirance ter jih žgali po telesu z ogorki cigaret. — Nekaj neverjetnega v 20. stoletju!
Na tečaj!
Dolgo časa se je bralo, da bo or j a? ški nemški zrakoplov »Zeppelin« po? letel na severni tečaj. To bi se bilo zgodilo že pretekli mesec, če se ne bi moštvo zrakoplova uprlo. Te dni se je pa »Zeppelinov« poveljnik Ecke? ner pobotal s svojimi ljudmi ker je v slučaju nesreče obljubil njih družinam bogato odškodnino. Poleteli bodo pri? hodnjo spomlad. Z njimi pojde tudi sloveči polarni raziskovalec FriSt? jof Nansen.
Gersonovo zdravljenje v Trstu.
Tudi v tržaške mestne bolnice je bilo te dni vpeljano Gersonovo zdrav? 1 j en j e vseh vrst j etik, kostne jetike, očesne, črevesne, pljučne i. dr. Pripro? s ti nemški zdravnik dr. Gerson je po dolgih poskušnjah dognal, da neoso? Ijena rastlinska hrana nenavadno dobro učinkuje na jetične. Mesto na? vadne soli vzame bolnik posebno sol »Mineralogen«, ki jo je sestavil dr. Gerson sam. Poleg tega zavžije bolnik po zajtrku in po večerji po poldrugo žlico ribjega olja. Nobena jed ne sme biti osoljena. Po nekaj mesecih tak? šne kure se bolnikom prične vračati zdravje. Pri pljučni jetiki se Gersono? vo zdravljenje ni tako obneslo kakor pri drugih, vendar je bil tudi ta uspeh zadovoljiv. V Nemčiji je Gersonovo zdravljenje že zelo v rabi, v Italiji pa ga je Trst prvi upeljal.
Malo rojstev v Trstu.
V	prvih desetih mesecih se je rodilo letos v Trstu 3188 otrok, umrlo pa je 3347 Tržačanov; umrlo je torej 159 ljudi več, kakor se jih je rodilo. Zna? no je, da je imela letos tudi drugod smrt obilno žetev radi hude zime. Kljub temu je število rojstev letos izredno nizko, toliko bolj ako pomi? slimo, da je n. pr. leto 1913. prineslo Trstu v teku prvih __ deset mesecev 6895 novih življenj. Število tržaškega prebivalstva je bilo leta 1913. še nižje kakor letos.
Protest pohabljencev.
Na 7. občnem zboru vojnih pohab? 1 j enee v in invalidov Italije se je spre? jela pretekli torek tudi resolucija, kjer se izraža najodličnejši protest proti inozemskim knjigam, ki name? noma omalovažujejo in manjšajo ve? Ijavo italijanskega orožja v svetovni vojni. V mnogih državah se širijo med mladino in izobražence popisi svetov? ne vojne, ki so zelo žaljivi za Ita? lij o. Zato ima predsednik Delcroix
pooblastilo, da sestavi besedilo pro? testa in ugotovi »veliko zgodovinsko resnico, da je bila svetovna vojna dobljena v dveh bitkah, prvič leta 1914. na reki Marni, ko je velikodušna nevtralnost Italije dovolila Franciji, da je združila vse svoje oborožene si? ie ter rešila z obupnim naporom samo sebe in antanto; drugič leta 1918. v Vittorio Veneto, ko so junaške žrtve italijanskega ljudstva pognale v beg eno najmogočnejših armad na svetu in odprle Italiji in antanti poti proti Dunaju in Berlinu.«
V amerikanski zapor.
Kdor bi skušal na nepostaven način priti v Severno Ameriko in ga ameri? kanska oblastva pri tem zalotijo, se kaznuje z največ enoletnim zapo? rom ali z globo, ki gre do 1000 dolar? jev ali 19.000 lir. Amerikanski sodnik te pa lahko kaznuje tudi z zaporom in globo obenem. Tako se glase le? paki, ki visijo v Trstu v okolici pri? stanišča.
V pijanosti zgorel.
56 letni posestnik Peter Miiller, do? ma v bližini Subotice v Banatu se je pred dnevi vračal iz mesta proti do? mu. V mestu si ga je privoščil par ko? zarcev in je prišel že Židane volje na dom svoje poročene hčere, kjer so obhajali ravno botrinjo. Ta svečana prilika mu je dala seveda povod, da se ga je pošteno navlekel. Pod večer je šel tak proti domu, kjer je takoj legel v posteljo, kadeč cigareto. Ko je par ur pozneje prišel domov njegov sin, je začutil smrad po dimu. Odprl je vrata v očetovo sobo; iz nje je pa bušil tako močan dim, da se je mia? denič nezavesten zgrudil. Prihiteli so še drugi domači in z grozo videli, da gori postelja, v kateri je spal oče. Vsa? ka pomoč je bila prepozna. Nesrečni oče se je najprvo v dimu zadušil, po? tem je pa še zgorel.
100 let stara
je znana opera »Viljem Tel«, ki jo je uglasbil skladatelj Rossini. 3. avgusta 1 1829. so jo prvič peli v pariški operi. Dotlej je bil Rossini, ki je svoje ime proslavil tudi s »Seviljskim briv? cem«, navajen, da so vse njegove ope? re izžvižgali. »Viljem Tell« pa se je občinstvu na mah priljubil. Od tedaj je začela skladateljeva pot navzgor.
Ukradeni avtomobili.
Iz poročila glavne zavarovalne družbe je razvidno, da so lani ukradli v Združenih državah 116.000 avtomo? bilov. Škoda znaša 80 milijonov dolar? jev. Največ jih pokradejo v oktobru in novembru, najmanj na v februarju.
Poziv.
One, ki so se udeležile natečaja za prt sv. Frančiška, naj pošljejo izgotovljeno delo na naše uredništvo do 30. t. m. 1. decembra se razdelc nagrade.
»Cattolica«, zavarovalna družba z gene? ralno agencijo v Trstu S. Nicolò 11/L, nazna? rij a svojim zavarovancem proti toči iz občin Tomaj, Dutovlje, Štanjel, Komen in Sežana, naj se obrnejo radi plačila menic kakor tudi radi izplačila odškodnine na zastopnika Viktor« ja in Melhijora Šonca v Tomaju.
:o je s politiko.
Praznovanje zmage.
V nedeljo 3. novembra so se vršile po vsej državi slovesnosti. Praznovat la se je obletnica zmage, ki jo je ita* lijanska vojska 4. novembra 1918. iz* vojevala v Vittorio Veneto ob reki Piavi nad avstro * ogrsko armado. Najpomembnejša prireditev je bila v Rimu, kjer se je vršil istočasno občni zbor vojnih pohabljencev pod pred* sedstvom poslanca Delcroix (reci Deikroà). Na zborovanje je prišel tu* di načelnik vlade Mussolini, kateremu so navzoči burno ploskali. '
Veliki pohabljenec slepi Delcroix ga je pozdravil z vznešenimi beseda* mi in obžaloval, da ni Mussolini že za časa svetovne vojne stal na čelu Ita* lije. Ko smo odhajali na bojno polje, — je rekel — Vas na žalost nismo vi* deli pred našimi vrstami. Zato se pa tolažimo z bodočnostjo, zakaj mi pri* čakujemo, da nas popeljete tja, do kamor tedaj nismo dospeli. Brez tega pričakovanja bi mi ne vedeli, kaj de* lati z našim življenjem. Naše ljudstvo je kakor vojak, kateremu se je bojna čelada, ki ga je prej tiščala, končno priljubila, in ki nosi sedaj rad orožje, ker ve, da mu brani življenje, še bolj pa zato, ker upa, da mu zagotovi zmago.
Če bi bili ob izbruhu vojne Vi na vladi, bi bili prišli do zmage v Vittorio Veneto brez prejšnjega poraza in Vi bi bili tudi umeli, da priborite naši zmagi spoštovanje. Mesto tega ste prišli na krmilo v trenutku, ko je bila vojna že likvidirana, in mi vemo, da se računi med narodi ne dajo več po* praviti, če so bili že zaključeni, čeprav so se dogodile pomote ali še hujše ne* pravilnosti.
Mi vemo tudi, da kdor sedi na meh* kem sedežu ne odstopi rad mesta ti* stemu, ki pride za njim, in da zlepa ne dosežeš nič na tem svetu. Če bi zado* s to vala vera, ste nam je Vi dali toliko, da bi z njo lahko gore prestavljali. Če bi zadostoval ogenj navdušenja, ste ga Vi zanetili toliko, da bi se z njim dalo posušiti morje. Toda vse to ne zadostuje in potrebna so druga sredstva.
Nam se ne mudi, zakaj mi vemo, da se zgodovina razvija polagoma. Upa* mo pa, da bomo dovolj časa živeli, da se lahko še enkrat odpravimo na po* hod. Nočemo danes praviti, kaj bomo naredili, ko nas boste pozvali, temveč izjavljamo samo, da nas boste videli in spoznali ob preizkušnji.
Po govoru, kateremu je vsa dvora* na ploskala, je načelnik vlade v znak priznanja objel govornika.
Mussolinijeve izjave.
Ko je načelnik vlade sam povzel be* sedo, je zbornica zagrmela.
Tovariši, sobojevniki!
Nočem Vam govoriti na dolgo, za* kaj v zadnjem času sem moral držati kar štiri govore, in vaš vodja poslanec
Delcroix je govoril sam tako prepri* vaino in ganljivo, da nas je vse pre* vzelo. Vaša naloga ni še končana. U* pam si trditi, da se zdaj šele pričenja. Čim bolj se namreč doba vojne in fa* šistovskega prevrata oddaljujeta, tem* bolj se množi nov rod, ki teh dogod* kov ni doživel. Bila bi velika nesreča za domovino, če bi se nekega dne ti novi rodovi vdali materializmu in udobnosti, ki tlači duševnost drugih narodov našega časa.
Samo v Italiji, dragi tovariši, se še časti in poveličuje zmaga. V drugih deželah — in jaz ne govorim samo o premagancih, temveč tudi o zmago* valcih — je vse to že skoro pozablje* no in se je potopilo v prazno, gosto* besedno, pretirano miroljubje, proti kateremu smo mi v nepozabnem me* seču majniku 1915. treskali naše strele in nastopali z vso našo strastjo. To mladino moramo skrbno odgajati, da se njena duševnost ne pokvari.
Vi lahko poveste, kaj je bila vojna, kakšne in kolike žrtve so bile potreb* ne, da smo izvojevali zmago. Vi lahko izpričate mladini in italijanskemu ljudstvu, da je po tolikih bojih in toli* kem trpljenju zmaga postala nedotak* Ijiv zaklad, ki ga morajo vsi rodovi spoštovati in množiti. Vi morete biti v tem smislu učitelji in vzgojitelji italijanskega ljudstva.
Vaš predsednik vam je rekel, da bi se bila vojna drugače razvijala, ko bi bila Italija imela druge vlade. Tako mislim tudi jaz. Rečem vam, da bi bil jaz, ko bi bil za časa vojne na vladi, pometel predvsem neusmiljeno iz pro* meta vse osebe, ki so širile strah in sejale needinost, ter jih postavil ob zid v svarilen in koristen zgled vsemu ljudstvu. Končno bi bil podvrgel tudi ljudstvo v zaledju strogi vojni disci* plini. Nadalje bi bil potegnil iz pod* jetij in to varen vse one zdrave može, ki so se bili preveč hitro privadili iz* delovanju municije in si pri tem mi* siili, da je mnogo težje in nevarneje z njo streljati. (Zborovalci se smejejo in ploskajo.)
Tovariši! V svetu se govori mnogo, rekel bi, preveč o miru. Toda to nas ne sme najmanj prevariti; tudi radi tega ne, ker se resnično in odkritosrčno no* bena dežela ne razorožuje. Mi smo narod, ki je na pohodu, o tem sem trdno prepričan. Ko sem v zadnjem času pazljivo proučeval podatke o na* šem narodnem življenju, sem se uve* ril, da postajamo v resnici taki Itali* jani, kakor jih je Italiji želel naš pe= snik Massimo d’ Azeglio.
Vi ste izbran del te Italije, vi ste njena prava in resnična aristokracija. Iz tega vašega zborovanja se dviga opomin, ki je ta*le: v slučaju potrebe so vsi bojevniki pripravljeni, da se še enkrat vojskujejo in zmagajo.
Ko je Mussolini končal, ploskanje ni hotelo prenehati in se je vedno iz* nova ponavljalo. Pred odhodom je od* kril dva doprsna kipa: kralja Viktorja Emanuela III. in načelnika vlade.
Češkoslovaške volitve.
V nedeljo 28. oktobra so se v češko* slovaški republiki izvršile volitve v dr* žavno zbornico. Izid teh volitev bo brzda povzročil, da se bo državna po* li tik a Češkoslovaške preokrenila v no* vo smer. Zato je pravi čas, da si ogle* damo Češkoslovaško in nje politično življenje.
Zemlja in ljudje.
Češkoslovaškaj-epublika obsega 140 tisoč štiri jaških kilometrov, na kate* rih živi 13,800.000 ljudi. Država je se* stavljena iz zelo raznolikih pokrajin: stara kraljevina češka je podobna kotlu, ob čigar robovih tečejo gorovja, po sredi pa reka Vita va; Moravska je rodovitna kmečka dežela; Slovaška pa meji na Donavo in se razteza pod Karpati do Podkarpatske Rusije, de* žele, ki je tudi vključena v meje re* publike. Na tem ozemlju biva narod* no precej mešano ljudstvo. Čehov in Slovakov je 8,800.000, to je skoro dve tretjini. Zelo močna je nemška manj* sina, ki šteje 3,100.000 duš in biva v sklenjenem ozemlju na severu države v predelih pod sudetskim gorovjem, v jezikovnih otokih pa razsejana po Moravskem in Slovaškem. Madjarov je 750.000, ob Donavi in po mestih slovaške dežele. V Podkarpatski Ru* siji je okoli pol milijona Ukrajincev, v Karpatih in Slezi ji pa 75.000 Polja* kov.
Cehi in Slovaki, ki tvorijo dvetret* j insko večino in ki vodijo državo, imajo težko nalogo, dati narodnim manjšinam, kar jim po naravnem pra* vu gre. Priznati moramo, da so to težko, a lepo in za mir med narodi tako koristno nalogo v glavnem do* bro rešili. Vse narodne manjšine ima* jo ljudske šole v materinskem jezi* ku, kjer starši to zahtevajo. Nemci, Madjari in Rusini imajo srednje, obrt* ne, kmetijske šole, učiteljišča, zavode in denarne prispevke — po istem kiju* ču in za isto število prebivalstva kot Čehi in Slovaki, seveda vse v mate* rinem jeziku. Razen tega imajo Nemci dve nemški visoki šoli
O tem bomo pa o drugi priliki iz* črpno poročali.
