Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo : Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431.Poštnič.r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini KOVI LIST Posamezna štev. 30 lir.— naročnina: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250- — za inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 239 TRST, ČETRTEK 5. FEBRUARJA 1959, GORICA LET. VIII. PRED ZASEDANJEM ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKEGA ODBORA Že »stoletja" se ni Slovencem tako dobro godilo Dvojezičnost ..uničuje vsako vrsto italijanske kulture v teh krajih" - Katoličani in narodne manjšine Dno 9. februarja se bo v Beogradu izno- ^ zahteve Slovencev kratko in malo zavrgli, sestal ilalijansko-jugoslovanski mešani češ da so neupravičene. va sestal ilalijansko-jugoslovanski mešam odbor, ki ima po določilih londonskega sporazuma nalogo skrbeti za zaščito slovenske •n italijanske narodne manjšine na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju. Na tem zasedanju bodo, kot beremo, Jugoslovani med drugim zahtevali, naj Italija Začne uvajati v Trstu dvojezičnost na sodnijah in v drugih javnih uradih, kakor se je obvezala že l. 1954 v Londonu. Ta novica je izzvala, kot znano, v nacionalističnih krogih naših krajev silno ogorčenje in močan odpor. Javne proteste proti dvojezičnosti so priobčili »vojni prostovoljci iz Julijske krajine in Dalmacije« in pripadniki drugih organizacij, pristaši nekega »Narodnega iredentističnega gibanja« so pa metali skrivoma v stanovanja Tržačanov celo grozilne letake, v katerih pravijo, da »bo tekla kri«, če bi se kdo drznil le »poskusiti« kakorkoli uva-lati dvojezičnost v tržaške urade ali to »odobravati«. ISTRSKIH BEGUNCEV in grožnje niso naperjene toliko ZVEZA Protesti Proti Slovencem, temveč v prvi vrsti zoper rimsko vlado in v njej odločujočo Krščansko demokracijo, od katerih je edino odvisno, kako bo Italija izpolnjevala mednarodne pogodbe in kakšno politiko bo vodila do Slovencev. Človek bi spričo lega pričakoval, da sc bodo v obrambo vlade in Kršč. demokracije postavili vsaj njeni tukajšnji izraziti pristaši in vsi zavedni italijanski katoličani. Katoličani zaradi osnovnega krščanskega načela, po katerem so jeziki vseh narodov enakopravni, ker jih je sam Bog pripustil 'n hotel, organizirani člani Kršč. demokracije pa že zavoljo discipline, katera jim nalaga moralno dolžnost, da ne mečejo polena Pod noge lastni stranki, in to ravno v času, ko se njeno vrhovno rimsko vodstvo že tako nahaja v zelo hudi krizi. »SKRAJNA ŠIROKOSRCNOST« Ta moralna dolžnost bi morala veljati tu- lu kaj naj rečemo o vsesplošni gonji, ka-tero so sprožili italijanski narodni nestrpneži na Tržaškem, brž ko so le slišali, da nameravata rimska in beograjska vlada te krivične razmere odpraviti ter uvesti pri nas postopoma v urade isto dvojezičnost kot vlada v Koprščini ter jo predpisuje londonski sporazum? Isti ljudje, ki brez prestanka in po pravici zahtevajo, naj se Jugoslavija pri ravnanju z italijansko manjšino natančno drži predpisov londonskega dogovora, trde, ko gre za tržaške Slovence, kar naenkrat, da je ta dogovor pravno neveljaven, ker ga rimski parlament ni še potrdil in dal objavili v Uradnem listu. Londonski sporazum postane iznenada »kos papirja«. . Borbi proti dvojezičnosti so se priključi-za istrske begunce, od katerih velika ve- le na žalost tudi resnejše organizacije, tako č>na stalno glasuje za Kršč.. demokracijo j na primer »kulturno središče F. Patrizio«. In zavzema v stranki celo važna vodilna Da je društvo precej upoštevano, razvidimo niesta. Namesto tega smo pa v nedeljo, L,že po pisanju ponedeljskega Piccola Sera, •ebruarja, doživeli nekaj drugega. Voditelji j ki poroča, da so se zadnjega