LETO XVII Številka 3 novoles 21. februarja 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV O ZAKl JUČNEM RAČUNU TOZD IN DO' z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANIL VSAK DELAVEC. LE DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU O PRETEKLEM LETU IN GA KRITIČNO OCENILI. LETO 1978 JE V MARSIČEM PREOKRETNICA TAKO ZA DO V CELOTI KOT ZA NJENE TOZD. V PRETEKLEM LETU SMO SPREJELI VRSTO SAMOUPRA VNIH SPLOŠNIH AKTOV, KI POMENIJO NE SAMO ČISTEJŠE IN PRAVIČNEJŠE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI, TEMVEČ V MARSIČEM NOV NAČIN OBRAVNAVANJA DELA IN DELAVCA. MORAMO REČI, DA JE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 ODRAZ NOVIH SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH NAČEL IN DA POTRJUJE' .PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNOST LE-TEH. GOSPODARJENJE JE POSTALO Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU NEODTUJLJIVA PRAVICA IN DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA. TO PA LAHKO RESNIČNO POSTANE SAMO, ČE JE DELAVEC DOBRO INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. KER JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO JE PRAV DA IZLUŠČIMO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE, KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA. NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČIMO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO GOSPODARJENJA. INFORMACIJA, KAKRŠNA JE PRED VAMI, JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE. PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO, DA JE DOVOLJ POENOSTA VLJENA, NARA VNA IN RAZUMLJIVA. 1. Kako smo uresničevali zastavljene planske cilje? V naši TOZD smo si za leto 1978 zastavili dva večja cilja: — osvojiti in vpeljati lak proizvodnji program, ki se dobro prodaja na trgu; — doseči 10 % povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1977. #> Ko ocenjujemo uresničevanje postavljenih planskih ciljev v letu 1978, niso videti veliki, glede na leto 1977. Toda, ko upoštevamo vso problematiko pri izvajanju zastavljenih ciljev in upoštevamo potrebna prizadevanja, lahko rečemo, da cilji niso bili majhni. V letu 1978 je nestabilno domače tržišče, na eni strani rast cen surovin in materiala, na drugi strani padec prodaje pohištva, predvsem ob koncu 1977 leta in v začetku 1978 leta, povzročilo kopičenje zalog. Prodajali so se samo izdelki, ki so bili namenjeni za izvoz. Da bi preprečili kopičenje zalog, smo morali ukrepati. Ustavili smo proizvodnjo izdelkov, ki se niso prodajali (dnevne sobe in jedilnice „Pariš"). Poiskati pa smo morali nove programe, ki bi se dobro prodajali, zato smo v letu 1978 pri- pravili nov proizvodni program, odločili smo se za: — povečanje proizvodnje spalnic „Pariš", - uvedbo in povečanje proizvodnje novega izvoznega programa „500“ in „300". Od zastavljenega progiama smo v celoti uresničili le proizvodnjo in prodajo spalnic „Pariš" le delno pa smo uresničili proizvodnjo programa „500“ in 300". Uresničevanje zastavljenih ciljev je zahtevalo tudi nekatere ukrepe. Povečati smo morali prostorske kapacitete v posameznih oddelkih. Opravili smo delno rekonstrukcijo v strojnem oddelku, večji poseg smo opravili v lakirnici in adaptirali pomožne prostore (leseno lopo). Prostorsko stisko smo s tem rešili le delno. Kljub temu je le-ta še ostala, in vpliva na to, da plan proizvodnje programa „500 in „300“ nismo v celoti dosegli. S tem, da nismo uresničili cilja izvedbe proizvodnje novega programa, ni'mn uresničili tudi drugega cilja, to je, 10 % povečanja proizvodnje v primerjavi z letom 1977. Vrednost proizvodnje je bila dosežena le 92 %, kar je 7,9 % manj. kot smo si s planom zastavili. Uresničevanje tega cilja ostane za nas obveza v prihodnjem letu. 2. Kako smo gospodarili v letu 1978? Kazalce gospodarjenja moramo soočiti s problematiko, ki smo jo opisali že zgoraj. Dosegli smo boljše finančne rezultate, kot smo jih v opisanih pogojih gospodarjenja lahko pričakovali. Poslovno leto smo namreč zaključili uspešno. Pri tem pa moramo poudariti, da smo v letu 1978 dosegli