Katerim stanovom pa pripada pre* bivalstvo? Šest milijonov je kmeto* valcev, to se pravi ljudi, ki so zapo* sleni v kmetijstvu. Mogočno so raz* vite obrti, trgovina in industrija, saj se od njih preživlja 5 in pol milijona Ijpdi. V javnih službah je 750.000 lju* di, pri hišnih in drugih delih pa
1,430.000	ljudi. Te številke nam kaže* jo, da ima Češkoslovaška zelo razvito industrijo, tako da v tem med novi* mi državami prvači. Češkoslovaška, ki leži med agrarnimi državami Ro* mirni j o, Poljsko, Madjarsko in Jugo* slavijo, jim je naravni tvorničar in dobavitelj za mnoge industrijske pro* izvode. Če premislimo, kaj to pomeni, bomo brž uvideli, zakaj gre češko* slovaška politika za tem, da se te dr* žave (izvzemši Madjarsko) tesneje naslonijo ena ob drugo. Zakaj prva krepka podlaga Male antante, kateri načeluje Češkoslovaška, je ta, da so se 1 vse tri članice Male antante, Češko*
slovaška, Romunija in Jugoslavija, za* vezale, da bodo skupno branile mi* rovne pogodbe, ki so nekako evrop* ske gruntne bukve, v katerih je vknji* ženo, koliko ozemlja pripada vsaki državi. Če bi kdo hotel te vknjižbe brisati in popravljati, bi zadel ob od* por cele antante. Druga močna pod« laga Male antante so skupne gospo* darske koristi. Češkoslovaška izvaža v Romunijo in Jugoslavijo svoje in* dustrijske izdelke, uvaža pa iz njih kmetijske pridelke. Poleg srčnih vezi so skupne koristi najboljši cement za zavezništvo med državami. Tu se nam spet kaže, kako močno vpliva gospo* cfarski položaj države na vso njeno zunanje politiko.
Rekli smo, da je češkoslovaška in* dustrija močna. V premogovnikih je zaposlenih 130.000 rudarjev. Razen premoga kopljejo tudi železno rudo, svinec, grafit in v Joahimovu je leži* šče rude, iz katere izdelujejo drago* ceni radij, in sicer je to ležišče naj* večje na svetu. 'Močni sta kovinska in strojna industrija, ki zaposlujeta 320.000 delavcev. V predilnicah in tkalnicah, kjer se izdeluje izborno če* ško platno in sukno, dela 280.000 ljudi. Zelo slovijo tudi tvornice za steklo in one za porcelan. V tesni zvezi s po* Ijedelstvom je obsežna industrija za pivo (plzensko pivo ima svetoven glas) in sladkorna industrija, ki je ze* lo važna za izvozno trgovino.
Kmetijstvo je v Češki in na Morav* skem lepo razvito, na Slovaškem pa, ki je naravno revnejša, bolj zaostala, je še na precej nizki stopinji. Na Češ* kem in posebno še na Moravskem je kmet strokovno naobražen, gospodari umno in napredno. Kdor je kdaj videl vzorna posestva južnočeških ali hana* ških seljakov, zna ceniti umnost in te* ženje po napredku, ki se izraža na krasno obdelanih poljih, umetno za* sajenih gozdovih, strokovno negova* nih sadovnjakih, modernih hlevih in ličnih, snažnih hišah. — Dežela pride* luje žita vseh vrst, a ne dovolj, ampak ga mora uvažati. Zelo veliko pridelajo krompirja, katerega del gre v tvorni* ce za špirit. S hmeljem zalagajo pivo*
varner s sladkorno peso pa tovarne za sladkor. Živinoreja je lepo razvita, a vendar morajo lep del klavne živine uvažati — iz Romunije in Jugoslavije.
Ta splošna slika nam kaže, da je Češkoslovaška naravno bogata država z visoko razvito industrijo in napred* nim kmetijstvom, ki pa ne more po* vsem kriti potreb domačega trga.
Politično življenje.
Ko so v Pragi dne 28. oktobra 1918. proglasili češkoslovaško republiko, se je češkoslovaški narod, ki je iz* redno politično zrel, že zavedal, da bo moral v težkem naporu udariti podla* ge za novo državo. Zato so se vse če* ške stranke združile v narodni blok, ki je v raznih sestavah vladal repub* liko skoraj sedem let. Narodni blok je sklenil državno ustavo ter druge osnovne zakone in s tem trdno zgradil zidove države. Ko je bilo to poglavit* no delo dovršeno, so stopile na dan druge, socialne in gospodarske koristi, ki jih posamezne stranke zastopajo. Narodni blok je 1. 1925. razpadel, na* stopila je uradniška vlada. Medtem časom pa se je nemška manjšina, ki preje sploh ni hotela priznati češko* slovaške republike, začela deliti v dva tabora. Na eni strani so stale »stranke ^ zanikanja«, ki so proti državi, na ' drugi pa »aktivisti«, ki trdijo, da mo* rajo Nemci sodelovati v državnem življenju republike. L. 1926. se je pod vodstvom agrarca Švehle sestavila vlada, v kateri sta sedela dva nemška ministra. Vladna večina je obstajala iz petih čeških in dveh slovaških strank. To je bil zelo velik uspeh, ki so ga Čehi dosegli s svojo preudarno in pravično manjšinsko politiko. Tri leta češko*nemškega sodelovanja v vladi so pomenila velik napredek za državno misel.
Ta vlada je v septembru odstopila in razpisala nove volitve. Poglejmo, kaj so te volitve prinesle. Ker je v Češkoslovaški več narodnih manjšin, ker je kmečki stan močan, delavski tudi, obrtniški stan izrazito oprede* ljen, ker je mnogo nasprotujočih si interesov, je bil tudi volilni boj zelo pester in so bile stranke številne.
Novi položaj v državni zbornici.
Številčni izid volitev je prišel na svetlo že v »Oknu v svet« v zadnjem -»Novem listu«. Obračaj pa suhe šte* vilke, kakor znaš, povedale ti bodo le malo. Zato je primerno, da si ogleda* mo, kakšne so stranke, ki so se ude* ležile teh volitev.
V volilni boj je šlo 19 strank, kar ni veliko; pri prejšnjih volitvah jih je bilo 30. Tri stranke so popolnoma propadle, 16 pa jih je dobilo sedeže v državni zbornici.
Čeških strank je šest. Najmočnejša je Republikanska stranka kmečkega ljudstva (agrarci), ki je požela
1,100.000	glasov in 46 (preje je imela 45) poslanskih sedežev. Ta stranka brani koristi kmečkega stanu; zdru* žuje v sebi veleposestnike, male kmete in kočarje; v kulturnem oziru je od* ločno svobodnomiselna. Jedro njenih postojank je na Češkem. V morav* skih kmečkih množicah pa je zakore* ni njena Češka ljudska stranka, ki je dobila 623.000 glasov in 25 (preje 31) poslancev, za desetino glasov manj ko pri zadnjih volitvah. Ta moderna, de* mokratična, socialno usmerjena in na krščanskih načelih sloneča stranka je občutno izgubila, ker so ji agrarci od* trgali znatne množice kmetov. Obrtna stranka, ki zagovarja koristi velikih in malih obrtnikov, je dobila 12 (preje 13) poslancev; narod, demokratom pa, stranki češkega kapitala, meščanstva, nacionalizma, je pripadlo 360.000 gla* sov in 15 (14) poslancev; prirastek so jim dali podkarpatski Rusini. Češko* slovaška socialna demokracija, ki pri* pada umerjeni II. internacionali in združuje v svojih vrstah delavstvo, posebno strokovno izšolano, ter rev* nejšo inteligenco, je mogočno narastla na 970.000 glasov in 39 (29) poslancev. Tudi narodni socialisti, ki so svoj krotki socializem narodno pobarvali, so dosegli lep uspeh: 767.000 glasov in 32 (28) sedežev.
Močno pa so bili poraženi komuni* s ti, ki so izgubili eno četrtino glasov. Pa še vedno so dobili 752.000 glasov in 30 poslancev, medtem ko so jih preje imeli 41.
lì. A. Poe:
ZLATI HROŠČ.
S čolnom smo prišli čez mali preliv na koncu otoka, zlezli na vzpetine na robu celine in šli v severnovzhodni smeri dalje skozi izredno divjo in sa* motno pokrajino, kjer ni bilo videti človeške sledi. Legrand naju je vodil zelo varno; le tu pa tam je za trenutek postal, da bi poiskal znake, katere je pri kaki prejšnji priložnosti sam na* redil.
Tako smo korakali približno dve uri in solnce je baš mislilo zaiti, ko smo dospeli v neko pokrajino, ki je bila še neskončno pustejša kot vse, kar smo dosedaj videli. Bila je nekaka planota tik pri vrhu skoraj nepristop* ne gore, ki je bila od vznožja do vrha gosto zarasla z gozdom in posejana z velikimi skalami, ki so na videz rahlo ležale na zemlji in jih je v mnogih
slučajih samo odpornost dreves, na katera so se naslanjale, ovirala, da se niso zvalile globoko v dolino. Globo* ke gorske soteske, ki so držale v vse smeri, so dajale kraju še bolj sloves* no, otožno lice.
Naravna miza, h kateri smo spie* zali, je bila gosto zarasla z robidov* jem; takoj smo spoznali, da bi bilo nemogoče delati pot brez kose. Jupi* ter je na povelje svojega gospoda za* čel delati pot, in sicer do korenin ne* znansko visokega tulipana, ki je stal na planoti z osmimi ali desetimi hrasti in je vse, kot sploh vsa drevesa, kar sem jih kdaj videl, prekašal po lepoti listja in postave, po mogočnem vejev* ju in vobče veličastne zunanjosti. Ko smo dospeli do tega drevesa, se je Legrand obrnil proti Jupitru in ga vprašal, ali misli, da bi lahko splezal nanj. Stari mož je bil ob tem vpra* šanju nekoliko presenečen in nekaj trenutkov ni dal nobenega odgovora.
Končno je stopil k velikanskemu de* blu, šel počasi okoli njega in ga zelo pazljivo in natančno preiskal. Ko je to preiskovanje končal, je samo re* kel:
»Da, gospod, Jupiter je splezal še na vsako drevo.«
»Potem se požuri in splezaj nanje, kajti kmalu bo pretemno, da bi videli to, kar bi radi naredili.«
»Dokod moram plezati, gospod?« je vprašal Jupiter.
»Splezaj najprvo po glavnem deblu; potem ti bom povedal, kam boš moral plezati. — Toda, stoj! Vzemi s seboj skarabeja!«
»Skarabeja, gospod Viljem, zlatega hrošča!« je zakričal zamorec in pre* strašen odskočil, »kaj bom s hroščem na drevesu! Vrag naj me vzame, a tega ne storim!«
»Ako se bojiš, Jup, tako velik, mo* čan zamorec kot ti, prijeti nedolžnega, majhnega, mrtvega hrošča, ga lahko
Okno v svet.
Hugenbergovo glasovanje.
Voditelj nemških nacionalistov in velepodjetnik Hugenberg je, kakor je Novi list že pisal, začel silovito borbo proti pomirljivi zunanji politiki Stre» semannovi. V imenu nacionalistične stranke je organiziral med nemškim ljudstvom glasovanje proti Youngove* mu plačilnemu načrtu, proti plačevat n ju vojne odškodnine in sploh 'proti mirovnim pogodbam z antanto. Ljud* stvo je bilo tudi pozvano, naj glasu* je za to, da se postavijo dosedanji pomirljivi nemški ministri na zatož* no klop in nato v zapor.
Po obstoječih nemških zakonih se mora glasovanja udeležiti vsaj 10 od sto vseh vpisanih volivcev. Ker je na Nemškem nekaj nad 40 milijonov vo* livcev in volivk, se je moral torej Hu* genberg potruditi, da zbere najmanj 4 milijone in par stotisoč glasov, zakaj drugače je njegovo glasovanje propa* dio. Do zadnjega hipa je bila nemška javnost in tudi zunanji svet prepri* čan, da se Hugenbergu to ne posreči. Razglašeno je že bilo na vse strani sveta, da je politika nemških nacio* nalistov doživela bučen poraz. Toda ko so prešteli glasove, so ugotovili, da je Hugenberg nabral 4 milijone 136 ti* soč volivcev in dosegel tako skoro točno predpisanih 10 odstotkov.
Kaj sledi iz tega? Da se po določilih državnih zakonov mora sklep ljudske* ga glasovanja predložiti parlamentu v razpravo. Ako se večina poslancev izreče za, postane sklep državni za* k on in s tem je stvar končana. Če pa večina predlog odkloni, in to je v na* šem slučaju izven vsakega dvoma, tedaj ima Hugenberg pravico, da se proti sklepu parlamenta obrne še en* krat na ljudstvo, na kar se mora vr* šiti pravo in končno veljavno ljudsko glasovanje. Pri tem mora glasovati za predlog nad polovična večina vpisa* nih volivcev, to se pravi 20 milijonov 639 tisoč mož in žena. Da bi Hugen* berg mogel pridobiti za svoje predlo* ge take velikanske množice, je popol* noma izključeno. Zato lahko mirno
rečemo, da bo Hugenberg s svojimi načrti končno vendarle pogorel. Bog obvari, ko bi zmagal. Države bivše an* tante bi takoj vkorakale z vojsko v nemško ozemlje.
Nova francoska vlada.
Voditelju radikalne stranke g. Da* ladieru se ni posrečilo sestavit nove vlade. Po več ko enotedenskih posku* sih se je moral umakniti in odstopiti mesto radikalnemu senatorju Clémen* telu (reci Klemantelu). Toda tudi ta politik ni imel sreče. Zato je predsed* nik republike gospod Doumergue (re* ci Dumerg) poblastil znanega parla* mentarca Andreja Tardieua (reci Tardjea), naj on sestavi vlado. An* d rej Tardieu je zelo sposoben in od* ločen mož, toda ni socialistom prija* zen. Po svojem prepričanju je fran* coski nacionalist in spada bolj na desno. Za časa mirovne konference v Parizu je bil desna roka starega 82* letnega Clemenceaua (reci Klemen* soa) in je zahteval, naj se Nemci ostro in brezobzirno pritisnejo. Za nemško ljudstvo tako težka versajska mirov* na pogodba je v glavnem njegovo de* lo. Danes se sicer Tardieu strinja s politiko Briandovo in se poteguje tu* di on za zbližanje z Nemčijo, toda v Berlinu bi kljub temu videli raje dru* gega moža na čelu vlade. Tardieu je namreč v najkrajšem času sestavil novo ministrstvo, ki obstoji v glav* nem iz dosedanjih članov. Aristide Briand je prevzel spet zunanje zade* ve, kar nam jamči, da se bo dosedanja politika z Nemci nadaljevala.
Da se v Franciji ni uveljavila bolj demokratska politika, so krivi social* ni demokratje. Daladier jim je nudil nič manj ko 7 ministrov, obljubil jim je, da zniža izdatke za vojsko za 1 milijardo frankov, da pomilosti ko* muniste in še mnogo drugih stvari. Socialisti so to odklonili, ker so se za* vedali, da ne bodo mogli več ostro agitirati med ljudstvom, če sede v vladi. Ozir na volivce je bil večji ne* go skrb za deželo. Tako je prišel po njih zaslugi na krmilo njih nasprotnik.