zborovanja v '■veze Istranov so sklicali v Trstu izredno , Trstu udeležili med drugimi demokrščanski zborovanje, na katerem so v soglasno spre- veljak in predsednik Lege Nazionale odvet-leti resoluci ji med drugim vse jezikovne | nik Harabaglia, škofov zastopnik monsi- Zakaj so slovenske jezikovne pritožbe neutemeljene? Zato, pravijo begunci, ker je italijanska demokratična republika s svojimi zakoni in ukrepi že poskrbela za obstoj in razvoj tukajšnjih Slovencev s toliko »skrajno širokosrčnostjo« kot še nobena država »v vseh prejšnjih stoletjih«. Kar se tiče ravnanja z jezikovnimi manjšinami, Italija lahko prenese primerjavo »z vsemi drugimi omikanimi deželami«, zlasti pa še z Jugoslavijo. K temu hočemo pripomniti samo naslednje. Najprej, da so zakoni eno, povsem druga stvar pa je dejansko življenje. Italijanska ustava ima na priliko v 6. členu res predpis, da morajo biti jezikovne manjšine zaščitene in da bo parlament v ta namen sprejel posebne zakone. A kaj nam to koristi, če ni bil do danes, se pravi več ko eno | desetletje po odobritvi ustave, izdan niti en sam zakon v zaščito naših jezikovnih pravic? Za bivše Svobodno tržaško ozemlje je bila sklenjena /ned sosednima državama celo mednarodna manjšinska pogodba, vključena v londonski sporazum. V njej je precej natančno povedano, kaj pritiče Slovencem na Tržaškem in kaj Italijanom v Koprščini. Mi nismo nacionalistični zaslepljenci, ki bi trdili, da imajo Italijani vse, kar jim gre, ali celo, da se jim godi bolje kot »v vseh prejšnjih stoletjih«, če bi to trdili, bi se osmešili. Že naša lastna korist nam narekuje odkritosrčno želeti, da bi italijanska manjšina prišla do vseh pravic, ki ji pritiče jo po londonskem sporazumu, še več! Mi smo mnenja, naj bi se iste pravice raztegnile na vse Italijane, živeče v Jugoslaviji. Toda iz tega ne sledi, da bi mi morali biti neobčutljivi za krivice, ki se Slovencem gode v Italiji. Kako naj na priliko prezremo, da v mestnih svetih Trsta in Gorice s hrupom in ropotom zamašijo slovenskim zastopnikom usta, če se predrznejo ziniti le besedo v jeziku svojih volivcev? Kako naj ostanemo ravnodušni, če je 15 let po padcu fašizma še zmerom pri nas v veljavi sramotni Mussolinijev zakon, po katerem se Slovenec kaznuje, ako je tako nesramen, da se pred sodnijo brani v svojem jeziku? Priznavamo, da za tako »skrajno široko-srčnost«, ki nam jo izkazujejo v naši lastni domačiji, res nimamo nobenega razumevanja Kulturno društvo Patrizio gnor Gligo in fašistovska mestna in pokrajinska svetovalka Ida De Vecchi. »OBRAMBA DUHOVNE DEDIŠČINE« Na zborovanju je bila sprejeta proti dvojezičnosti, se pravi proti izvedbi londonske pogodbe v korist tržaškim Slovencem, resolucija, ki žarko osvetljuje naše žalostne razmere. »V tej poslednji postojanki na vzhodnih mejah domovine«, beremo v sklepu, »se skuša zadušiti neugasljivi plamen umetnosti in kulture z ukrepi, kot je uvajanje dvojezičnosti, katera bi imela za posledico uničenje sleherne vrste italijanske omike v teh krajih«. Naloga vseh rodoljubnih prosvetnih ustanov je zato, da na mejah odločno »zaščitijo duhovno dediščino« italijanskega naroda. Besedilo, ki so ga sprejeli in objavili, mora vsakega treznega človeka in zlasti še zavednega kristjana naravnost pretresti. Da imajo Italijani pravico in tudi dolžnost braniti svojo kulturo in narodno duhovno dediščino, je jasno in nesporno; toda izrazito (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA Kaj se godi na Južnem Tirolskem? Ves italijanski in tudi inozemski tisk piše te dni o nemški manjšini v Južnem Ti-rolu, ker je po 10-letnem sodelovanju s Kršč. demokracijo v deželni avtonomni vladi odpoklicala iz nje svoje predstavnike ter sklenila preiti tudi v deželnem zboru v