List št. 40.
Vodila k sreči in blagostanju,
za mestjane in kmetovavce. Slavni K. S. Zacharia, bivši učitelj na Hei-delberškim vseučilišu, u denarstvu, gospodarstvu in obertniških rečeh jako zveden mož. mestjanani in kmetovavcam, ki svoje blagostanje hitro in ob-stavno povišati in poboljšati želijo, naslednje — gotovo zlata vredne — vodila nasvetuje:
1.  Pomisli, da čas je gotovi denar. Kdor st na dan 1 goldinar prislužiti zamore, polovico dneva pa postopa ali brez dela poseda, ne sme misliti, če lih je postopaje le 10 krajcarjev izdal, da je to njegov edini potrošek bil; on je verh tega po lenobi ne samo pol dneva, to je, 30 krajcarjev, temoč s potrošenimi 10 kraje, vred 40 kraje, po-tratil, ali prav za prav reči: zavergel.
2.  Pomisli, da i% denarja pride denar. Denar dnarje rodi. Ta mladi zaplod je pa precej zopet rodoviten.
—   158   —
s-Zakon natore je tak.
De iz maliga raste veliko«.
Oberni, na primer, 5 goldinarjev s pri Jam u tergovini, in goldinarček bo odpadel gotoviga dobička, torej imaš potem že 6 gold. Oberni teh 6 gold. koristno vdrugič, nar manj bojo dali 7 gold., in tako gre naprej, dokler sčasoma iz pervih petih izraste sto goldinarjev. Kolikor večji je paskup-nina, ktero hasnovito obračaš, ali s katero pametno teržiš, toliko večji bo tudi narasek ali dobiček. — Kdor prasico zakolje, pokonča ves njeni zaplod do tisučniga zaroda; kdor en cekin potrati, vniči vse, kar bi polagama ž njim bil pridobiti utegnil, včasih cele kupe zlata.
3.  Pomisli, da 50 goldinarjev vsako leto ti da 8y4 krajcarjev na dan. Osem krajcarjev je scer malo denarja; če pa vsaki dan toliko nepotrebno izdaš, ali s postopanjem potratiš, imaš na leto zgubo petdesetih goldinarjev. Skupnina le-ta je obrest ali činž od 1000 gold. istinge ali kapitala. Mož pa, kterimu se zaupa, zamore, brez zastave, dolgo ali clo vedno 1000 gold. na posodo imeti in rabiti. Tak kapital, če ga delaven in previden mož hasnovito obrača, mora se ve da velik dobiček prinesti.
4.  Pa%i na nar manjši malenkosti, ki zamo-rejo zaupanje do tebe povikšati ali spodkopati. Ako sliši tvoj posodnik ropotanje tvojiga orodja, šum tvojiga kladva od petih zjutraj noter do devetih zvečer; ako te vidi u deiavnici celi dan pridno delati in truditi se: čakal te bo za po-vernitev svojiga posojila pol leta dalje, kakor je mislil. Vidi te pa vedno le postopati, ali igrati, ali sliši tvoj glas iz pivnice ob času, kjer bi ti delati moral, te bo gotovo koj drugi dan ali sam opomnil ali po drugim te terjati veleval, boječ se, da bi drugači s teboj u zgubo ne zagazil.
5.   Vsak mora v svojim delu učnino plačati. Poskušaj torej u svojim rokodelu ali stanu, in u vsakim opravilu, kteriga se lotiš, le po malim in počasi; vagaj le obresti, nikdar pa ne istinge, da se u zgubo ne zapleteš. Tudi ni varno semno-goverstnih reči na enkrat poprijeti.
6.    Boj se bolj malih izdajkov, ki vsaki dan, kot velicih, ki le redkoma se pripetijo. Kdor vsaki dan 1 krajcar več izda, kakor bi moral izdati , potrosi na leto nepotrebno 6 gold. in 5 kraje, — v desetih letih 60 gold. in 50 kr. itd. Takošni izdajki ti bojo sčasoma lahko prava potrebšina L postavim , izdajki za tobak, žganje i. dr.}, vsaka navada pa — železna srajca — se teško opusti. Kdor pa ne hranuje krajcarjev, ne šteje zlato v. Tudi u nar manjšim gospodarstvu se z malimi izdajki na leto dokaj dnarja potrati, za kteriga naj ti tem več žal bodi, ker bi lahko te stroške prihranil, ali pa, ker bi si bil namesto nepotrebniga lahko kaj koristniga za nje omislil.
(Dalje sledi.)