Zanimiv pojav je »zveza proti ve* zanim listam«, v kateri sta se združila vodja čeških fašistov Gajda in bivši minister Stribrny. Dobila je tri po* sl ance in bo brez pomena.
Slovaška ljudska stranka, ki je zgrajena na katoliških načelih in se bori za čimvečjo avtonomijo Slovaške, je precej izgubila, zakaj zbrala je le
425.000	glasov in 19 (23) poslancev. Češke stranke in vladni aparat so pač vse storile, da bi to neljubo jim giba* nje uničile.
Nemška manjšina je nastopila s pc* timi strankami. Obe »aktivistični«, dosedaj vladni stranki, Krščansko * socialna in pa Kmečka, sta dobili vsa* k a po 16 poslancev in s tem skoraj ohranili svoje posestno stanje. »Nega* tivistični« stranki, ki odklanjati vsako sodelovanje s Čehi, sta Nemška na* cionalna in pa Narodno * socialistična. Prva je dobila 8 (10) poslancev, druga pa 8 (7). Močno pa je narastla moč nemške socialne demokracije, kar za
100.000	glasov; razpolaga z 20 sedeži; preje jih je imela 17.
Združene madjarske stranke so zbrale 257.000 glasov in 9 poslancev, Poljaki 2 poslanca in Židje tudi dva.
V splošnem velja, da so v novi zbor* niči umerjene socialistične skupine narastle, ljudske stranke upadle, ko* munisti pa znatno izgubili. Med Nem* ci se je mogočno okrepila tista smer, ki zagovarja pošten sporazum s Čehi in dejavno sodelovanje pri državnem vodstvu.
Po teh volitvah je mogoče napove* dati sledečo smer notranje politike v češki republiki: Pod pritiskom socia* lističnih strank bodo spet stopila v ospredje vprašanja, ki zadevajo so* cialne težnje malih ljudi, kmetov in delavcev. Manjšinsko vprašanje bo prišlo do večje veljave, ker se bo brž* da spet ustanovila vlada na podlagi sporazuma med nekaterimi češkimi in nemškimi strankami, ali vsaj s pri* jazno podporo kake nemške stranke. Zunanja politika pa bo tekla kot do* sedaj po poteh miru, sporazuma med narodi in bo težila za tesnejšim sode* lovanjeiti novih držav v Podonavju.
neseš na tej vrvici; če ga pa tudi tako ne vzameš, ti bom pač moral razbiti glavo s to lopato.«
»Kaj pomeni to, gospod?« je rekel Jup, očividno osramočen in radi tega popustljiv, »vedno se šalite z ubogim zamorcem. Saj je bila le šala. Jaz naj se hrošča bojim? Kaj me briga hrošč?«
S temi besedami je previdno prijel najskrajnejši konec vrvice, držal žu* želko kolikor mogoče proč od sebe in začel plezati na drevo.
Tulipansko drevo ali »Lirioden* dron tulipiferum« (pomeni isto, op. prev.), najkrasnejše vseh amerikan* skih gozdnih dreves, ima v svoji mia* dosti čudno gladko deblo in se več* krat dviga zelo visoko brez stran* skih vej; ko pa postane starejše, se skorja vzboči in razpoka in ob deblu se pokažejo mnoge kratke veje. Zato se je v našem slučaju plezanje zdelo težavnejše, kot je bilo v resnici. Jupi* ter je velikansko deblo objel kolikor
mogoče tesno z rokami in koleni, pri* jel z rokami par izrastkov, stopil z bo* simi prsti na druge in ko se je enkrat ali dvakrat komaj ujel, da ni padel, je končno prilezel do prvih velikih vej; zdaj se mu je vsa zadeva zdela rešena. Nevarnosti v resnici ni bilo več, čeprav je bil plezalec kakih šest* deset ali sedemdeset čevljev nad tle* mi.
»Kam naj grem sedaj?« je vprašal.
»Pojdi vedno po največji veji — po tej na tej strani,« je rekel Legrand. Zamorec ga je takoj ubogal in zdelo se je, da brez posebnega strahu; pie* zal je više in više, dokler ni njegova močna postava izginila v gostem listju; takoj pa sva zaslišala njegov glas: »Kam naj pa sedaj grem?«
»Kako visoko pa si?« je vprašal Le* grand.
»Oh, tako visoko,« je odvrnil zamo* ree, »da vidim nebo skozi listje.«
»Nebo te nič ne briga; pazi, kaj ti povem. Poglej po deblu navzdol in štej veje pod sabo na tej strani. Mb mo kolikih vej si plezal?«
»Ena, dve, tri, štiri, pet. Plezal sem mimo petih vej na tej strani, gospod.«
»Potem splezaj še za eno vejo!«
Čez nekaj minut sva zopet zaslišala njegov glas, ki nama je javljal, da je dosegel sedmo vejo.
»No, Jup,« je zaklical Legrand, oči* vidno zelo razburjen, »sedaj želim, da greš pa tej veji kolikor daleč mo* reš. Ako opaziš kaj posebnega, po* vej.«
Sedaj je izginil še zadnji ostanek dvoma, da moj prijatelj ni čisto pri pameti. Nič drugega mi ni preosta* j alo, kot da sem ga smatral za blaz* nega, in resno me je skrbelo, kako ga bom spravil domov. Medtem ko sem | premišljeval o tem, sva zopet začula I Jupitrov glas.
O Zadružni zvezi v dorici.
V predzadnji štev. »Novega lista« smo priobčili »Poslano« novoimenovan nega predsednika Zadružne zveze g. Cacceseja, v katerem odgovarja na naš članek »O Zadružni zvezi v Gorici« od 1. avgusta 1929. Ljudem smo dali s tem priliko, da spoznajo, kako piše in se brani mož, ki se hvali, da je povzročil razpust uprave Zadružne zveze. Kan kor so naši čitatelji opazili, je obram* ba pisana v strastnem, zelo neprimern nem tonu, v kakršnega se mi sami v današnji zavrnitvi seveda ne moremo spuščati. Naš odgovor velja javnosti, ki ima pravico biti pravilno poučena o resničnem položaju našega zadružn niš tv a v goriški deželi.
Pobijanje neobstoječih trditev.
Kar bi takoj ob začetku radi poudan rili, je sledeče. V polemiki med dobron mislečimi nasprotniki velja povsod nan čelo, da moraš trditve nasprotnika pon dajati vestno in po resnici, da ne smeš torej ničesar pritakniti in ničesar izn pustiti, temveč vse po resnici posneti. Najhujše pa je, ako zavračaš trditev, ki je nasprotnik sploh ni izustil.
Tak popolnoma nedopusten način polemike si je izbral g. Caccese. V svojem »Poslanem« pravi, da je člann kar v »Novem listu« trdil,
»da je imela ZVEZA (podčrtali mi) po dokončani vojni naloženih pri zavodih onkraj meje okroglih osem in pol milijonov kron in da je zamenjava teh naložb v italijansko valuto povzročila zvezi občutno škodo.«
Ko je to »ugotovil«, je g. Caccese pribil, da je to neresnično, ker da je imela zveza »31. decembra 1921. pri zaVodih preko meje le 890 tisoč kron.« »Ostale naložbe« — pravi on — »se tičejo zadrug, ki so včlanjene pri zvezi, katere pa so imele in iman jo še danes lastno avtonomno uprat vo, jih torej ne smemo zamenjati za zvezo.«
Velika zguba zveze radi naloženih 8 in pol milijonov kron obstoji zato
po Cacceseju samo »v razgreti fanta* j zjji skritega člankarja v »Novem listu«.
To dokazovanje ima na žalost eno hibo, in sicer to, da se bori proti tr* ditvi, ki je mi, kakor znajo čitatelji »Novega lista«, nismo nikdar izustili. »Novi list« je namreč 1. avgusta napi* sai nekaj čisto drugega, in sicer do* slovno to*le:
»Zadružna zveza IN NJENE ČLANICE so imele skoro 8 in pol milijonov kron ali nad 5 milijonov in pol lir mrtvega kapitala izven dr* žavnih mej. Ko je pa leta 1924. pri* šla končno izmenjava, se je iz* menjal samo kapital brez naraslih obresti, četudi so ČLANICE in zveza plačevale od tega denarja ves čas svojim naložnikom obresti. Če izračunamo obresti po 6%, pomeni to letno zgubo 300.000 lir; v petih letih so torej ZVEZA IN ČL A* NICE izgubile 1 milijon in pol lir.« Kako more g. Caccese trditi, da smo mi članice izpustili in prepisali vso zgubo le na zvezo?
Mimogrede bodi tudi omenjeno, da je tudi druga trditev našega nasprot* nika, da je namreč »zamenjava naložb v italijansko valuto povzročila zvezi občutno škodo«, netočna in dvo* umna. Izmenjava v lire je bila sama na sebi velika dobrota. Saj so zadruge prišle po njej do svojega denarja! Škoda je bila le v tem, da se je izme* njava zakasnila in da se je izmenjal le kapital brez obresti.
Zveza sama.
Preidimo k tretji točki. Glede zgub, ki jih je pretrpela zveza brez članic, smo mi napisali 1. avgusta to*le:
»Zveza je imela pri zamenjavi denarja in radi drugih od nje neod* visnih dogodkov okoli 350.000 lir zgube.«
Gospod Caccese tega ne priznava in piše:
»Zveza je imela naloženih dne 31. dec. 1921. pri zavodih preko meje le
890 tisoč kron in le te prihajajo ne* posredno v poštev za zvezo. Vsa obrestna zguba zvezine naložbe v kronah, v kolikor spada v dobo raz* puščenega načelstva, bi znašala za čas od 1. januarja 1923. do julija 1924., ker je takrat bila izmenjana tudi gornja svota v italijanske lire, le L 41.533 in ne 350.00Ò lir, kakor je hotel dati razumeti skriti član* kar.«
Tukaj si stojita torej nasproti dve trditvi: mi pravimo, da je bila zguba 350, on pa le 41 tisoč. Kdo govori re* snico, bodo čitatelji takoj zvedeli.
L Gospod Caccese je napravil pred; vsem neljub pogrešek v računih. Obrestno zgubo' od 890.000 kron je računal za čas od 1. januarja 1923. do julija 1924., torej za dobo poldrugega leta — in zračunal tako znesek 41.533 lir. Vsi zadružniki naše dežele pa vedo, da je zve ja imela teh 890.000 kron naloženih onkraj meje točno od 3. novembra 1918. do julija 1924., torej celih 5 in pol let, in ne samo poldrugo leto.
2. Nadalje vedo zadružniki v naši deželi tudi to, da je imela zveza poleg gornjih 890.000 kron naloženih v za* vodih izven državne meje šel milijon 800 tisoč kron, in sicer za dobo več ko treh let, to se pravi od 3. novembra 1918. do 31. decembra 1921. Obre* stno zgubo od te prav znatne svote, za katero bi moral kot predsednik ve* deti, je g. Caccese kar izpustil.
Ce g. Caccese naredi sedaj še enkrat račune, bo sam uvidel, da je znašala zguba zveze resnično najmanj 350.000 lir, kakor smo mi trdili — in danes še enkrat določno, neovrženo javno tr* dimo.
Toda dne 1. avgusta smo mi našim izvajanjem dodali še sledeče besede: »Stari načelniki so pa gospodarili tako dobro, da so pokrili v par letih vseh 350.000 lir zvezine zgube in iz* ročili povrhu komendator iu Petrelli še 250.000 lir rezervnega zaklada.
»Bojim se iti naprej po tej veji, ker je skoraj čisto suha.«
»Ali si rekel, da je veja suha, Ju* piter?« je zaklical Legrand s treso* čim se glasom.
»Da, gospod, suha kot star žebelj, čisto mrtva in brez življenja.«
»Za božjo voljo, kaj naj storim?« je vprašal Legrand obupno.
»Kaj stori?« sem vprašal, vesel, da sem mogel ziniti kako pametno be* sedo, »vrni se seveda domov in pojdi v posteljo. Pojdi sedaj! — bodi parne* ten. Pozno je in pomisli tudi na svojo obljubo.«
»Jupiter,« je zaklical, ne da bi se zame najmanj brigal, »ali me slišiš?«
»Da, gospod Viljem, čisto razločno slišim.«:
»Potem preišči les s svojim nožem in poglej, ali se ti zdi zelo trhel.«
»Trhel je, gospod, to je jasno,« je
odgovoril zamorec čez nekaj trenut* kov, «pa bi bil lahko še bolj trhel. Lahko bi si upal še malo naprej, toda sam.«
»Sam? Kako pa misliš to?«
»Da, hrošč. Ta hrošč je težak. Ako ga spustim na tla, bo veja samo za* morca čisto dobro držala.«
»Slepar!« je zakričal Legrand, oči* vidno zelo potolažen, »kaj je to, da gobezdaš take neumnosti? Ako spu* stiš hrošča, ti zlomim vrat. Pazi, Ju* piter, ali me slišiš?«
»Da, gospod, pa ni treba tako rav* nati z mano, ubogim zamorcem.«
»Lepo! Sedaj pa poslušaj! — Ako pojdeš tako daleč, kot se ti zdi varno, in ne izpustiš hrošča, ti bom dal sre* brn tolar, ko prideš doli.«
»Že grem, gospod Viljem,« je od* vrnil zamorec, takoj pripravljen, »saj sem že skoraj na koncu.«
»Skoraj na koncu,« je Legrand za*
kričal, »praviš, da si priplezal do kon* ca veje?«
»Skoraj do konca, gospod — oh, go* spod! Gospod! — Gospod! Kaj je tu* kaj na drevesu?«
»No,« je zaklical Legrand zelo vesel, »kaj je?«
»Da, to je mrtvaška glava! Nekdo je vrgel glavo na drevo in vrane so pojedle vse meso.«
(Dalje.)
Ko svoj god smo praznovali, smo sorodnike pozvali; strici, strine, ujci, tete, hvalili so »PEKATETE«!
Darovi,
Za »Sirotišče sv. Družine«: N. N. 30 L; Jos. Z. 10 L; N. N. 2 L. — Srčna hvala posestnikom v mirenski župniji, v Orehovem in Štandrežu, ki so nam darovali poljskih pridelkov.
Štev. 33.
» H O V S E.!».»*
Stran 7.
Stari načelniki so prigospodarili to*
rej zvezi 600 tisoč lir.«
O skladu 250.000 lir g. Caccese ne govori in ga tudi ni poskusil zanikati. Naša trditev je torej neizpodbijana in priznana.
Iz tega sledi, da smemo danes še enkrat javno ugotoviti, da so stari na* čelniki z varčnim in pametnim gospo* darstvom prigospodarili zvezi 600.000, piši šest sto tisoč lir.
Gospodarski list.