opozicijo. S tem je nastal v deželi Trentinsko-Juž-ni Tirol zelo težak in zapleten položaj. Po statutu o samoupravi ima nemška manjšina pravico biti zastopana v avtonomni vladi. Kaj bo sedaj, ko so ostali v njej le Italijani? Ali je vlada po zakonu prisiljena odstopiti? Povrhu se lahko zgodi, da se bo demokristjanska deželna vlada morala tudi ne glede na to umakniti. Od 48 članov deželnega sveta jih pripada Kršč. demokraciji 21, Nemci jih imajo 15, ostalih 12 gre pa raznim italijanskim opozicionalnim strankam. če se tem pridružijo sedaj Nemci, bo dobila opozicija večino in demokristjani bodo prisiljeni odstopiti. Rim bo zatem imenoval vladnega komisarja, s čimer bi bila deželna samouprava dejansko ukinjena. Za to nesrečo bi bila kriva Južnotirolska ljudska stranka s svojimi najnovejšimi sklepi. Obisk pri kanclerju Raabu Posebna nezadovoljnost je pa zavladala v Italiji, ko se je zvedelo, da so voditelji manjšine odpotovali na Dunaj, kjer so kanclerju Raabu, zunanjemu ministru Fi-glu, socialističnemu podkanclerju Pitter-mannu in drugim ministrom objasnili položaj ter od njih zahtevali, naj priskočijo na pomoč ogroženi manjšini. In res je Raab takoj sklical sejo vlade, na kateri je Figi poročal o razmerah na Južnem Tirolskem. Nato je izšla uradna izjava, da se je položaj manjšine poslabšal zavoljo tega, ker Italija ne spoštuje in izvaja določb De Gasperi-Gruberjeve pogodbe. To dokazuje, kako potrebno je, da se pogajanja z rimsko vlado o Južnem Tirolu »odločno nadaljujejo ter čimprej zaključijo«. Da so se voditelji manjšine drznili iskati pomoči pri »inozemski« vladi, vzbuja v Italiji pravo ogorčenje. Kaj je sprožilo krizo? Da so se razmere tako zaostrile, je krivo neprestano priseljevanje Italijanov v prej čisto nemški Južni Tirol, kar se godi že od Mussolinijevih časov. Glavno mesto Bočen ima danes že štiripetinsko italijansko večino, Italijani so postali gospodarji v prej nemškem Moranu in se pripravljajo, kako bi zavladali tudi v Brixenu, tretjem mestnem središču dežele. Ko je bil podpisan De Gasperi-Gruberfev sporazum ter je izšel statut za deželo Tren-tinsko-Južni Tirol, je manjšina upala, da se bo dotok tujcev vendarle zajezil, zakaj določeno je bilo, da preide zidava in uprava tako imenovanih ljudskih hiš pod oblast pokrajinske vlade v Bocnu, v kateri imajo Nemci večino. Kdor razpolaga s stanovanji, ta ima v rokah sredstvo, da prepreči čezmerno priseljevanje tujcev. Toda izkazalo se je, da je bil De Gasperi neprimerno spretnejši in nevarnejši razna- rodovaJec kot Mussolini. Najprej je zavlačeval leta in leta uresničenje prave pokrajinske avtonomije v Bocnu. On in njegovi clemokristjanski nasledniki so izkoristili ta čas, da pospešijo potujčenje Južnega Tiro-la. Od vseh do 1. 1956 iz državnih sredstev zgrajenih 4.100 stanovanj je prišlo na do mačine le okrog 6 odstotkov, čeprav tvorijo v pokrajini še vedno dvetretjinsko večino, na priseljence je pa padlo 94 odstotkov. Fanfanijev odlok Medtem so južnotirolski parlamentarci dosegli od Fanfanija obljubo, da bo država po več ko enem desetletju naposled le priznala pokrajini Bočen pravico, da odloča o gradnji in uporabi ljudskih hiš. In res je 16. januarja izšel odlok, ki pa je manjšino spet hudo razočaral. V njem je namreč določeno, da bo s celo vrsto stanovanj, ki so že v načrtu, do leta 1963, še zmerom razpolagala — rimska vlada in ne avtonomna pokrajina Bočen. Gre za okrog 1650 novih stanovanj, od katerih bi kar 8 desetin ostalo pod oblastjo države. V teh letih bi se potemtakem priseljevanje i ujcev neovirano nadaljevalo. Razen tega naj bi tudi po 1. 