List št. 41.
Vodila k sreči in blagostanju,
za mestjane in kmetovavce.
(Dalje.)
7.  Majhen dobiček, ki ti pogostoma dohaja, je bolji in mora se veliko ved obrajtati, kakor velik dobiček, ki te le redkoma doleti. To je imenitno vodilo bilo po celim svetu zavolj neizmerniga bogastva slovečih tergovcov, bratov Rothschil-dov. Ako za kakšino opravilo ali za rabo čezme-rin dobiček doseči hočeš, za prihodnje si slabo po-stelješ; kajti kdor ti je previsoko plačilo odrajtati moral in to potlej spozna, ne bode, če se le more ogniti , drugobart od tebe ničesar imeti ali kupiti želel. — Kdor svoje zemljiša hoče dobro u najem dati, naj jih da za primerno najemšino, to je, za tako, ktera je u primeri z obrestmi kapitala, kar zemljiše velja.
8.  Kdor si bre% potrebe veliko zalogo pripravi, ki ni ne %a njegovo rokodelo, ne za obertništvo, ne za Mvek potrebna, je zapravljivec. Vsaka nepotrebna zalogaje mertva istinga, to je, istinga, ktera nobene obresti ne donaša. Marsiktera reč je vsaki dan manj vredna, na zadnje pa celo nič. Navadno se tudi z veliko zalogo ne gospodari ravno varčno. Tudi je ne moremo vselej lahko prodati^ (še za boljši kup ne, kakor smo jo nakupili). Kdor pa kupuje, česar ne trebuje, bo kmalo prodajal, česar potrebuje.
To so naravni in očitni uzroki, kteri umnimu gospodarju kupljenje nepotrebne zaloge zabranijo; pa pri nekterih rečeh je še druzih, ravno tako važnih, in ki precej veliko škodo prinesejo. Mnogo reči in imetja namreč so tako imenovane žrece istinge, to je, posestva, ktere po troških, za njih ohranbo potrebnih, svojo lastno vrednost požrejo. Tu spadajo krasne poslopja, konji, drago pohišje, srebernina, zlatina in veliko druzih tacih reči. — Pameten gospodar kupi tedaj le neobhodno potrebno, ter pomisli, da za denar zamore vselej dobiti, kar hoče. Z imetjem marsiktere reči imamo veliko nadlogo, preden ga u denar spravimo, posebno kadar smo persiljeni prodati ga.
9.  Kdor ne vaga, je brez blaga. Tergovec, kteri bi celo nič ne vagal, ali ki bi hotel se proti vsaki nevarnosti vedno zavarovati, nemoreoboga-teti, dostikrat clo oboža. Vsaki, ki hoče kaj pridobiti, mora kaj vagati, to je, prihodnje okoljšine prerajtati in dobro premisliti, koliko dobička ali škode bi utegnilo iz teh ali unih okoljšin izvirati; rekli smo: dobro premisliti, ker „brez glave storjeno, gotovo skaženo". Vagati se pa le toliko sme, kolikor natanjčen prerajt, temeljite ved-
—    162    —
nosti in pravi razum dovolijo. Nikolj ne vagaj, brez da bi bil mogoči zgubi mejo, in lotitvi na vsako vižo podlago postavil. Zmiraj mora dozdev-nost dobička večji biti, kakor dozdevnost zgube; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej, in velika neumnost, se na dobitek u k var-tah ali u loterii zanašati: ker seda prej za gotovo preračuniti, da je ravno tako in še bolj mogoče, da bom zgubil, kakor da bom dobil. Celo norost je pa, če se kdo na dobitvo iz kakšine velike loterije ("postavim grajšine) zanaša: ker gre t proti 200.000 staviti, da bo upanje — prazno.
10. Bolj je, da se % rokodelam ali oberništvam sam pečaš, kakor u dru&bi % druzimi. Poslovica pravi: „Kolikor glav, toliko misel". Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. Vsak deležnik rokodela ali tergovine iše — in to je naravno — le sebe obogatiti, ima le svoj prid pred očmi; tudi ne upa nobenimu. Vse to ne stori dolgo dobro, temočdeležnike prej ali poznej u hude prepire zavleče. Pa naj bo, da so tovarši tvoji pošteni in zaupni, mora vunder dobiček, dostikrat majhen, med več delov se razdeliti. Posebno je treba se varovati vdeležtva, kader kak obertnik tovarša očitno iše, kar se to-likrat po časnikih bere. Večidel je tak že svoj denar zapravil, zdaj hoče ravno tako s premoženjem druziga storiti. Gotov je tedaj pregovor: „v špa-novii pes cerka".