Preidimo k ostalim točkam. G. Cac* cese pravi v »Poslanem«, da je »ko* mendator Petrella prav storil, ko je zatrl »Gospodarski list«, ker je stal ta list zvezo okroglih 20.000 lir na leto.« Naš nasprotnik se je zopet ne* ljubo zmotil. Ako pogleda natančneje v račune, bo namreč ugotovil, da je »Gospodarski list« stal zvezo letno 3 do 4000 lir več, nego je zveza dobila za naročnine in oglase. Ali so bili ti trije ali štirje tisočaki nepotrebno za=’ vržen denar? Ne! »Gospodarski list« je prinašal za blagovni oddelek zveze stalno reklamo, ki bi bila po drugih listih stala Zadružno zvezo še več, »Gospodarski list« ni bil torej zvezi v zgubo. Razen tega je mesečnik pri* našal ljudstvu zadružno in gospodar* sko izobrazbo, ki se ne da preceniti. Ukinitev »Gospodarskega lista«, or* ganizatoričnega glasila našega zadruž* ništva, je povzročila zato zvezi in na* šemu celokupnemu gospodarstvu sa* mo škodo.
Tri tvrdke.
Gospod Caccese skuša nadalje na vsak način vzdržati trditev, da je denar, posojen Čevljarski zadrugi, Katoliškemu tiskovnemu društvu in mlekarni v Trstu smatrati po večini za izgubljen. Nad eno leto in pol so v javnosti širili mnenje, da je staro na* čelstvo s posojilom tem trem tvrd* kam povzročilo zvezi skoro dva mili* jona lir zgube. Mi smo to grdo in ce* lokupnemu zadružništvu škodljivo laž neizpodbitno ovrgli in naših doka* zov ne bomo ponavljali.
Odgovoriti hočemo samo na neka* terc nove neosnovane očitke.
Gospod Caccese trdi v svojem član* ku, da ni imela Zadružna zveza za ter* jatev nasproti Kat. tisk. društvu, v znesku 784.000 lir nobenega doku* menta, na podlagi katerega bi bilo mo* goče uveljaviti višino in obstoj ter* jatve. Komendatorju Petrelli se je baje posrečilo, da je šele po dolgih in napornih pogajanjih društvo priznalo obstoj in višino terjatve. To je prav* ljica, ki jo more pripovedovati samo, kdor niti od daleč ne pozna pošlo* vanja denarnih ustanov. Blagajnik zveze ni namreč niti stotinke izplačal Kat. tisk. društvu brez potrdila in ravnotako je ravnateljstvo zveze po* skrbelo, kakor je to običajno, da ie društvo potrdilo vsakoletni saldo obračuna. Pa tudi brez vsega tega ni res, da se je kom. Petrelli šele po dol* gih in napornih pogajanjih posrečilo, da je društvo priznalo svoj dolg, kajti ono ga ni nikoli zanikalo in njegove knjige so ga do stotinke točno izka* zovale. Res je nasprotno, da je Kat. tisk. društvo že takoj po imenovanju
komisarja hotelo urediti svoj dolg tako, kakor ga je kasneje uredilo, a da je naletelo na ovire. Saj so za dolg
784.000	lir zahtevali od društva kar — dva milijona lir zasebnega jamstva in za lir 250 tisoč hipoteke. Kat. tisk. društvu — in ne g. kom. Petrelli — se je konečno posrečilo, da je svoj dolg pravično in v obojestransko korist uredilo. Znesek, ki ga je bilo dolžno zvezi Kat. tisk. društvo, ni bil torej nikdar ne v mali ne v veliki meri iz* gubljen ali ogrožen.
Sicer je pa kom. Petrella sam izsta* vil društvu na občnem zboru javno pohvalo in priznal, da je svoje obvez* nosti do zveze zadovoljivo uredilo. Kaj še hočete, ne razumemo.
G. Caccese nas nadalje vprašuje, kakšnim svrham je služilo Katoliško tiskovno društvo. Mi ga hočemo o tem prav na kratko poučiti: Tiskovno dru* štvo je, kakor vsi vedo, KATOLI* ŠKA ustanova in služi pač istim ide* jam kakor vse katoliške ustanove na svetu. Trditi, da more KATOLIŠKA ustanova služiti kakšnim nemoralnim svrham. bi mogel le mož, ki je sovraž* nik Cerkve in krščanstva.
Mlekarna v Trstu.
Glede mlekarske organizacije v Tr* stilismo mi trdili, da jo je staro načel* stvo ustanovilo radi tega, da ubrani našega kmeta pred izkoriščanjem pre* kupčevalcev. To je organizacija tudi v polni meri dosegla, zakaj cene ma* slu na debelo so se brž nato znatno dvignile in naši zadružniki so imeli od tega ogromne denarne koristi. Za ta visoko socialni namen je staro na* čelstvo tudi prineslo žrtve in je nanje ponosno. V boju, ki so ga naši mie* karski zadružniki vodili proti raz jar* jenim prekupčevalcem, je staro načel* stvo pomagalo, kolikor je moglo; kri* lo je iz dobičkov blagovnega oddelka zveze morebitne zgube ter dalo mie* karskemu podjetju v Trstu kredit
127.000	lir. Komisar Petrella je stare načelnike radi tega kredita napadel. Mi smo odgovorili, da je bil kredit, ki smo ga dali važni, za živinorejo vse dežele koristni organizaciji, popolno* ma opravičen in potreben.
Kako odgovarja na to g. Caccese? On pripoveduje, da je imela mlekar* na v Trstu leta 1926. toliko, leto 1927. zopet toliko zgube, (ki jih je zveza — to ponavljamo še enkrat — krila iz ostalih dobičkov).
Jasno je, da ta Caccesejeva izvaja* nja prav nič ne spadajo k stvari in da govore samo v prilog staremu načel* stvu. Če je namreč zveza v letu 1926. in 1927. imela za naše mlekarstvo ve* like stroške, a je kljub temu zaključila v obeh letih svoje bilance z dobičkom, kakor izhaja jasno iz spisov pri zvezi, je to samo dokaz, da so znali stari na* čelniki res dobro in uspešno gospoda* riti! To je vse, kar je g. Caccese do* kazal.
Nadalje pravi člankar:
»Ni moj namen tu preiskovati krivde in odgovornosti ljudi in siste* mov . .. hočem samo povedati skrite* mu člankarju, da je posojilo, dano tvrdki Cominotti & Co. popolnoma izgubljeno, ono pri podružnici v Tr*
stu pa po pretežni večini.«
Hvalevredno je od g. Cacceseja, da noče preiskovati, kdo je kriv, da je posojilo, ki ga je prejela mlekarska organizacija v Trstu, izgubljeno v pre* težni večini.
Zato pa mi čutimo dolžnost, da mu to povemo.
Ko je prevzel Zadružno zvezo g. komisar, je bila mlekarna v Trstu v polnem obratu. Prodala je dnevno okrog 15 hi mleka in tedensko od 13 do 15 q masla. Če bi bilo vodstvo Zve* ze šlo po začrtani poti naprej, bi go* tovo ne bilo potrebno, da bi g. komisar Petrella moral dati 246.000 lir novega posojila.
Komisar Petrella pa je hotel na vsak način likvidirati mlekarno v Trstu, ker je bil sploh odločno nasproten blagovnemu oddelku Zadružne zveze. Kakor pa je g. komisar ukinjeni bla* govni oddelek Z. Z. v Gorici po par mesecih zopet obnovil, tako je po eno* letnem likvidiranju, tudi mlekarsko podjetje v Trstu pod novim imenom obnovil. Razume se samo po sebi, da so ti eksperimenti povzročili zvezi in prizadetim članicam občutno škodo.
Z obnovitvijo blagovnega oddelka v Gorici in mlekarne v Trstu je ko* misar P. priznal, da je bilo bivše na* čelstvo tudi v tem pogledu na pravi poti. Odkod si jemljejo gospodje pra* vico, delati starim načelnikom očitke, je nerazumljivo.
Čevljarska zadruga v Mirnu.
Kljub številkam, ki smo jih navedli glede Čevljarske zadruge v Mirnu v prvem članku, izjavlja g. Caccese, da je bilo treba smatrati posojilo, ki ga je dalo bivše načelstvo Čevljarski za* drugi, po večini za izgubljeno. Nadalje trdi, da se je položaj zadruge vedno slabšal in navaja v podkrepilo te tr* ditve razne bilance.
Mi smo trdili in trdimo tudi še da* nes, da je bila zadruga na tem, da se sanira. Njeni dolgovi so se v teku do* brega leta, t. j. od prve polovice 1927. do iste dobe 1928. leta znižali od 1 milijona 700 tisoč lir na približno 1 milijon 200 tisoč lir.
Ko je 11. 7. 1928. staro načelstvo Čevljarske zadruge izročilo podjetje sedanjemu načelstvu, je imela Čev* ljarska zadruga pri zvezi še samo 1 milijon 165 tisoč lir dolga. Veliko pre* moženje, ki smo ga zadnjič točno po vrednosti navedli, je služilo v kritje samo in izključno tega dolga.
G. Caccese trdi, da je bilo to premo* ženje mnogo manj vredno, nego smo mi zadnjič rekli, in navaja v dokaz bi* lance starega načelstva.
Da bodo bravci spoznali puhlost Caccesejevega dokazovanja, moramo še enkrat pribiti nekaj resnic, ki jih je naš nasprotnik v našem prvem član* ku blagohotno prezrl. Mi smo tedaj ugotovili, da je revalutacija lire leta 1927. znižala čez noč cene čevljev in spravila celokupno čevljarsko indù* strijo države v težko krizo. Po oknih trgovin si čital tedaj napise: »Prodaja čevljev po 30% znižani ceni!« V Italiji je propadla v tistem letu cela vrsta mogočnih čevljarskih tovaren in trgo* vin. Da je kriza udarila tudi našo de*
želo in Čevljarsko zadrugo v Mirnu, je naravno. Staro načelstvo zveze je moralo ta od nje neodvisni položaj vpoštevati in je hotelo vedeti, s kak* mirni zgubami bi morala zveza V NAJHUJŠEM SLUČAJU računati. Dalo je najprej Čevljarski zadrugi in nato drju Bitežniku in drju Glaserju ukaz, naj sestavijo potrebne bilance. Pri tem so stari načelniki postopali skrajno previdno in strogo. Zahtevali so, naj se v bilancah ugotovi škoda, ki bi nastala za slučaj takojšnje likvida* cije, to se pravi za slučaj, da bi se Čev* ljarska zadruga morala TAKOJ POD CENO prodati, čeprav to ni bilo ze* lo verjetno. Ukazali so v svoji oprez* nosti in vestnosti, naj bilanca izkazuje raje večjo nego manjšo zgubo, in to jim je treba šteti le v čast! Da bo g. Caccese te njihove bilance nekoč iz* rahljal in izkoriščal v svoje namene, s tem seveda stari načelniki niso ra* čunali.
Sicer smo pa mi že v prvem članku jasno in določno izjavili in dobesedno napisali: »Res je sicer, da je bilanca Čevljarske zadruge iz časa krize izka* zovala večje zgube, toda ona je bila sestavljena za slučaj, da bi se zadruga morala takoj likvidirati, to se pravi tudi pod ceno prodati.« Gospod Cac* cese se dela, kakor da bi tega ne bil čital, in misli, da nas je strašno potok kel, če poudarja: »Gospodje, v bilan* cab so druge številke, glejte v vaše bi* lance!«
Tako piše: »Novi list je trdil, da je imela Čevljarska zadruga v zalogi
400.000	lir čevljev, medtem ko sledi iz inventarja, sestavljenega ob nastopu komendatorja Petrelle, da je bilo v delu in v zalogi le za 334.000 lir čev* Ijev.«
»Kje je našlo svoj konec za 66.000 lir čevljev?« Odgovor je zelo enosta* ven: Kakor pri vseh predmetih tako se je tudi v likvidacijski bilanci pri čevljih izvedel namenoma odpis na vrednosti in iz enega dela odpisa se je stvori! v sporazumu z revizorjem, poslanim od g. Petrelle, celò poseben fond v približnem znesku 50.000 lir, ki mora še danes obstajati in za ka* terega bi g. Caccese moral vedeti.
Drugi primer, katerega navaja g. Caccese, je goriška prodajalna Čev* ljarske zadruge. Mi smo rekli, da je znašala njena trgovska vrednost z opravo vred 30.000 lir. Kako izpodbija g. Caccese to našo trditev? On pravi, da je pohištvo (trgovsko vrednost prodajalne je seve kar IZPUSTIL) ocenjeno zopet seve v bilanci s pri* b!ižno 10.000 lirami. Da bo g. Caccese popolnoma pomirjen, mu povemo, da je Čevljarska zadruga imela svoj čas še večje ponudbe za odstop lokala z opravo, kar je pri prodajalni, ki raz* peča letno za 450.000 lir blaga, povsem naravno. Vsak trgovsko izkušen člo* vek bo priznal, da je svota, ki smo jo mi postavili, še odločno premajhna.
Kako nizke cene je staro načelstvo v svoji skrajni previdnosti postavilo v bilanco, je najbolj jasno razvidno pri strojih. Za stroje, ki stanejo novi
600.000	lir, je zapisalo v inventar le
150.000	lir. Danes, ko so ti stroji v
delu, naj nam gospodje le povedo, ko* liko bi morali zanje plačati!
Ob koncu se nam g. Caccese za* hvaljuje, da smo priznali, da je danes »zadruga v polnem obratu in so s tem pridobili vsi gori omenjeni predmeti svojo pravo vrednost«, in nam stavi nato zmagonosno vprašanje:	»Toda
po čegavi zaslugi?«
Preden na to odgovorimo, hočemo ugotoviti, da je g. Caccese prišel s to svojo izjavo v največje nasprotje s svojimi prejšnjimi trditvami. Prej ko smo dokazovali, da je imetje Čevljar* ske zadruge v resnici več vredno, ne* go smo ga zapisali v bilanco, nam je ugovarjal in se nepremično držal šte* vilk, ki so bile postavljene za slučaj likvidacije; sedaj pa kar nenadoma sam priznava, da so vsi predmeti pri* dobili svojo pravo vrednost, da je torej njih cena višja, nego je bila v naših bilancah. Kje je tu logika?
G. Caccese nam je stavil tudi vpra* sanje, po čigavi zaslugi ima Čevljar* ska zadruga danes mnogo dela. Na to odgovarjamo, da sestoji delo, ki ga je dobila zadruga, iz znatnih državnih naročil, in da gre torej vsa zasluga za povečanja obrata državi in vladi, ni* kakor pa ne gospodarski globokoum* nosti novih voditeljev.
Položaj leta 1928.
Mi smo v našem prvem članku po* udarili, da je z razpustom starega na* čelstva nastalo med ljudstvom neza* upanje do zveze, kar se je pokazalo v velikih dvigih denarja. G. Caccese odgovarja, da so ljudje tudi v letih 1925., 1926. in 1927. dvigali denar in našteva različne številke. Na to sle* deče: zakaj so ljudje v teh letih dvi* gali denar, je po deželi dobro znano.