1963 imela pri ljudskih hišah tehtno besedo še vedno — rimska vlada. Tako navidezno pokrajinsko avtonomijo Južni Tirolci odklanjajo, češ da je v nasprotju z Degasperi-Gruberjevo pogodbo, za katere izvajanje je odgovorna poleg Italije tudi Avstrija. To je vzrok, zakaj je odšlo predstavništvo manjšine na Dunaj zahtevat od avstrijske vlade, naj vsaj ona poskrbi, da se izpolni mednarodni sporazum, sklenjen 1. 1946 v Parizu. Gronchi je s svojo odločitvijo postavil parlament pred zakonito dolžnost, da le on izreče sodbo o usodi Fanfanijeve vlade ter s tem vzame nase tudi vso odgovornost za njen padec, šele tedaj bo Gronchi ukrenil, kar mu ustava nalaga. Fanfani bo danes opoldne zavzel stališče do poziva državnega poglavarja. Gronchijeva odločitev Odkar je Fanfani odložil tudi mesto glavnega tajnika Kršč. demokracije, je postala kriza vlade še bolj zapletena. Predsednik republike je prišel v težaven položaj zlasti zavoljo tega, ker mu novi odgovorni voditelji Kršč. demokracije niso znali jasno povedati, na kakšno politiko naj bi se naslanjala bodoča vlada. Gronchiju so samo predlagali, naj pooblasti Segnija, da sestavi vlado, in dali razumeti, da ne morejo razen Segnija nikogar drugega podpirati. Državnemu poglavarju pa niso obrazložili niti programa prihodnje vlade niti, s katerimi skupinami misli Se-gni sodelovati, da doseže zanesljivo večino ■ narlamentu. Spričo tega nejasnega položaja je Gronchi v veliko presenečenje vse javnosti sklenil odbiti Fanfanijev odstop ter ga pozval, naj se brez odlašanja predstavi parlamentu, da mu izreče nezaupnico ali pa potrdi njegovo vlado. Znano je namreč, da Fanfani ni odstopil zato, ker je ostal v parlamentu v manjšini, temveč predvsem zaradi težav, na katere je naletel v lastni stranki. Načelo parlamentarne demokracije pa je, da o usodi vlad odločujejo izvoljeni ljudski zastopniki in ne odbori le ali one stranke, v katerih sede tudi neodgovorni zasebniki. KARDINAL BRANI DELAVCE Francoska tovarna Five-Lille, v kateri je zaposlenih 1230 delavcev, je te dni sklenila odpustiti dve tretjini uslužbencev, češ da izkazujejo obračuni znaten primanjkljaj, ki sc je še občutno povečal, odkar je dobil veljavo sporazum o Evropskem skupnem tržišču. Proti množičnim odpustom so se seve izjavili sindikati, ta teden pa se je na stran delavcev odločno postavil tudi nadškof v Lillu kardinal Lienart. Skupno z nadškofom v Cambraiju je kardinal izjavil, da obsoja »ekonomski materializem«, po katerem se sme zaradi »denarja in dobička« ogroziti obstanek delavcev in njihovih družin, če nastane v podjetjih kriza, lastnik ne sme množično odpustiti uslužbencev, kajti v zares človeškem gospodarstvu so življenjske polrebc delavcev važnejše od koristi kapitala. Cerkvena dostojanstvenika poudarjata, da so podjetniki dolžni preurediti in modernizirati naprave v tovarni, brž ko se pojavijo prvi znaki krize, kajti le tako jo morejo pravočasno preprečiti. DELAVCE ODPUŠČAJO V ponedeljek je kot strela z vedrega neba udarila med tržaške delavce vest, da je vodstvo ladjedelnice Felszegi v Miljah sklenilo ta mesec odpustiti z dela 280 uslužbencev. Ukrep utemeljujejo, češ da je po- djetje moralo zaradi splošne krize v pomorskem blagovnem prometu odložiti gradnjo dveh 12.000-tonskih ladij. Ker je tudi ladjedelnica Sv. Justa te dni odpustila 41 delavcev in 6 uradnikov, bo ta mesec ostalo brez dela skupno 327 ladje-delniških delavcev. Proti odpustom so takoj nastopile sindikalne organizacije in ni izključeno, da bodo v znak solidarnosti z odslovljenimi delavci napovedale splošno stavko. AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI Združene države so dovolile Jugoslaviji novo dolgoročno posojilo 5 milijonov dolarjev za nabavo železniških lokomotiv Diesel. Jugoslavija bo dolg vračala v dinarjih. Pred nekaj tedni je Amerika dala Beogradu 22 in pol milijona dolarjev za izgradnjo tovarne umetnih gnojil. KOPRSKO PRISTANIŠČE Odkar je Koper postal sposoben, da v njem pristajo prekooceanske ladje, so preko njega izvozili okrog 2000 ton. Gre za cink, namenjen Italiji, in za les, ki je šel v Pale-stino. Za leto 1959 predvidevajo, da bo pro met v koprskem pristanišču dosegel vsega 150.000 ton. PAMETEN SOCIALNI UKREP Vilaidia je pred kratkim odredila’ obvez,im eepJjenje ntrolk. starih od 4 mesecev do •> |ldt., ipirfl|til loit|rfo.?