(Dalje sledi.)
List št. 44.
Vodila k sreči in blagostanju,
za mestjane in kmetovavce.
(Dalje.)
14. Vsaka znajdba, ki kaj dobička obeta, vsaki nasvet za poboljšanje gospodarskih reci zasluži, da ga saj poskusimo. Bog je dal človeku um, da zmiraj kaj boljiga noviga znajde; tako je v vsih vednostih, v vsacim rokodelstvu, v vsacini obertništvu, pa tudi v kmetijstvu. Po novih znajd-bah seje v vsih rečeh, od tovorenja do železnice, — od kopača, s kterim so nekdaj zemljo okorno prekopavali do Šverco viga drevesa ali pluga, s kterim ratar sedanji čas svoje polje lepo obdeluje, — od rokodel v fabrikah, kjer sedaj mašine namest rok in živine delajo — po novih znajdbah — pravim — se je svet že tako preober-
—    174   —
nil, 4a ni več nekdanjima podoben. Pa tudi pri tem me bo obstalo, kakor je sedaj: vsako leto se bo kaj noviga znajdlo. O tacih okoljšinah ni tedaj varno, se terdovratno stariga deržati, brez pre-vdark a: ali novo bi ne bilo tudi zame dobro? „Brea prevdarka", pravim, ker vsaka znajdba ni za vsaciga, rii za vse kraje in ne vse za okolj-šine dobra in prikladna, to je taka, da stroške pomanjša. Se je pa gospodar po Izgledu drugod ali pa lastni poskušnji prepričal, da je nova reč očitno dobra in koristna spoznana, naj se ne obotavlja več , jo vpeljati berž v djanje ; vsako odlašanje je po tem gotova zguba.
15. Ne glej na groš, kjer gre za goldinar. Varčen gospodar gleda res na vsak krajcar, da ga po nepotrebnim ne potrati, — kdor pa se boji groš iz rok spustiti, ki bi mu goldinar donesel, je bedak in tat svojimu lastnimu premoženju. Ce na priliko, živini slabo pokladaš, češ da na piči kaj prihraniš, si boš prišparal pri nji morebiti 30 gold., —- 100 gold. boš pa zgubil na gnoji, na mleku, pri delu. Če se ti škoda zdi za kacih par goldinarjev, ki bi jih izdati moral, da si grabne po senožeti izrežeš in vode na-njo napelješ, se ti prav zgodi, da na-mest 10 voz sena pridelaš komej dva.
(Konec sledi).
—    178   —
Vodila k sreči in blagostanju,
za mestjane in kmetovavce.
(Konec.)
16.  Red ni samo duša vsiga gospodarstva, te-močje polovina življenja. Opravi torej vse berž ob pravim času, in kar zaraoreš danes storiti, ne odlašaj na jutro. Hrani tudi skerbljivo svoje gospodarsko in poljsko orodje, tergovske bukve, pisma itd., ter vsakimu odloči svoje mesto.
17.  Porok je večkrat plačevavec. Ko te poroka hočejo, je to znamnje, da tisti, za kteriga imaš dober stati, ali nima zaupa, ali ne denarja. Dobro prevdari tedaj, preden greš za poroka; bolji je perva zamera, ko druga.
18.  Ne obupaj ko j, ko te hudi časi in nesreča zadenejo! Po dežji sije sonce, in po žalosti prihaja veselje, in tako tudi nasproti. Živi pobožno in pametno, da boš za vse pripravljen; naj te tudi nobeno napotje ne oplaši, na sebe in na Boga zaupati.   Bog oblači, Bog prevedri.
19.   Otroci včasih hitro zapravijo, kar sta-riši trudovito pripravijo. Mnogokrat se zgodi, da premoženje, kteriga so stariši težavno in počasi nabrali, u rokah zapravljivih otrok ob kratkim na vse štiri vetrove razleti. Kdor tedaj noče, da bi teško zadobljeno imetje in trudovito pridelane denarje enkrat njegovi otroci lahkomiselno potratili in zapravili, naj jim prigodno nekaj denarja u roke da, ž njim po svoji volji ravnati, pa naj pazljivo gleda na-nje, kaj da počenjajo, in da denarje dobro obernejo. Otroci naj ne skoparijo, pa zarano naj se vadijo, pametno hrano vati, ter skerbljivo ravnati z denarjem, ki po niti pride, po ver v i pa zgine.                                                      J. s.