Leta 1924. je zveza dosegla svojim članicam izmenjavo za okroglo 5 mi* lijonov lir. Ta denar so članice začas* no pustile pri zvezi v namenom, da ga dvignejo po potrebi lastnih predvoj* nih vlagateljev. Kajti tudi podeželski vlagatelji so dolgo in težko čakali na izmenjavo a. o. denarja. Pomisliti je treha samo na vojno škodo in na zelo slabi letini 1926. in 1927. leta. Po ko* misarjevim prihodu k zvezi so pa znašali dvigi v približno 8 MESECIH skoro 1 IN POL MILIJONA lir, do* čim so dosegli dvigi v celem gospodar* sko hudem letu 1927. samo 488.000. Ti ogromni dvigi v letu 1928. se dajo sa* mo tako tolmačiti, da se je po nenad* nem odstopu mož, ki so vživali spo* štovanje vse dežele, pojavilo neza* upanje v zvezo.
Varčnost v žadružništvu.
Nestvarnost in neresničnost številk g. Cacceseja je v tem delu odgovora dosegla vrhunec. Mi smo trdili, da so se upravni stroški zveze po odstopu starega načelstva pomnožili za letnih
100.000	lir. Da bi zmanjšal stroške, je gospod Caccese celo vrsto uradnikov in uradnic pri Zvezi in pri Č. z. krat* komalo zamolčal. Zaznali smo, da sc je po Poslanem, ki ga je g. Caccese priobčil v »Isonzu«, marsikateri urad* nik vpraševal: Ali jaz nisem več urad* nik, ali jaz nisem več uradnica Za* 1 družne zveze v Gorici? Resnici na lju*
bo smo dolžni njegove pogreške po* praviti, zatajeno uradništvo v službi potrditi in označiti, kako varčno se danes gospodari. Predvsem ugotavlja* mo, da je bilo popolnoma nepotrebno, da se je zvezi poiskal komisar tako da* leč, v Parmi. Prav gotovo bi se našel tudi v Gorici primeren mož za zvezo, ki bi mnogo bolj po ceni (brez potnih stroškov) in mogoče tudi bolj uspešno vršil komisarjevo nalogo. Gospod ko* misar je dobil namreč za 15 mesečno službovanje pri zvezi 45.000 lir. Mu* dii se je v Gorici med tem časom sa* mo 4 mesece ali 120 dni. Pri tem po* udarjamo, da naš očitek ne velja oseb* no gosp. kom. Petrelli, marveč smo s to ugotovitvijo hoteli samo dokazati, da je bil ta trošek za zvezo v resnici previsok in da je bilo prav lahko mo* goče zadevo ceneje urediti.
Uprava pri Zadružni zvezi.
Računi g. Cacceseja glede upravnih troškov zelo, zelo šepajo. G. Caccese* ju se nikakor ni posrečilo izpodbiti naše trditve, da so se upravni troški pod novo upravo za približno 100.000 lir na leto povišali.
On pravi, da »so znašali upravni troški zveze v letu 1928. samo 133.165 lir.« Mi pa trdimo, da znašajo samo plače uradništva več ko ta znesek. Ni namreč nobena tajnost, kako ste ra* čunali, da so številke izpadle vsaj ne* koliko v vaš prilog. Vzeli ste za pod* lago letni saldo računa upravnih tro* škov, računali ste na eni strani vse troške in od troškov ste odbili na dru* gi strani vse upravne dohodke, to je letne in revizijske prispevke zadrug, ter druge dohodke, katere ste smatra* li za primerne, da vaš račun zboljšajo. Lir 133.165 je samo del upravnih tro* škov; zaradi tega ta številka ne more izpodbiti naše trditve o zgoraj orne* njenem porastu upravnih troškov.
Številk g. Cacceseja glede uradni* kov in uslužbencev zveze pri naj* boljši volji ne moremo razumeti. G. Caccese govori o štirih uradnikih: o gg. Bajcu, Fegicu, Abramiču in Tomi* niiu in trdi, da je bil pod bivšim na* čelstvom eden uradnik več. Ko se go* vori o uradnikih in nameščencih pri zavodu, se navadno naštejejo vsi uradniki in uradnice in sploh vsi uslužbenci. Če je tako, potem je gosp. Caccese črtal iz seznama kar tri če* trtine zveznih uradnikov, uradnic in uslužbencev. Znano je, da ima zveza danes 16 uradnikov, uradnic in drugih uslužbencev. Pri zvezi so danes usluž* beni tile gospodje in gospodične: Ba* jec, Fegic, Abramič, Maraž Angela, Petrič Julijana, Kljun, Brugnera, Zon* ghi, Tomini, Čuš Danica, Nicolazzi, Cechuta, Oleotti, Medeot, Banello, Nuvoletti. Ne razumemo, kako naj bi bilo mogoče, da so se upravni troški pod novo upravo znižali, ko nam je na drugi strani tudi dobro znano, da so se obenem plače skoro vsem zveznim uslužbencem znatno zvišale!!
Pri zvezi je bilo pod bivšim načel* stvom vseh skupaj 8 uradnikov, urad* nic in drugih uslužbencev. Pod novo upravo se je torej število uslužbencev vsaj podvojilo. Upravni trošek za vse
uslužbence pod starim načelstvom koncem leta 1927. je znašal približno
90.000	lir. Upravni trosek pod novo upravo bi moral torej znašati samo za' zvezne uslužbence vsaj enkrat več, to je vsaj 180.000 lir na leto. Gotovo pa znaša letni upravni trošek za na* meščence radi povišanja plače še več. Ne bomo se zato motili, če trdimo, da znaša letni upravni trošek samo za uslužbence pod novo upravo približ* no 200.000 lir; pri tem seveda ni vštet znesek 45.000 lir, ki jih je dobil za svoje delo komisar.
Gospod Caccese pa trdi, da znaša* jo vsi redni upravni troški po odpisu komisarjeve plače in 12 tisoč lir, ki so jih dobili trije odslovljeni bivši urad* niki (Doktorič, Rustja in Pegan) le 87.121 lir.
Res ne vemo, kako je mogel g. Cac* cese priobčiti v javnosti tak račun!! Tega njegovega računa pri najboljši volji ne moremo razumeti.
Uprava pri Čevljarski zadrugi.
G. Caccese trdi, da »se je pri Č. z. število uradništva še radikalnejše znižalo, ostal je od štirih uradnikov samo eden, t. j. g. Kerpan.«
Resnica glede redukcije uradništva pri Č. zadrugi v Mirnu je pa sledeča:
1.	Sedanje načelstvo je svoj čas na* jelo novega uradnika, ki je bil pri Č. z štiri mesece, delal pa štiri dni na te* den in pet ur na dan.
Sam je pravil in priznal, da stane j Č. z. 10.000 lir na mesec, to se pravi
550 lir na dan in 110 lir na uro. Ta uradnik je stal Čevljarsko zadrugo
40.000	lir, torej v štirih mesecih več, nego pod bivšim načelstvom vse urad® ništvo v enem letu!!
2.	Sedanje načelstvo je nastavilo še 5 drugih uradnikov in delovodij. Upravni trošek za uradništvo, ki ga je namestilo sedanje načelstvo Č. z., je znašal do sedaj gotovo že okoli
100.000	lir.
Govori se, da je morala zveza po odstopu starega načelstva zvišati za* drugi kredit od 1 milijona 165.000 na več ko dva milijona in pol lir in da bo kredit Č. zadruge pri zvezi v kratkem dosegel tri milijone.
Zaključek.
Javnost danes pozna resnico o Za* družni zvezi v Gorici. Dognano je, da je bil gospodarski in finančni položaj Zadružne zveze v Gorici ob imeno* vanju komisarja zdrav in krepak. Tr* ditev, da sc je nahajala zveza v ozna* čeni dobi v krizi in na robu propada, je neresnična. Zato so tudi vsi napadi na bivše načelstvo Z. z. neopravičeni in krivični. Ugotavljamo še enkrat, da bi zaradi delovanja bivšega načel* stva pri Z. z. v Gorici ne trpela nobena njena članica in niti en vlaga* telj niti stotinke škode.
S tem smo mi svojo dolžnost na* sproti javnosti izvršili in mislimo, da bi bilo vsako nadaljnje razpravljanje o tem vprašanju za javnost brezpred* metno in brezpomembno.
imeli srednjo. Toda čeprav vedno jo* Jemo, za liter vina se še ne ustrašimo; ce pade kaka klofuta vmes, tudi nič nc de. —* Izseljeniška bolezen se še vedno ponavlja. Loteva se zlasti ta* kih. ki jim je najmanj potreba.
Košana. — Na sv. Rafaela dan sta sc poročila v Ovčah g. Milan Gulič, tr* govec iz Sežane in gdč. Pavlina Dol* ganova; želimo, da bi bila zakonska družica mlademu možu tako zvéstd spremljevalka skozi življenje, kakor je bil sv. Rafael mlademu Tobiju! To je bila pri nas prva poroka po novih' cerkvenodržavnih navodilih!
V nedeljo 27. t. m. smo pokopali 2() letnega Likonovega fanta iz Gornje Košane; fantje in dekleta so mu de* lali častno spremstvo pri pogrebu in mu nasuli na grob obilo jesenskega cvetja; moški cerkveni zbor je zapel v slovo 2 žalostinki. To mlado živlie* nje je uničila zahrbtna morilka jetika. Čudno je, da je pri nas kljub zdrave* mu podnebju in čistemu zraku ta bo* lezen tako razširjena — vsako leto za* hleva nekaj žrtev. Samo če niso temu krivi zakotni plesi po zaduhlih kam* rah, kjer vsrkava lahkomiselna mia* j dina smrtonosne kali. — Pred kratkim j sta se poslovili od nas 2 dekleti. Prva 5 je odšla v daljno Argentinijo, druga j iz posvetnega vrvenja v samostansko zatišje v Tomaj. Menda si je druga iz*
: volila boljši del. — Tudi po naših va*
, seli se je letos izvršilo več javnih na* prav, tako vodovod na Čepnem, ka< nalizacija v Dol. Košani ter razne manjše poprave po drugih vaseh — vlada je prispevala v to 20.000 lir.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Za kruho m. — Že zopet moramo poročati o tem žalostnem poglavju. Vsakdanjega kruha je šlo iskat v Bel* j gijo zopet 18 mladeničev. Iz Idrije j dva, ostali pa iz okolice. Želimo vsem mnogo sreče! — V idrijski okolici sc sploh opaža, da izseljevanje zavzema vedno večji obseg, kakršnega doslej iz več razlogov ni bilo. To velja za oko* lico enako kot za Idrijo! Večkrat je bilo žc poudarjeno, kako uspešno in sploh edino možno bi se v teh krajih ustavil beg najboljših delavnih moči v tujino: zaposlitev pri javnih delih, kar je tudi smoter vlade, toda žal se naši delavci le premalo vpoštevajo.
—	Ženske se pa od tu v daljne kraje redko izseljujejo, kljub temu da čip* karstvo jako slabo uspeva. To je tudi posredni vzrok, da marsikak fant, ki bi se sicer z materinim zaslužkom pri čipkanju še vzdržal, vzame potni list za tujino. Pač pa naša dekleta radi slabega čipkarstva v precejšnjem šte* vilu odhajajo služit v razna mesta v državi, kjer se splošno radi dobrih lastnosti rade sprejemajo. Iz tega sle* di, da je slaba in za vso okolico žal neurejena trgovina s čipkarstvom udarec za ženske in deloma tudi za moške.
Sp. Idrija. — (Semenj. — Most.
—	P o r o k a.) — 11. t. m., na dan sv. Martina bo pri nas običajni semenj. Pridite in ogledali si boste ob tej pri*
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz Vipavske doline.
Šempas. — Na vse svete je kruta smrt iztrgala iz družine posestnika Beleta v Lepcnjah petnajstletno hčer* ko Jelico. Revica si je še v zadnji uri želela, naj bi jo pred smrtjo še enkrat nesli ven na solnce. Toda solnce je posvetilo le za hip, ko smo jo pokopa* vali. Bog tolaži potrte starše!
Goče. — (Smrt. — Nesreče.) — Pri prevozu iz zdravilišča je umrl v Hraščah pri Postojni 18. okt. in bil tu 21. okt. pokopan visokošolec Boris Lasič, najmlajši sin pok. tolminskega okr. šolskega nadzornika. V dobrem mesecu je šel v večnost za najstarej* šim bratom inženirjem Slavkotom. Mlado življenje je vničila jetika. N. v m. p.
29. okt. popoldne se je na Gori zvrnil voz, ter je pritisnil k steni voz* nika Jožefa Vovka. Da ni bilo zraven očeta in pa erzeljskega starašine An* tona Vovka, bi tam izdihnil. Hudo po* škodovanega so prepeljali v goriško bolnišnico.
28. okt. sc je na ognjišču opekla 2 in pol letna Dorica Ježeva. Drugi dan je umrla na poškodbah. Nesreča res ne počiva.
Iz Reške doline.
Iz Vremske doline. — (Priprave za umetno jezero.) — Vremska dolina obeta postati v malo letih kaj zanimiv kraj Julijske Krajine. Mirna
naša vodica Reka (Gorenji Timav) sc bo spremenila v kilometer široko in nad deset kilometrov dolgo jezero in njena uklenjena moč bo obračala br* neče turbine in se izpreminjala v elek* trično silo.
Stvar je namreč ta: Novoorganizira* na družba Società Electrica dell’Alto 1 imavo bo kilometer nad Gorenjimi Vremami zgradila preko vodne stru* ge ogromen jez, ki bo baje petdeset metrov visok in par sto metrov dolg. 1 emelj jezu bo okoli 350 m nad mor* sko gladino in ker je kraška planota proti Trstu mnogo višja, je treba od* peljavo zajete vode izpeljati skozi podzemski predor. Vodni tok bo iz* rabljen nekje v bližini Boljunca pri Trstu; predor bo moral torej biti ka* kih 18 km dolg.
Inženirska dela so končana, gradit* dela se pa začnejo v najkrajšem času. Sedaj se izvršuje napeljava elek* tričnega toka, ki bo služil za pogon strojev itd.
S praktičnega stališča je škoda, da bi moč naše reke izginjala brez haska v Škocijanski jami, na drugi strani je zopet velika škoda lepega sadonosne* ga dela Reške doline, ki ga bo voda za vedno pokrila.
Toliko samo površno. Podrobneje opišemo nameravani projekt v eni prihodnjih številk, o gradnji sami pa bomo poročali od časa do časa.
Vatovlje. — Iz naše vasi se ni še nihče oglasil v »Novem listu«, čeprav ga komaj pričakujemo. Letino smo
liki novi most, ki bo ta dan uradno otvorjen tudi za tovorni promet. — Poročil se je tuk. mes. mojster gosp. Franc Jerkič z g.čno Angelo Karčni* kovo iz Idrije. Obilo sreče!
