A. K.:
Dragi Marijini otroci!
A-o poialad v deŽelo pride, obhaju sveta Ctirkcv Veliko noe. Topli žarki pomladanskega soJnea stajajo led in sneg, narava sc prebuja, pisano cvetje brsti iz tal, vse poje iu vriska, vse se veseli novega Življeiija. Velika noč je ptaznik pomladi v človeškib dnŠah. V postuili dnch so žarki Jezusove milosii ograli grešna čJoveska srca, Jed hudobije sc }o otajal, s Kristusom sino vstali k novcinu duhovnemu življenju. Iz groba ¦ vstali ZveliČar je solucc naših duš. On ogreva gredicu našega srca, da vzklijejo v ujej prelepe cveilice kr-šČanskik čednosii. Kdor se 30 v resnih posfniK dneh spokoril in očistiJ v clobri velikonočni spovedi, kdor je za \eliko noč Jezusa pobožno prejel v svetfin ob-hnjihi — v njcgoTem srcu je pomlad, je solnce. jr radost in sreča.
Otroci Marijini! Vem. da je v vaših dušah lepo in svetlo. Le veseJite se v velikonočuem Času. V vasih srcih naj odmeva veseli klic: aleluja! Hvala Bogu! Zakaj bi se tudi ne veselili? Kdor ima čisto srce, je božji otrok. Jezus, nebeško solnce, sveti v njegovi duši. Vsem dobrim ljudem kliče sveia Cerkev za Aeliko nočr »To je dan, ki ga je naredil Gospod. Vesc-Hmo in radujmo se v njem!«
Kdo se je bolj veselil Velike noci kot Marija. Jczusova in naša raati. Na praznik Jezusovega vsta-jenja se je ujeno srce potopilo v morjc nepopisncga veselja. Ta dan je bila popiačana za vse trpljenje, za vfie bridkosii, ki jih je z  Jezusom in  zaradi Jezusa
124 ^^^-^-^-^_^~^
prcstala. Zato ji še zdaj skozi vclikonočne dui sveta Cerkev veselo kliče: »Raduj se. Kraljica nebeska, aleluja! Veseli in raduj se, Devica Marija, alelujaf Ker je Gospod res vstal, aleluja!«
Zares. Velika noc je praznik svetega veselja za. Marijo in njenc otroke.
Pa iudi v vclikonočnih dneh vsiaja v naših srcih žatosten spomin. Spoinin na gresnike, ki se ne vesele / nami. Niso se spokorili, niso vstali z Jczusom, v nji-iiovih dušali je zima in mraz, v iijihovih srcih ni solnca, ni živjjenja, ker nimajo Jezusa. ReveŽi. Smiliti sc nnm morajo. Molimo zauje. Saj je le res, kar pišf poliožen mož: ^Biti brez Jezusa, to je pekel, poln ^rroze. Biti pri Jezusu pa je raj. Kdor Jezusa izgubi. je izgubil neizmerno veliko, vcč kot ves svet. Kdor brez Jezusa Živi, je med vscmi reveži največji revež-«
Otroci Marijini! Praznik veselja nam je Velika no*"- Skrbiiuo, da velikonočno veselje v našili dušali nikoli ne zamre. Naj veseli aleluja-spev v nasih srcih vse dni odmeva. Ne ločimo se od Jezusa nikdar. Osta-nimo mu zvesti do konca, do smrti, do blaženega vsta-jcnja. vekomaj.
Bilo je prcd muogimi, innogiiui leti. Na samo-stanska vrata sester svete Klare v Monakovem so tr-kali odposlanci mogočnega cesarja Ludvika bavar-^kcga. Prednica sama jim pride odpreti. Kaj le hočejo <hI nje? Prišli so po mlado Agnczo, cesarjevo hČerko, ki jo že od eetrtega. leta vzgajajo častite sestre v tihem saraostanu. Cesarski oce jo kliče na dvor. Otrok tolike lepote ue sme ostati zaprt v samostanskem zidovju, treba je, da se privadi tudi življenja v svetu. — Pred-nica sklone glavo. Cesarskemu poveiju se ne sme ^operstavljati. Takoj pokliče mlado princezinjo, da se pripravi na odhod. Ko pa nežna deklica zve, kaj nameravajo ž njo, hiti v cerkcv, stopi prav pred božji oltar in se z obema rokama oklcne najsvetejšega za-kramenta, ki je bil v monštranci izpostavljen. »Svo-jega Jezusa ne zapustim, nikoli, nikoli se ne ločim od njcga!« — tako kliče nedolžni otrok. Ustnice ji Šepe-1ajo prisrčno prošnjo k božjemu Zveličarju, naj jo vzame v svoje varstvo. ^Ne pusti, o Jezus, da me odve-
________-^^^^, 125 ^-v^^-^^-^~~-^-^
. clejo iz tega. kraja, kjer sem prejela  toliko milusti. Glej, ti veš, koliko uevarjiosti jne čaka zunaj v .svetu.-;
—  ObjemajoČ božjega Zveličaija je vztrajala pri ol-tarju,    niso   ju   mogli   odtrgati   proč,   poslanei   so  se itiorali vrniti na ccsarski dvor brez inladc priucezinje.