ugodne poslovne rezultate predvsem zaradi povečanega izvoza in ustvarjenih deviznih sredstev. Fizični in finančni plan pa nismo dosegli zaradi že opisanih vzrokov in problemov. Dodatno je na to negativno vplivalo tudi nase obnašanje. V letu 1978 imamo zelo slabo izkoriščen urni fond. saj so se boleznine in neupravičeni izostanki z dela povečali kar za 48 %. Ta podatek je močno zaskrbljujoč. Poleg tega je porasla fluktuacija zaposlenih, zmanjšala seje pa tudi naša produktivnost. Na drugi strani pa smo slabše gospodarili tudi z materialom saj imamo prekoračitev za 115.000 din. To nas vse obvezuje, da razmislimo o našem obnašanju pri delu. 3. S samoupravnimi akti, ki urejajo dohodkovne in druge samoupravne odnose ter delitev sredstev za osebne dohodke smo želeli postaviti čistejše temelje gospodarjenja, produktivnosti dela, čistejše odnose med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo pri izdelavi skupnega proizvoda neposredno ali preko svobodne menjave dela, in prav tako nove razsežnosti odločanja delavcev o delu in rezultatih dela. Koliko smo v tej želji resnično uspeli? Želja, da bi s samoupravnimi akti ki urejajo dohodkovne in druge samoupravne odnose, postavili čistejše temelje gospodarjenju, produktinosti dela, čistejše odnose med TOZD, ki sodelujejo pri skupnem proizvodu, se ni v celoti uresničila. Smatramo da TOZD, ki proizvajajo izdelke za izvoz in s tem ustvarjajo devizne sredstva nimajo ustrezno rešenega sistema preliva deviznih sredstev s tistimi TOZD, ki ne ustvarjajo deviz. Menimo, da sporazuma nismo zadovoljivo izpeljali, zaradi česar so TOZD, ki ustvarjajo devizna sredstva, oškodovane. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA 1. PROIZVODNJA V letu 1978 smo v primerjavi Iz tabele lahko razberemo, da z letom 1977 izvršili naslednji smo strukturo proizvodnje v obseg proizvodnje pohištva: letu 1978 močno spreminjali, kar je posledica uresničevanja vodnjo jedilniških stolov tipa zastavljenih ciljev. „600“ (in nekaterih garnitur Na eni strani dnevnih sob). se je v primerjavi z lanskim Plan proizvodnje zaradi že letom (1977) povečala proiz- opisanih problemov nismo do- Proizvodnja pohištva: Naziv artikla a) domači trg enota mere 1977 1978 Ind 78/77 - spalnica „Pariš" grt 1100 1300 118,2 — dvodelne komode kom 930 450 48,4 — tridelne komode kom 800 270 33,8 — dvodelne vitrine kom 300 110 36,7 — tridelne vitrine kom 800 260 32,5 — jedilniške mize kom 1100 310 28,2 - spalnice „Darja" grt 460 — _ - jedilniški stoli tip6006 kom — dnevne sobe 4838 — — (poprečje) b)Izvoz grt 500 - - - regali „300“ kom 4959 760 15,3 - regali „500“ kom — 8510 — regali brez masive kom 17.762 16.442 92,6 2. ZAPOSLENI IN IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO 1977 LETO 1978 Število ’/„ Število V. (ure) (ure) DELO 372.868 81,7 380.233 77'9 DOPUSTI IN DRŽAVNI 48.972 10,7 53.211 10-9 PRAZNIKI BOLEZNINE IN 34.320 7 5 54.476 11,1 NEPLAČANI IZOSTANKI ŠTEVILO ZAPOSLENIH 200 216 Število zaposlenih se v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 ni bistveno povečalo, povečalo se je le za 0,8 %. Skupno število delovnih ur smo pa povečali kar za 6,9 % v primerjavi z letom 1977. nos tako do dela kot tudi do svoje TOZD. To problematiko bo treba v prihodnjem letu temeljiteje pregledati. DEJANSKA PROIZ. 1978 PLANIRANA PROIZ. 1978 DEJANSKA PROIZ. 1977 30 60 90 100 VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 vodnja spalnic „Paris“ in proizvodnja regalov „500“, na drugi strani pa se je zmanjšala proizvodnja vseh ostalih artiklov, popolnoma smo pa opustili proizvodnjo spalnic „Darja", proiz- segli, čeprav smo v ta namen vlagali velike napore, saj smo iz potrebe, da bi dosegli vsaj dobavne roke, ki so bili dogovorjeni z ameriškim kupcem, uvajali tudi nadurno delo. 3. PRODUKTIVNOST Produktivnost je pokazatelj naše storilnosti pri delu. Podatki, ki odkrivajo, koliko smo bili v preteklem letu na delu pridni, merilo produktivnosti, so zopet osupljivi. jy[aja produktivnost se je v primerjavi z letom 1977 zmanjšala kar za 14,9 %. Ta podatek je porazen, zmanjšujejo ga sicer neugodne