Gore nad Idrijo. — Po dolgem trpljenju je v najlepši moški dobi umrl rudar Peter Brus. Zapušča ženo in štiri male otročiče. N. v m. p.!
Ledine. — Za praznik vseh svetih je bilo kljub slabemu vremenu poko« pališče razmeroma jako okusno ozalj* šano. Tudi Ledinci v tem oziru napre* dujemo! Naj omenimo ob tej priliki, da je radi razširitve župnije postalo farno pokopališče pretesno in bo nujno treba v tem oziru kaj ukreniti.
Črni vrh nad Idrijo. —- Letina je bi* la letošnje leto pri nas prav dobra. Posebno dobro je obrodil krompir, ka* kor že več let ne. Ponekod je žito ne* koliko toča potolkla, toda velike ško* de ni napravila. Ako bo vsako leto tako dobra letina, kakor je bila letoš* nja, bomo lahko zadovoljni in Bogu hvaležni.
Ker je bilo letošnje poletje bolj suho, se je občutilo pomanjkanje vo* de, posebno v Črnem vrhu in Zadlogu. V Črnem vrhu imamo vodovod, ki je potreben temeljitega popravila. Tudi bi bilo potrebno, da bi se vprašanje lastništva med vodovodnim odsekom in občino enkrat rešilo.
V Zadlogu imajo vodnjake, ki so pa v veliki suši. Največkrat so prazni. Radi tega trpijo Zadložani pogosto* krat veliko pomanjkanje vode. Sicer delajo naši Zadložani vodnjake ob vsaki suši, kadar jim vode primanj* kuje, seveda v mislih in besedah. Ko pa Bog da dež in se jim vodnjaki ne* koliko napolnijo, zopet pozabijo na napravo novih, večjih vodnjakov do prihodnje suše.
Novo šolsko poslopje v Zadlogu je dozidano in pokrito. Notranja dela bodo pa morala čakati do prihodnje pomladi. K zidavi so veliko priporno* gli Zadložani z roboto. Tudi poslopja nove vojašnice v Črnem vrhu so do* zidana.
Iz goriške okolice.
Solkan. — (Vodovod. — Raz* s v e 11 j a v a.) — Zadnjič smo čitali v Novem listu, da nameravajo napra* viti na Sv. goro vzpenjačo. Solkanci pa bi bili bolj zadovoljni, ako bi se napravil iz Solkana v mesto tudi tram* vaj, ki bi gotovo več služil nego oni v Št. Peter. Baje misli goriška občina v kratkem izpeljati od Mrzlekov nov vodovod v mesto. Pametna misel, kajti mi Solkanci smo do pret. meseca, kljub množini vode, ki jo imamo, bili brez nje: poleti je naš sedanji vodovod suh, pozimi pa zmrzne, kar se še do pred nekaj leti nikdar ni zgodilo. Zato upamo, da se bo sedanji vodovod združil z novim.
Tudi električna javna razsvetljava je zelo pomanjkljiva. Pred leti, ko je bil Solkan še samostojna občina, se je napravila pocestna razsvetljava bolj ekonomično. Sedaj ko smo postali meščani, pričakujemo, da nam jo me* sto kaj kmalu izpopolni. Ves Solkan, ki je ena naj večjih občin na Goriškem,
ima sedaj le 33 javnih svetilk. Iz Go* rice v Solkan je na daljavi 1 km le pet svetilk, to je ravno toliko kot če bi pri polnočnici v temni cerkvi svetil z eno žvcplenko. Zelo potrebna je ena svetilka pod železniškim mostom. Vsakogar je tu zvečer res strah in ne* hote se ozira okrog, bi*li ne bil kdo skrit v jarku pod mostom. Ženske, ki gredo zvečer iz tvornice, navadno te* čejo na tem mestu. Svetilke bi se mo* rale najmanj podvojiti in bi morale skoro povsod viseti čez sredino ceste, ir to posebno na cestnih križiščih.
Iz tržaške okolice.
Rocol. — V zadnji številki je bil j priobčen dopis iz Roccia, kjer se j omenja smrt gospe Slamičeve in zlata poroka gospoda Škrka. Oboje je grda izmišljotina nekoga, ki se je podpisal z napačnim imenom. Danes radevolje popravljamo prizadeto krivico. Ne* sramnemu dopisniku pa smo že na sledi in bomo z njim obračunali.
Katinara. — (Še o pevskem zboru.) — Na zadnji dopis iz Kati* nare nam domačini pošiljajo sledeče pojasnilo:
Nekateri pevci in pevke so se pred časom res le »zbirali«. Fantje so bili malce častilakomni. Dekleta so se pa odstranila, ker so jih fantje za njih požrtvovalnost le smešili, da le eno pojejo in da bi bilo bolje jih nado* mestiti z gramofonom.
No, pa tega za enkrat še ne bo tre* ba, ker se je zbor že na novo reorga* niziral ter se prav lepo postavil na praznik posvečevanja cerkva.
Ricmanje. — Naša »bržanka« je prav izborna. Gre od 2 do 2.30 lir. Zadnje čase je bilo pri nas več poža* rov. Prve dni oktobra je pogorela hiša št. 146. Zadnje dni zopet ena bolj v vasi. Škode je najmanj za 30.000 lir. Vzroki ognja so neznani. Dne 29. pr. m. je bil velik ogenj v Socerbu nad Dolino. Pogorelo je menda več hiš. — Pred par tedni je umrl naš pevovodja in godbeni učitelj. — Na praznik sv. Uršule smo imeli peto mašo v Logu. Po maši je cerkvena dobrotnica Ma* rija Kuretova povabila pevce in sta* rešine na obed.
S PŽvke.
Postojna. — (D r v ni!) — Precej prizadevanja in skrbi povzroča zdaj občinstvu vprašanje kuriva. Lani je marsikoga »narihtalo«. Zdaj pa stra* ši še oni dunajski vremenoslovec, da bo ta zima hujša od lanske. Ne vemo sicer, če mu vsi verjamejo, ker pra* vijo tudi, da se je dal podkupiti od kakega razprodajalca premoga, a brez kuriva ne mara vendar nihče ostati. Skrbi so pa radi tega, ker ne vozijo nič drv prodajat. Spomladi in poleti do košnje so jih precej ponujali, zdaj pa ni bilo celo jesen nobenega voza. Ali so se lastniki pomenili in zarotili? Letos se je precej pridelalo, tako da kmetje niso prisiljeni že zdaj proda* jati drv za živež. Zato bržkone ča* kajo, da bodo pozneje kaj več zaslu* žili. Vsekakor kaže, da bo treba letos drva dražje plačevati kot lani ob tem času. Vendar naj vedo lastniki drv, da
ne čakajo vsi nanje ampak si mnogi preskrbujejo tudi premoga.
Iz Brd.
Vipolže. — (Izjava faranov.) — 12. oktobra smo imeli sv. birmo. Nadpastirja je v imenu vaščanov po* zdravil pri slavoloku g. Školaris An* ton, v imenu birmancev pa Goljeva Ančka, ki se je prav dobro odrezala. Z globoko žalostjo v srcu pa vsi farani obsojajo nedostojno vedenje nekate* rih, ki so ljubljenemu nadškofu za* grenili obisk med Brici. — Po zaslugi č g. vikarja so našo okusno cerkvico prepleskali in popravili zvonove. Treba bo paziti na nje, ker so še iz predvojnega materijala. — Vinorejci čakamo sv. Martina za prodajo vina, čeprav se že oglašajo kupci in ponu* j a jo po 1.20 do 1.90. — Ženili se bomo pa bolj malo, saj je vsa mladina v tu* j ini. Le eden, g. Benedetič Emil se je okorajžil.
S Krasa.
Mavhinje. — Dne 27. t. m. pop. ob 1V2 uri je preč. g. dekan devinski med primernim govorom preč. g. župnika Butkoviča blagoslovil nov kip Srca Jezusovega. Po govoru se je vršila v najlepšem redu dolga procesija s ki* pom Srca Jezusovega, ki so ga mlade* niči nosili, dekleta pa v belih oblačilih spremljala s palmovimi vejami v ro* kah. Komaj opoldne se je jelo jasniti in takoj je bila postavljena na pro* stem majhna kapelica za kip. Ob kon* cu procesije je domači upravitelj po* svetil duhovnijo presv. Srcu Jezuso* v emu. Med slovesnostjo je lepo pre* peval o Kristusu Kralju in presv. Srcu J. domači pevski zbor pod vodstvom mladega pevovodje Jankota Širce. Tudi domača godba je prav lepo svi* rala nabožne pesmi. Pred slavnostjo so Mavhinjci imeli med tridnevnico priložnost, poslušati lepe nauke vseh bližnjih duhovnikov.
Dutovlje. — V soboto popoldne okoli štirih se je ponesrečil 1 (Metni fantič Tavčer Pavle, ko je klatil ko* stanj. Pri plezanju na drevo se je pri* jel za slabotno vejo, ki se je odlomila; pri tem je Pavle tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. Fanta so ta* koj peljali v bolnišnico. Pavle je tako nesrečen, da si je zdaj že drugič zlo* mil roko.
Doberdob. — (Birma.) — V pone* deljek 28. t. m. smo imeli prvikrat po vojni sv. birmo. Prevzvišeni nadškof je prišel k nam v ponedeljek zjutraj. Slavoloki in polna udeležba v cerkvi in zunaj cerkve kljub slabemu vreme* nu pričajo o globokem spoštovanju, ki ga imajo naši verniki do svojega škofa. Zastopniki cerkvene in svetnih oblastev so pozdravili preč. g. nadško* fa ob vhodu v vas. Birmancev in bir* mank je bilo 145. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Dekletom gre hvala, ker so spletle vence za slavoloke. Po* poldne se je odpeljal prevzvišeni v Jamlje, kjer so ga tudi vsi verniki ve* selo sprejeli. Toliko v Doberdobu ko* likor v Jamljah bo ta birmanski dan 1 ostal v trajnem spominu.
Štev. 33.
* N O V !• E I S'ffl s
Stran 11.
Ti bom eno povedal ! !
Šuklje pripoveduje v svojih spomi# nih (II. 73—74) sledečo mično dogod« bico o grofu Wurmbrandu, štajer« skem deželnem glavarju in trgovin# skem ministru v Windischgràtzovi koalicijski vladi: Otvorila se je dežel# na železnica Celje # Velenje in otvo« ritveno slavnost je počastil naravno s svojo prisotnostjo deželni glavar grof Wurmbrand. K otvoritvi se je peljal s celim štabom višjih deželnih uradni# kov in političnih prijateljev. Med po# tjo so ga informirali, da je Savinjska dolina zelo slovensko # narodna ter da je eden najhujših »windišarskih« (slo# venskih, ur.) hujskačev žalski župan Hausenbichler, dočim je župan v Pe# trovčah Lenko zanesljivo »deutsch# freundlich« (Nemcem naklonjen, ur.) »Jih bom že primerno poučil« — reče Wurmbrand svojim informatorjem. A nesreča ne miruje, tudi ne pri tako slovesnih prilikah, kakor so železniške otvoritve! V Žalcu na postaji vse lepo pripravljeno: duhovščina, beloobleče# ne device, šolski otroci z zastavicami in šopki, požarne straže in glej — tam, dični župani iz Žalca in sosednjih ob# čin! Grof «glavar ponosno prikoraka k tej skupini, začne s svojimi nago# vori, toda spomin ga zapusti in on za# menja imena dotičnih županov! Ko mu tedaj predstavijo žalskega župana s čistonemškim imenom Hausenbich« ler, se mu ljubeznivo nasmehlja, mu poda aristokratično desnico, ga lepo pohvali za njegov politični nastop ter sklene svoje milostljive besede s krep« kim pozivom: »Nur so weiter, Herr Biirgermeister!« (Le tako dalje, go« spod župan. Ur.) Vse drugače pa z ne« srečnim nemškutarjem županom Len« kom! Osorno ga meri od nog do glave, osorno se glase njegove besede, ko mu reče: »Sie beschàftigen sich zuviel mit der Politik, lassen Sie diese, da Sie von ihr nichts verstehen. erlauben Sie sich keine nationalen Hetzereien und vor allem — saufen Sie nicht so viel!« (Preveč se bavite s politiko; pustite jo, ker o njej nič ne razumete; ne dovo« ljujte si narodnostnega hujskanja in
predvsem — ne popivajte toliko! Ur.)
* * *
Višek raztresenosti: Višek raztrese« nosti je, ako vržeš samega sebe skozi okno mesto končka cigarete, katero si pravkar pokadil.
Profesor:	»Nace Potegon, koliko
bratov imate?«
Nace: »Enega, gospod profesor!«
Profesor: »Neverjetno! Včeraj sem pa isto vprašal vašo sestro in mi je rekla, da ima dva brata.«
Za umnega gospodarja.
Trg femeiili prideta.
Trst, dne 4. novembra 1929. Grozdje: Cena gre stalno navzgor in se suče med 200—320.
Češplje: ni več kupčije.
Jabolka z Brkinov se prodajajo po 120 do 130 v Trstu, v Brkinih po 105 do 115. Pridelek ni v nobenem pogle« du zadovoljiv. Sicer prihaja na tržaški trg lepše blago iz Tirolskega in Sta« jerske po 170 do 200.
Hruške: Istrske maslenke 260, dru= ge od 160 dalje.
Kostanj: z domačim ni prave kup« čije, ker je predroben in ga prodaš na debelo po 60—70; čedaški gre po 100 do 110.
Krompirju je cena nekoliko posko« čila. Prodaja se po 55—60.
Čebula: 50.
Vrzotam je cena radi dežja padla na polovico' in gre od 40—50.
Fižol: edino goriški slabše vrste v stročju 160—180.
Drva: 18.
Gorica, dne 6. novembra.
V splošnem je na trgu zelo malo sadja, obilo pa zelenjadi. V inozem« stvo gre nekoliko kostanja, drugega pa nič. Cene so sledeče:
Grozdje belo (rebula in drugo) 220 do 230, črno (katanija, izabela) 140 do 160.
Jabolk je na trgu malo, večinoma od prekupčevalcev. Cene različne po blagu, in sicer od 100 do 220.
Hruške lepe so po 180 do 200, za ku« hanje (peturalke, večinoma s Kanal« skega) so po 60.
Kostanj drobni 70—80, maron 100.
Suhe domače smokve in olupljene češplje so večinoma prodane. Blaga ni več ali pa prav malo.
P H E N 1 X
francoska zavarovalna družba
za življenje Ib pelar.
Olarvrao ssaistopstvo
TRST - m H. laccbistElli 10.
P€n*8sfoite prilike!
S. LEVI
TH5T - m S. teara št. 9 - TRIESTE
Velika pošiljatev bele kotenine visoke 89 cin
à L 2.49
fu stanj, lantenis, težak v vseh
barvah	à	L	2.49
Pianeta težka	P°	«	2.80
Frštanj za srajce	po	„	3.30
Cotil za spodnje hlače	*	„	2.80
Flanela za domače obleke	od	„	3.49 n apr.