—  Nebeški vrtnar tudi pozueje ni dopustil, da bi nežno lilijo izruvali iz tihc gredice in  jo prcsadili v trdo zeinljo svota, kjer bi žalostno zvenela. \ tisnil jc svoji mali jievesti pctero krvavih ran, na rokah in jm nogak ia na strani. Take princezinje si Jia cesarskem dvoru niso želeli. Agneza je ostala v tihetn samostaiiu. Ko je dopoluila osemnajsi let, jo je vzel Jezus k sebi. V beli obleki.   s   palmo  v   roki,   je   zvesta deklica   vstopila v vrsto čistih dus,   ki bodijo   za   bozjim   Jagujetom, kainorkoli gre.
Otroci! Marijmi srao in po Mariji Jezusovi. V nvetih velikonočiiih dneh skleniino tudi mi z malo Agnezo: >Svojega Jezusa iie zapusliino, nikoli, nikoli se nc locimo od njega!.:
Proshno ga tudi mi, kakor ga je prosila dobra de-klica Katarina Erniuerich v svoji mladosti: ^Ljubi Zve-ličar, rajši naj zdaj umrjem, kakor da bi te v poz-nejšcm življenju hutlo žalila.«
sjezus, Tobi živimo! Jezus. Tebi imirjeino! Jezus, Tvoji smo živi in mrtvi!<
Marijin vrtec v Boh. Bislri( i. Prav je, da se tutli Ma-rijin vrlec v Boh. Bistrici eukrat mato oglnsi v našt-m Augelcku. Potiebno je io seveda radi tega, da ne bodo bravci Angelčka raislili, da smo pod Triglavom že čisto zaspali.
Življenje v našein vrtcn se prav lepo razvija. Že od začetka šolskegu leta imamo redno mesečne ali pa še bolj pogostne sestauke. Kcr nas je le iprecej lepo Šievilo, siuo se niorali r.izdeliti v dve skupini, tako. da so zdaj posebej dečki. posebej deklicc. Na naših sostankih se prav prijetno počutimo, ker imomo spored le precej mno^ovrsten: mo-liiev, petje, poslušanje povesti in zgodb, zhisti ona o »Ma-lem Gvidoau« nas je posebno zanimala — in spet petje in vsakovrstne igre, to je veselje. Prijetni spomini na lepe polefne dneve nas tudi nič ne žalosfe, ker imamo dosti pnega. da se lahko smuČamo, sankamo in kepamo kolikor lioČemo.
Htx]a in siroinastvo, ki se tako strašno širtta po ve-^ljnem svetu, seveda tudi naši bistriški fari ne prizana-^uta. Da bi vsa.j nekoliko oruilili bedo našini siromafcam, miio priredili ob novem letu lepo božičuo igro: >Prva bo-/ičua noč pri palčkih«; kolikor smo dobiii denarja, srao ga potem razdelili  med nase revne družine.
takor vidite, g. urednik, Marijin vrtec v Boli. Bistrici lepo in skrbuo ofadelujemo. Da pa bo življeuje na naših marijanskih gredicah Še lepše rastlo in usj>evalo, zaio se bomo pa s ponižnlmi prosnjami obračali na Preblaženo, katera nam bo izprosila božjoga blagoslova pri svojem Sinu Jezusu.
Kako sem rada v Marijinem vrtcu! Komaj čakam, da nani oznanijo, da bomo imeli shod Maiijinega vrtca. Jaz bi ga najrajši imela kar vsako nedeljo. To je hilo veselje. ko smo šli z g. kaplanom k Materi božji na Vo-denice! Tam smo ivneli pete litaiiije in smo zapeli šo neka-terD Matijiiie pesjni. 7.a slovo smo se dali Še slikati. Oh, ko bi Vi videli, koliko nos je. Lepo Vas pozdravlja Rukše Fanika, Kostanjevica.