razmere na tržišču, ki so vplivale na to, da je vrednost naših proizvodov bila nesorazmerno majhna, vendar je kljub temu podatek sila neugoden. Ce ga primerjamo s prej opisanim izkoriščanjem delovnega časa (efektivne ure), kjer smo ugotavljali zelo slab izkoristek in velik porast izostankov z dela, nam je podatek verodostojen prikaz naše VREDNOST PROIZVODNJE NA ZAPOSLENEGA V OOO DIN zelo slabe delovne discipline. Poleg tržišča in našega neodgovornega odnosa do delovne morale, je na padec produktivnosti vplivala tudi močna fluktuacija (odhodi in prihodi delavcev), ki je potegnila za seboj neprestano priučevanje novih delavcev), pa tudi sam odhodni rok zmanjšuje storilnost delavca. Vsekakor pa zahteva naša neodgovornost do dela, ki smo jo pokazali v preteklem letu, premislek in ukrepanje, če hočemo biti v prihodnje uspešni. 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM To pomeni, da smo uvajali tudi nadurno delo. Toda efektivne ure, to so ure prebite na delu, pa so se povečale komaj za 1,9 %, kar pomeni, da je bil izkoristek delovnih ur majhen, veliko manjši kot v letu 1977. Da bi bila slika še bolj neugodna, so se močno povečali izostaniki z dela in to predvsem izostanki zaradi boleznin (pogosto tudi simuliranih) in • neupravičenih izostankov z dela (samovoljni odhodi z delovnega mesta, zamujanje, predčasni odhodi ipd.). Poleg tega smo v tem letu imeli tudi močno fluktuacijo zaposlenih, kar je tudi zmanjšalo število efektivnih ur. Podatki, da so se boleznine in neupravičeni izostanki z dela povečali v primerjavi z letom 1977 kar za 48 %, so naravnost osupljivi, saj kažejo na popolno nedisciplino in neodgovoren od- Gospodarjenje z materialom kaže na eni strani na odnos do skupnih sredstev dela, na drugi strani pa tudi koliko smo pripravljeni zmanjševati stroške, kjer jih lahko, in s tem prispevati k boljšemu poslovanju. V letu 1978 smo z materialom gospodarili dokaj slabo. Stroške smo prekoračili v višini 115.000 din. Do prekoračitve je prišlo predvsem zato, ker smo namesto masivnega lesa uporabljali uvožen les ramir. Uvažati pa smo morali zato, ker nimamo dovolj velikih sušilnic za sušenje bukovega lesa, ramir pa je v glavnem že suh. Ta zamenjava nam je omogočila, da je proizvodnja lahko nemoteno potekala, vendar pa je povzročila neplaniran porast stroškov za 326.000 din. Prekoračitev pri materialu smo imeli ravno zaradi tega, kajti pri vseh drugih stroških, tako pri materialu in pri materialnem delu fiksnih stroškov, smo imeli manj stroškov, kot smo jih planirali. Pri gospodarjenju z materiali smo imeli prihranek v višini 60.000 din, kar je dokaj ugoden rezultat. Veliko ugodnejše rezultate smo dosegli pri gospodarjenju z materialnim delom fiksnih stroškov, kjer smo zabeležili prihranek v višini 151.000 din. Ta podatek je zelo razveseljiv, kajti na ta del stroškov lahko vsak delavec bistveno vpliva. V celoti lahko rečemo, da smo kljub skupnim prekoračitvam v letu 1978, le dobro gospodarili z materiali. Kajti za te vemo, da so posledica objektivnih razlogov (premajhna sušilnica in potreba po uvozu surovine). Kljub temu ostaja za nas obveza, da v prihodnjem letu še bolje gospodarimo z materialom, ker na ta način lahko ,,prišparamo“ precej denarnih sredstev, zlasti pa je potrebno paziti na tiste materiale, kjer pri delu lahko vsak dan vplivamo na zmanjševanje stroškov. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM VRSTA STROŠKA PLAN 1978 DEJANSKO 1978 ODSTOP. v 000 DIN INDEKS -SUROVINE 24.200 24.526 - 326 101.3 -MATERIAL 13.574 13 514 + 60 99.6 -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 5.406 5.255 + 151 97.2 SKUPAJ 43.180 43.295 - 115 100.3 USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna menjava — SIS, — DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za razporejanje ČD sredstva rezerv načela< razporejanja ČD koeficient povečanja 1,278 Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev za razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezerv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja le min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi delež za OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega ČD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN PRIHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 69.120 76.480 111 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 43.546 46.283 106 DOHODEK 25.573 30,198 118 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 1427 1234 86 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 2651 2494 94 OBRESTI OD KREDITOV 1401 1304 93 ZAVAROVALNE PREMIJE 210 284 135 DRUGE OBVEZNOSTI 776 1083 140 ČISTI DOHODEK 19.109 23.798 125 OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 32,765 SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED./ 11.468 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 1.638 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN OSEBNI DOHODEK/ 15.602 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI ČD/STOPNJA RELAT. DOHODKA/ 100 132 110 6 140 160 180 200 JE OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 5% 6. 5,4% 34% 6.6% 7.4 % 8.2% 9% JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 0% 1. 0.6% 96% 2.4% 3.6% 4.8% 6% RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI ČD 1 638 15735 17 373 DEJANSKI ČD 23 043 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 132,6 OSNOVE OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMULACIJA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ 15.735 2.077 225 1 8 037 SREDSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULACIJA IZ TABELE F* KOEF. OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F * KOEF. 20.103 2 653 2 87 sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarenja posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ki uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne g)ede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje piana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela kot rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki. KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV. TA P TDP TES | TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNJ. PLANA PROIZVODNJE v % dej.78: plan.78 95,7 113,1 86,3 92,4 92,1 89,0 93,5 104,2 9q6 124,1 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din/ SKUPNO 810756 87350 129225 42929 71048 72181 128895 32886 <00 2o4 112034 34oo4 DOMAČI TRG dej. 78 580438 86998 41367 42914 71048 28127 127173 596 67026 111170 34oo4 TUJI TRG 130318 352 117858 / / 44o54 1722 32290 33178 364 / IZPOLNJ. PLANA PRODAJE ( v % ) dej. 78 : plan. 78 974 412,4 893 115,3 95,8 93,5 9o,i 96,4 107,0 91,9 113,3 GOSPODAR. Z MATERIALOM i v% ) plan.78 : dej.78 -0,9 0,5 5,1 -7,8 +0,5 -03 -0,9 +12 + 2,1 + 1,4 -1,1 IZKORIŠČANJE ČASA (v%) dej. 78 : dej. 77 -2,1 -fl.E -n -1,8 +0,4 '4,7 -2,1 + 4,6 -2,7 + 2,1 -2,3 PRODUKTIVNOST ( v % ) dej-78 : dej.77 +1,1 + 4,6 -7,5 +10,2 +10,2 -14,9 +1,4 -0,5 + 17,1 -14,6 +41,3 dej.78 883384 <94347 141438 44494 73693 76 4 80 131166 36461 111705 136370 37230 CELOTNI PRIHODEK dej. 77 767442 67271 191199 36054 67509 69120 106603 29121 86676 153549 2024o % 115,1 14-0,2 107,8 123,4 1o9,2 110/8 123,0 124,8 428,9 88,8 133,9 dej. 78 303788 310O7 49800 18187 21721 Som 52218 12443 40506 31943 15733 DOHODEK dej.77 259367 18592 47954 16294 201^0 25573 42593 9045 34428 36686 8102 % 117,1 199 1o4 112 log 118 123 138 118 a 194 dej. 78 231029 23472 39252 13546 155-8 \ 23798 39014 10060 31 437 2l9o4 12548 ČISTI DOHODEK dej.77 188163 12218 35344 12103 13274 19110 31196 7498 26516 2434o 6564 % 122,8 192,4 111,1 111,9 117,4 124,5 125,1 134,2 12q1 9qc 191,2 STOPNJA RELAT. DOHODKA 1978 / 183,7 137,1 / 198,5 132,6 122,3 155,9 117,0 124,5 141,5 SREDSTVA REZERV (v" 000 din) 1978 8913 2548 1245 '' ■ 543 755 1305 311 1013 8oo 493 AKUMULACIJA ( v 000 din ) 1978 32247 6192. 4837 142 3856 2653 4599 1341 1456 5101 1669 MINULO DELO ( v 000 din ) 1978 5254 1548 835 / 1779 287 / 323 146 / 296 SKUPNA PORABA ( v 000 din ) 1978 25729 2212 5352 751 1769 2610 3869 1321 4674 1623 1548 OSEBNI DOHODKI ( v 000 din ) 1978 15888C 40 972 26983 12653 7641 17493 29251 6764 241o« 14379 4642