Platno za pernice	po	„	3.50
Kuhinjske cunje platnene „	„ 2.70
Posteljne odeje	od „ 11.— napr.
Pregrinjala, posteljna v vseh
barvah	po „	19.—
Karminsko blago za srajce od „	2.80
Ca j h za hlače	po ,,	6.—	,.
Volneni šali	od „	13.—	„
Žameti za obleke	od „	4.50	„
Žamet težak za moške hlače
v vseh barvah	po „	8.—
Velika izbera posteljnih pregrinja! svilenih za eno in dve postelji po konkurenčnih cenah. — Nogavice močne po 2.80. Vsakovrstne pletenine po nizki ceni.
Ili4’ rio don
prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem
S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo
ELIJA ČUK, Gorica, Piazza Cava? štev. 9.
Tu vdobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine.
Lastna mehanična delavnica, Via Duomo št. 11. Brezplačen peiik v pletenju in vezenja.
Naj višje cene plačujem za
KOŽE
kun, zlatic, dihurjev, vider, jazbecev, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
O« umOSPMIi » TRIESTE
Via Cesare Battisti 10 II vrata 16 Telefon št. 68 31
Sprejemajo se pošiljat ve po pošti.
Tvrd.lc.OL VUGA	
	dovoljuje do preklica pri vseh nakupih plačanih v gotovini
	20 % popust
sasaBsmssaaBssaBSBm^m^^ QOEICA	Corso Viti. Eman. štev. 9,	na vse stalne cene, napisane na izdelanih oblekah, biagu in kožuhovinah za ženske.
Krompir 35 do 40.
Zelenjad: kapusnc glave 45 do 55, Vrzote 30 do 35, solata endivija 60, letna solata 80, špinača 60—70, zelen radie 60—70, repa 12 do 15.
Tržni pregled.
Zita in moke! Na celem svetov? bcm trgu je zavladalo v kupčiji s pšenico veliko mrtvilo, ki je po? seglo tudi na italijanski trg. Kmeto? vaici v našem ozemlju od tega sicer niso pritisnjeni, ker pridela naša de? žela manj pšenice, kot je potrebuje, pač pa trpe radi nizkih cen in mrt? vila v kupčiji kmetovalci v notranjo? sti države. Zato so tam cene precej nizke, četudi ni konkurence iz inozem? stva, ker je italijanska pšenica zava? vernina pred tujo konkurenco z veliko zaščitno carino.
Jesenska setev je večinoma izvrše? na; le ponekod je zadnji dež nekoliko zaustavil delo. V naši deželi ni bilo še nikdar posejane toliko pšenice kot letos in sploh opažamo, da sejejo naši kmetovalci iz leta v leto vec pšenice.
Cene so danes približno sledeče
(pri nakupu na vagone) za 100 kg v lirah:
pšenica	od	120	do	130
koruza domača od	75	do	80
jugoslovanska, umetno sušena 75 rž	od	80	do	90
ječmen	od	95	do	100
oves (češki)	od	88	do	90
fižol (jugoslov. kok)	195
moke:
koruzna moka stara	95
koruzna moka nova	88
bela moka (X)	205
bela moka 0	183
Živina: cena živini je v bistvu ne?
spremenjena, na zadnjih trgih skoraj nekaj nižja kot prej. Dobre vole pia? ča mesar po 4 lire, teleta so po 5.50 lir za kg žive teže. Klavni prešiči imajo ceno od 5.60 do 6.20 lir za kg, mladi prešiči (šest do sedem tedenski) pa stanejo 100 do 120 lir za glavo.
Krma: kljub pomanjkanju krme se cene senu ne višajo, v splošnem je po 35 do 40 lir za kvintal, slama po 20; zrastla je cena otrobom, ki so po 78 do 80 lir. Ravnotako so tudi dražje orehove tropine, ki so po 105 do 108 lir za kvintal.
Vino: vinski trg je mrtev, pravih cen še ni. Briška rebula je danes ce? nejša kot vipavsko vino, ker je bil pridelek v Brdih izredno dober in je mnogo vinogradnikov prisiljenih, prodati vino za vsako ceno. Tako po? nuja jo nekateri Brici svoj pridelek tudi po 1.20, dočim ga močnejši ne oddajo niti po 1.80. Vipavsko vino gre v splošnem po 1.40 do 1.50, a kupčija je zelo mrtva. Istrsko vino, belo in črno ima ceno 1.05 do 1.20. V notra? n j osti države so imeli letos prav do? bra vina in cena je približno taka kot pri nas, razen za šibkejša vina, ki so cenejša.
V \"v ;
MELIK* SKLHDIŠCfl
Corso V. E. III Št. 16 TRST-THIESTE i .[orso 6. E. III št. 16
Pozornost vzbujajoča razprodaja
radi
ZAČASNE SPLOŠNE LIKVIDACIJE
po višino znižanih cenah
Nadaljuje se sezonska razprodaja.
v V'
TEDEN PLAŠČEV
MELIK* SKLHDlSC*
0HLER
Corso V. E. 111 št. IB TRST-TRIESTE Corso 3. E. lil št. IB
-C/
- fv , - '. '	~ p :	;	:	'	. - ?v.
Zahvala.
Vsem, ki so nam stali ob strani ob prebridki izgubi našega dragega
ŠTEFANA TALJATA
se najprisrčuejše zahvaljujemo. Prav posebno pa naj gre naša zahvala g. zdravniku drju A. Serjunu za njegovo požrtvovalno skrb in nego, preč. gg. dekanu J. Vodopivcu, župniku Kodermacu, domačemu župniku za poslednjo tolažbo, pevmskemu župniku Abramu za ganljivi govor, Mostarjem za krasni venec, domačemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vsem številnim prijateljem in znancem, ki so prihiteli, da ga spremijo na njegovi zadnji poti in sploh vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali svojo ljubezen do pokojnega in nam skušali olajšati kruti udarec. Bog plačaj vsem!
Sv. Lucija, 3, novembra 19*9.	Žalujuče družine TALJAT, ŠORLI, RUTAR.
Zahvala.
Ob nenadomestljivi izgubi naše nad vse dobre matere
MARIJE RUDOLF
izrekamo srčno zahvalo veleč. gg. duhovnikom, g. drju. N. Fr. Braggionu za izredno požrtvovalno pomoč v bolezni, g. Francu Hladniku iz Idrije za pomoč pri prepeljavi trupla pokojne iz idrijske bolnice, č. sestri prednici idrijske mestne bolnice, vsem darovalcem vencev in cvetja, idrijskim pevcem ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki so spremljali pokojno na zadnji poti. Bog plačaj!
Lome-Črni vrh, dne 29. oktobra 1929.
Žalujoča družina Kudoll.
|.vKv. V- \ ,V- .	. - v. -	■: "
Po čem bodi vino v gostilnah!
V gostilnah točijo nova domača vi« na po 3.20, 3.60 in po 4 lire liter, d očim ga prodajajo vinogradniki po 1.20 do 1.60. Nehote se vsili vprašanje, ali je upravičena taka razlika med ce« nami pri kmetovalcu in v gostilni? Kaj toliko podraži vino od vinogradnika do pivca? Poglejmo!
1.	Najemnina: ponekod mora go« stilničar plačevati za gostilniške pro« store posebno najemnino, ki lahko pritiska na liter iztočenega vina s tem večjo svoto, čim manj se vina potoči v gostilni. Če pa računamo, da večina naših gostilničarjev ne plača posebne najemnine, ker imajo gostilniške pro« store v lastnem poslopju, potem je na vsak način znesek 5 vinarjev na liter v splošnem očitno previsok na račun najemnine.
2.	Prevoz in s tem navezani stroški: mnogi gostilničarji točijo doma vino, katerega so pridelali v lastnih vino« gradili ali pa točijo v soseščini nakup« ìjeno vino, tako da jih ne stane prevoz skoro nič. V Gorah in v nevinorod« nih krajih pa imajo s prevozom vina stroške in kakšenkrat še celo zelo ve« like. Ponekod znašajo 20 in več lir od hektolitra. V splošnem pa bi širom dežele ne smeli računati več kot 20 vi« narjev na račun prevoza vina.
3.	Užitnina: v podeželskih občinah znaša užitnina 40, v Gorici 58, v Trstu 70 vinarjev od litra vina.
4.	Ostali stroški so davek in usušek. Kdor kupi danes vino, ta ne more ra« čunati z višjim usuškom kot s pol od« stotka na mesec; do konca prihodnje« ga avgusta torej s 5%, ker je vino že čisto. Računajmo davke in usušek na 10 vinarjev od litra.
Kakšno ceno dobimo? Za podežel« ske gostilne dobimo sledeče postavke:
nakup vina ....	. 1.50
najemnina ....	5
prevoz 		20
užitnina		40
ostalo 		. 20
skupaj .	. 2.35
Skupaj torej stane gostilničarja liter vina, 2.35 lir, toči ga pa po zgoraj na« vedenih cenah, najmanj po 3.20. Iz te« ga sledi, da zasluži gostilničar pri litru vina skoraj 1 liro, mnogi tudi več, ker prodajajo vino dražje in jih vino niti toliko ne stane, kot smo zgo« raj naračunali. Res je sicer, da mnogi visoko v Gorah, kjer je dovoz drag, ne zaslužijo toliko, a kljub temu bi bila tudi za najoddaljenejše gostilne v naši deželi cena 3.40 za liter letos« njega vina dovolj visoka.
Na noben način pa ni v skladu z da« našnjimi gospodarskimi razmerami, ko vinogradnik le zelo težko in po nizki ceni prodaja svoj pridelek, da zahtevajo gostilničarji v vinorodnih krajih več kot 3.40 za liter novega vi« na. Že dobiček od 30% sam na sebi je zelo visok, a nekateri gostilničarji ho« čejo zaslužiti tudi 50 in več odstotkov in to ne od nakupne, temveč prodajne cene.
Redni trgovec se mora zadovoljiti z 20%, mnogokrat tudi z desetimi in
Zahvala.
Podpisana se ob bridki izgubi svoje hčerke
Jelice
toplo zahvaljuje vsem, ki so se v tolikem številu udeležili pogreba, zlasti pa daro-vateljem vencev, č. duhovščini, vodstvu šolske mladine, cerkvenim pevcem in vsem sorodnikom in prijateljem.
v Šempasu, 4. novembra 1929.
Žalujoča družina BELE.
Posojilnica - BILJANA - MEDANA
vabi vse člane na
redni občni zbor,
ki se vrši dne 17. novembra t. 1. ob 15 uri in pol v Biljani s sledečim dnevnim redom.
1.	Potrditev računov za leto 1928.
2.	Volitev nadzorstva.
3.	slučajnosti.
NB. V slnčaju nezadostnega števila članov se vrši občni zbor pol ure pozneje z istim dnevnim redom!
Načelstvo,
Širite „NOVI LIST*.
S tužnim srcem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog Vsegamogočni v četrtek 31. oktobra t. 1. poklical k sebi v cvetu nedolžnosti najino miljenko
MARICO.
Pogreb nama nepozabne se je vršil v petek na vernih duš dan.
Tako velika kot je najina potrtost zaradi izgube drage — je tudi uteha od strani udeležencev pri pogrebu, za katero nimava zadosti prisrčnih izrazov zahvale.
Gradnje, 3. listopada 1929.
Josip in Tinca Turk.
Zelo važno za skbne gospodinje!
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno« vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
ZAHVALA
zavarovalnici „ V U NIO N “ ter g. Avgustu Ravnik-u v Gorici, via Barzellini 2 in g. Domevščeku, zastopniku v Breginju za dobro cenjeno in takoj izplačano odškodnino mojega pogorelega poslopja.
Anion Baloh, Homec 2.
petimi % od nakupne cene. Če naj bi veljalo isto pravilo za gostilničarje, potem bi morali prodajati vino mnogo ceneje. Kogar stane po zgornjem ra* čunu liter vina 2.35 lir, bi ga moral to* čiti po 2.80. Ali je v celi naši deželi gostilničar, ki prodaja vino po na* vedeni ceni? Dvomimo! In vendar bi morali vsi naši podeželski gostilni* čarji v vinorodnih krajih prodajati vi* no po navedeni ceni, v nevinorodnih krajih naj bi bila cena nekaj višja, a ne nad 3.20.
Visoke cene letošnjemu vinu v go* stilnah niso opravičljive. Zato pa: gostilničarji, dol z visokimi cenami!
Nove
postarvi.
POSOJILA IN PRIČE.
Po italijanskem zakonu ni mogoče dokazati obstoja posojil s pričami, če presega posojilo 2000 lir.
Zato bo najbrže tudi pri nas prene* hala navada posojati denar na tak na* čin, da se izposojilo dokaže lahko sa* mo s pričami.
Posojila na priče so bila posebno v navadi med poštenim kmečkim ljud* stvom. Odslej naprej pa se bodo da* j ala tudi pri nas poso jila na štiri oči in na priče samo med brati in najbolj* Šimi prijatelji.
Da pa ne pade mnogoteri dolžnik zaradi prevelikega veselja nad to no* vico v nezavest, moramo takoj pove* dati, da veljajo omenjene določbe ita* lijanskega zakona le za posojila po 1. juliju 1929.
Posojila po 1. juliju 1929.
Če si posodil po prvem juliju 1929. ali če boš komu v naprej posodil več ko 2000 lir, ne da bi ti izdal dolžnik potrebne dokumente, ne boš mogel sodnijsko izterjati tega dolga, če ga bo dolžnik tajil. Tega ne boš mogel storiti tudi v slučaju, da vsa vas priča o tem dolgu. Obstoja novih dolgov, ki presegajo 2000 lir, po italijanskem zakonu po 1. julija 1929. namreč ni mogoče dokazati s pričami.
Tudi glede posojil in dolgov izpod 2 tisoč lir je po italijanskem zakonu zabranjeno pričevanje moža, žene, staršev in otrok.
Ostanki posojil.
Kdor bo v bodočnosti posodil de* nar, naj si zapomni tudi tole: Omenje* ne določbe italijanskega zakona glede pričevanja veljajo tudi za ostanke po* sojil, ki jih dolžnik še ni povrnil, četudi znašajo ti ostanki manj ko 2 ti* soč lir.
N. pr.: Ivan posodi Pavlu 3000 lir in ne zahteva od njega nobenega doku* menta. Posojilo mu da samo pred pri* čarni. Po dveh mesecih vrne Pavel po* lovico dolga, ostane pa Ivanu dolžan še 1500 lir. Ta znesek Pavel utaji. Ivan teh 1500 lir ne bo mogel iztožiti, če ni* ma nobenega dokumenta. Če bi pa Ivan posodil Pavlu samo 1500 lir, jih lahko iztoži, četudi zamore dokazati obstoj tega posojila samo s pričami.
(tosjtodigte!
Preden kupite kakršnokoli blago, obiščite mojo trgovino, kjer dobite- Frštanj tiskan po L 1.95; ilanela barvana 70 cm visoka po L 2.50; volnen muslin 90 cm visok po L 9.90; madapo* lam 75 cm po L 1.95; platno za rjuhe 150 cm po L 4.50; trliš 120 cm po L 5.50; boj-go Cor= manš po L 2.90. Ugodna prilika:	sivi zefir
80 cm po L 2.90; laneno platno 80 cm po L 5.90; saten j 20 cm po L 3.90.
Odeje, preproge, volnena ogrinjala, srajce, spodnje hlače, nogavice itd. itd. po zelo pri* niernih cenah.
MARIJA ACCERBONI,
TRST — via Genova 21 — TRST
arražsialatorlj -"ijpg
TRST - - Via delle Sette Fontane 8.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za polne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno ! — Odprto od 9,—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.
lami m birmo

izredno nizke cene, velika izbera samo v
SITIMI F. BOE
I Tli! - Coreo Barifcaldi 35
Zcsfem -sdraimih;
ir. Robert Hiaoahr
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
w TfŠSTO
via S. Lazzaro št. 23 - H.
Ob sredah In sobotah ordinila v FCBSTOJNi
Avtomobilaa mehanična loia, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji.
Popolni tečaj
od L. 150 — naprej.
Kdor pošlje 2 L v znamkah, prejme knjižico z vsemi navadili za dosego patenta in popravila pri motorju
ELEGANTNOST!
POPOLNOST!
TRPEZNOST!
I
izdelane obleke ter moško blago dobite le v skladiščih
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST — CORSO GARIBALDI ŠT. 10 - TELEF. 79-35 - TRIESTE Stalno bogata izbera :
Izdelane obleke, površniki Tretick - Coats Berberi, Paletots Raglan. Posamezne jope in hlače za moške in fante. - Izvanredno elegantne obleke za fantiče. — V prvem nadstropju razpolagamo z moderno
KROJAČMICO I. vrste.
Zelo bogata izbera sukna, blaga na dvojno lice za površnike, „drappe“ ter „Pettinati“ plave in črne, na rizbe ter v modernih barvah.
Sprejemamo vsakovrstna naročila ter jamčimo ga točno Izdelavo.
NB. Blago, katero ae ugaja, se lahko zamenja ali pa vrnemo denar.
Vsi morajo vede/i, da so čevlji
FONDESSI ii
BiajboSJii is<3 rassjceiteiši.
Samo v TRSTU
sia Cipria S (Ss. Moli)
Čevijarnica FORCESSIN
Štev. 33.
i m p y s cist*
Stran !5.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 263: S čim bi se odpravili mo* zoli z obraza?
Odgovor: Skušajte umivati obraz vsaki dan večkrat z razkuževalnim milom, če bi to ne j pomagalo, obrnite se do zdravnika, ki Vam bo znal dati pravi nasvet.
V	prašanje št. 264:	V ušesu imam bolezen,
katero imenujejo zdravniki »otite media sup« purativo«. Bil sem že pri več zdravnikih, pa brez uspeha. Kakšna bolezen je to?
Odgovor:	»Otite media suppurativo« je
vnetje srednjega dela ušesa, To vnetje je pri Vas gnojno, zato se tudi imenuje suppurativo. Napačno ste napravili, da ste se obrnili na več zdravnikov. Priporočamo Vam, da se držite le enega zdravnika in tega poslušate. Bolezen je ozdravljiva, če ni že potek bolezni prestar.
Vprašanje št. 265: Večkrat smo že izmenjali ajdino seme in več vrst poskusili sejati, a vse nič ne pomaga: ajda zdivja in postane strupe« na. Kako je to in kako bi si mogli pomagati?
Odgovor:	Divja in strupena ajda je tako
imenovana tatarska ali turška ajda, katero lo« čite od pristne, dobre ajde po zobčatih robeh. Dobra, ajda ima gladke robe (ogle), divja pa zobčatc. Če Sejete čisto, dobro ajdo brez pri« mesi zobčate, potem ne bi mogla postati ajda divja; zato pa morate paziti na seme, med ka= terim ne sme biti niti enega zrna zobčate, ker se ta nepridiprav zelo bujno razvije in da obilo zrnja. Videli smo letos, da je samo eno seme zobčate ajde dalo nad 500 semen.
Ajdi pognojite s kalijevo soljo in superfos« fatom.
Vprašanje št. 266: Kostanj cepimo navadno v piščal. Ali je kakšen uspešnejši način cep« ljenja?
Odgovor:	Cepljenje v piščal, in sicer maja
meseca, je najbolj uspešno. Cepi se sicer tudi v razkol. Paziti morate v vsakem slučaju, da so cepiči manj muževni kot podlaga, zato pa re= žite cepiče že februarja ali marca meseca, po« tem pa jih shranite v pesku.
Vprašanje št. 261: Ali je res, da delajo če« bele škodo na črešnjah in grozdju? Ali je res, da povzročijo vsihanje rastlin?
Odgovor: Čebele obletu jejo cvetoče črešnje in s tem koristijo, ker prenašajo seme od cveta na cvet. Čebele ne škodujejo, ker posrkajo sok samo iz tistih črešenj, ki so bile načete že od kake druge živali. Čebele tudi nimajo priprav« nih čeljusti ali drugih priprav, da bi načele vsako vrsto grozdja, temveč srkajo sok samo iz jagod, ki so bile načete po osah. Sicer so v Nemčiji letos baje opazili, da lahko čebela načne jagode nekega prav mehkolupinastega grozdja, a ker niso ta opazovanja še potrjena, ni mogoče z gotovostjo trditi, da čebela škodi grozdju. Črešnjevemu drevesu in trti pa če« bele ne škodujejo in je prazna, da bi ta vsah« nila radi čebel.
Vprašanje št. 268: Kdaj se smejo po italijan« ski postavi sekati drva za kurjavo v višini nad 1000 metrov? Eni pravijo od 1. septembra, dru« gi pa od 1. oktobra naprej.
Odgovor: Po »Pravilniku o zaščiti gozdov«, izdanem po Deželnem gospodarstvenem sve« tu, člen 6., je dovoljeno sekanje v gozdih, ki leže manj kot 1000 metrov visoko nad morjem v dobi od 1. oktobra do 31. marca, v višje le« žečih gozdih pa od 1. septembra do 15. maja.
V	izjemnih slučajih se lahko dobi dovoljenje sekanja tudi od 15. maja do 15. junija, nikakor pa pred 1. septembrom.
Vprašanje št. 269: Iz česa delajo amonijak, ki ima tako močan duh?
Odgovor:	Amonijak delajo na dva načina,
in sicer: 1. v tvornicah za gorilni plin (v Go« riti, v Trstu, na Reki, v Pulju itd.) dobe iz premoga obilo amonijakalne vode, iz katere pridelujejo potem s pomočjo žganega apna amonijak. 2. V zadnjem času se je posrečilo pridobivati amonijak umetnim potom, to je z združitvijo enega dela dušika in treh delov vodika. Dušik dobivajo iz zraku, kjer ga je največ (*/s). Duh amonijaka zavisi od izhlape« vanja amonijakalnih plinov, ki izhlapevajo tu« di v vseh straniščih.
Isti radovednež: Na eno vprašanje smo Vam odgovorili zadnjič v posebnem odstavku. Na ostala vprašanja ne moremo dati odgovora, ker dobite potrebna pojasnila v vsakem italijan« sko«slovenskcm slovarju. Magistra pa pustite v miru in nam ne stavite vprašanj, ki nimajo ne za Vas in ne za druge čitatelje pomena.
Radovedni Franjo:	Ste preblizu uredništva,
da bi Vam v listu odgovarjali. Če pa že hočete imeti od »Novega lista« uslugo, morate na pi« smo nalepiti znamko.
* TiLill ^
Mraunik - Mrug - zobni zdravnik
dr, P. Ugo Netzbandt
izvežban na klinikah na Dan a ju in v Monako vem (na Bavarskem)
sprejema
v Tcsianinxi vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10)^
MODNI SALOM
Velika iz bera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po= pravila po naročilu.
Sorica, m Mazzini S (ex aia Municipio)
Petra Mozetičeva.
>■	ZDRAVNIK
g *
Bi. ireste Adalberto
strepo domače mladi, sprejema vedno v svojem
£3.mi»iLi5i£ito2riju
v GOBICI,
na Travniku (Piazzi: (littoria) št. IML
nad lekarno Cristofolelts.
N
i

Kmetovalci zapomšiite si s
Kakor je potrebno zavarovati hišo pred ognjem, tako je tudi potrebno zavarovati vsako jesen drevje pred pedicem. To storite najceneje in najbolje z lepilnim pasom
„F I X - F E R T I G"
katerega prodaja in razpošilja po pošti tvrdka
^Vlinoopro.rio^ w Clorici
po 9 L škatla, ki zadostuje za 15 - 30 dreves.
Dobi se tudi pri -FEBESAZIDNE AGRARIA GIULIANA^ w Krininu in v Trstu (Via Ra fineria šte», 7) v 3tirili prš Vrtnarskemtiruštvu, in pri zadrzsgi v Dobravljah.
Josip Hteri-ewaml* dorica
Cavour S Jev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
ISehauišna ilelavnisa
Gorica - Piazza Cavour štev 5 Bendi! ;,tampo“
OB 4t. 4tS,-Brzojavke; KKRSSVANl. OjMMZIA. CICLI E MACCHINE
1 Tvrdka Teod, Hribar - fSwies §
CORSO G. VERDI 32
1----------- ------------
CORSO G. VERDI 32	g
M- priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh m vrst, posebno veliko izbere črnega sukna sa čast, duhovščino in |gj ® platno znanih tovarn Regenhari & Hoymann za cerkvene prte, m Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst ir? vm ! gg, potrebno za njihovo popolno opremo.
! fi BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
I BB^dBgMBBBagseeeaaaeBaBBSMaBii
mali oglasi
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Valuta — tuji denar.
Dne 6. nov. si dal ali dobil za
] dolar	19.05	lir
1 angl. funt	93.12	»
100 dinarjev	33.80	))
100 šilingov (avstr.)	268.75	»
100 čeških kron	56.55	»
100 nemških mark	456.87	))
100 švic. frankov	369.90	»
100 franc, frankov	75.20	)>
100 belg. frankov	267.—	»
Beneške obveznice 71.75; Obvezni»
ce »Consolidato« 79.65.
Loterijske številke
sobota, dne 2. novembra.
Bari	33	12	9	86	4
Florenca	6	58	73	33	54
Milan	31	22	43	29	69
Neapelj	9	84	50	33	4
Palermo	2	8	7	12	42
Rim	2	41	22	50	81
Turin	68	49	57	1	9
Benetke	80	14	89	62	85
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 10. nov.:	Ajdovščina, Št.
Peter na Krasu.
Ponedeljek, 11. nov.: Prosek, Jelša» ne, Žminj, Sv. Lovrec Pazenatički, Beram, Tar, Rovinj, Ližnjan, Sv. Mar» tin pri Labinju.
Torek, 12. nov.: Oprtalj, Bale, Se» Žana.
četrtek, 14. nov.: Materija, Gorica.
LLOyD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorica, Corso Vitt. Em. 5.
—«wessSSSSS6***-
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove:
9. novembra 1929. s parnikom
ALSINA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 Prvo potovanje
19. novembra 1929. s parnikom FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L. 2100
v Montevideo in Buenos Aires L. 2150 Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue» nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežfoa!
Dr, VENCESLAV REVA
je otvoril 2. novembra 1.1. lastno pravno pisarno
v GORICI
wia Contavaile 2/1
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorivi.
Riva PiaiMutta it*v. 18,
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No» vi list« in »Istarski list«.
Krone, srt-‘bro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnemu trgu).
Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn» bergu.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Domača vina, namizna in sortirana, od» daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Smilajod zdravi naduho, poapnenje žil, od» pravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri» poročljivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellano, lastnik F. Bo» laffio. Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslov!
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Brivec Andrej Rojic v Gorici, se je prese» lil v via Arcivescovado, vogel via Stretta. Se priporoča.
Najlepše, najboljše, najcenejše obuvalo se dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36.
Poročne sobe, zelo močne, masivne po 1400.— lir, iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz ma» hagonija 1600.— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških ce» nah. Tiirk — Tj-st, via Battisti 12, vogal via Palestina.
Podpisana Bizjak Marija roj. Božič iz Dolge poljane štev. 7 preklicujem tem potom vse ža» litve, ki sem jih izrekla dne 4. 11. t. 1. v Dolgi poljani na rovaš Briiu Oskarja živ. Teodorja iz Dolge poljane štev. 49 in se mu zahvaljujem tem potom, da je odstopil od kazenske ovadbe proti meni.
Posestvo, srednje, s potrebnimi stavbami, krava (24 litrov mleka dnevno) z junčkom za odrejo, 1 telica 13 mesecev od zgornje krave, 50 kvintalov krme se proda v Skriljah (Vipav» sko), po domače na Rovni.
Dve slamoreznici, predvojno blago, pri» bližna teža 165 kg, brez verige, sta na prodaj po zmerni ceni pri Milanu Deklevi, Vipava.
Prodam Meyerjev leksikon 6. izd., daljno» gled in druge knjige ali zamenjam za revijo »Čas« in »Katoliški obzornik«. Naslov pri go» riški upravi.
Petelini livornske (bele) pasme se prodajo v Sv. Križu pri Ajdovščini št. 5.
Šivilja, Parižanka (diplomirana v Parizu), izdeluje površnike, tailleur, pricese. Skrbno delo. San Nicolò 18/11, Trst.
Stanovanjska hiša, dobičkonosna, s po» polno trgovinsko opravo se proda po ugodni ceni. Nabrežina št. 101.
Čebele, 20 panjev, med, 100 kg voska, pro» da Winkler Franc, Postojna.
Pozor! Hiša konsumnega društva v Biljah, na jako prometni točki z gostilno in trgovino ter vsem inventarjem se proda ali odda v na« jem po zelo ugodnih pogojih. Pojasnila daje Andrej Frančeškin, istotam.
Klavir=(Koncert=Fliigel) je na prodaj. Na« slov pove uprava.
Gospodarska zadruga v Rihenberku je otvorila zalogo vina v Ajdovščini pri Josipu Žnidarčiču.
Neveste, pozor! žimnice in vzmeti do« bite voznine prosto za 300 lir, Jelerčič, Trno» vo 2 Postojna 136.
V Trnovem pri Ilirski Bistrici se proda enonadstropna hiša št. 63. Pojasnila se dobijo na licu mesta.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do» bove, izgotovljene; pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
dr. ing. dakrščik Oskar,
TOLMIN
Izvršuje vsa civilno inžinirska dela in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljišča; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; itd. razne cenitve za privilegirana posojila: itd.
Bizjak Marija.
Ne izogibajte se stare tvrdke pohištva,
ki vam nudi veliko izbero sob domačega lastnega izdelka, od najpriprostejših do najfinejših masivnih ali forniranih po najnižjih cenah.
Anton Ereščak, Gorica
via Carducci št 14
Avtoriziran civilno inžinirski urad m
Preklic.