|V(l oilimnvriloisili1 (ipoiliiioimetli-tiis). Za oetpil jienje morajo poskrite ti občimi' 9 pomočijo občiinslkiih aimtruil aint iin mate-rimskih posvetovalnic. T'na tretjima stroškov gre v hrome pokrajine, dive ilrritjini pa oh-eimie. Coipljeinjo' je l)ire/.||>flja(M)o.. O SPRIČEVALIH Konec prejšnjega tedna so se zastopniki tukajšnjih slovenskih političnih skupin zglasili pri ravnatelju za šolstvo prof. Udi-ni ter se pritožili proli novim spričevalom za slovenske ljudske šole. Spričevala so si- Že ..stoletja" se ni Slovencem tako dobro godilo (Nadaljevanje s 1. strani) i 1 nekulturno in nekrščansko je, če hočejo to doseči s tem, da sosednemu ljudstvu odre-1 kajo in jemljejo najosnovnejše človeške in narodne pravice. cer tiskana v italijanskem in slovenskem jeziku, toda pri razvrstitvi posameznih učnih predmetov je najprej označena italijanščina ter šele dve mesti za njo slovenščina. Poleg tega se slovenski jezik reduje šele od 3. razreda dalje, italijanski pa od drugega. Tudi najbolj preprost človek se bo ob pogledu na ta spričevala moral vprašati, ali so namenjena slovenski ali italijanski šoli. Besedilo je nadalje sestavljeno v slabi slovenščini ter je v njem nekaj tiskovnih napak. Prof. Udina je priznal, da so pritožbe utemeljene ter našim zastopnikom zagotovil, da jih ne bodo razdelili med učence, ker se bodo tiskale nove. Po svetu ZDRU2ENE DRŽAVE — Ameriška mornarica in letalstvo nameravata letos izstreliti devet umetnih satelitov. fonske plošče, je dalo na trg tudi tako, na kateri je posnet šum dežja. Plošča služi kot uspavalno sredstvo. ITALIJA — Najvišja hiša v Evropi je nebotičnik v Milanu. Ima tisoč telefonov in lastno pošto, ki pa je nujno potrebna, saj stanovalci prejemajo dnevno 11 tisoč pisem 1,1 drugih poštnih pošiljk. — 0 — Polici ja v Rimu je odkrila skupino lažnih Pohabljencev in bolnikov, ki so prosili miloščino po mestu. Imeli so celo svojo posebno šolo, kjer so se začetniki učili, kako hliniti bolezen. MALAKA — V pragozdu azijskega polotoka Malake je britanska edinica naletela na zeta zaostalo pleme, ki ni še videlo belega človeka. Do tujcev so se pripadniki divjega Plemena izkazali zelo prijazni. Ti ljudje žive preprosto: ogenj zanetijo tako, da drgnejo kose lesa, njihovo orožje pa je iz bambusa. NORVEŠKA — V vasi Lakscwag so po zaslugi mačke odkrili požar in ga pravočasno Pogasili. Mačka je namreč z mijavkanjem opozorila stanovalce na pretečo nevarnost. POLJSKA — V Varšavi so pred kratkim od-prli razstavo fotografij in rentgenskih posnetkov nizozemskega umetnika Rembrandta. Razstavo sta priredila sloviti pariški mu-2ej Louvre in varšavski Narodni muzej. Po-taen razstave je zlasti v preučevanju tehnike, ki jo je uporabljal stari mojster. ANTARKTIKA — Norveški, angleški in ru-ski lovci so zadnji čas pričeli loviti kite s Pomočjo harpun (sulic na-vrvi), ki ob vbodu v kitovo telo povzroče močan električni sunek. Žival takoj pogine in splava na površje. PUSIJA — V Arhangelsku je neki učitelj našel mamutov zob. Strokovnjaki sodijo, da gfe za spodnji kočnik te predpotopne živali- Zob je težak pet kilogramov. Kako se more katoličan postaviti na stališče, naj se mednarodne pogodbe sploh ne izvajajo, je nepojmljivo. Zlasti še, ko gre za zaščito šibke manjšine, ki ne zahteva nič drugega, kot da bi smela na zemlji, kjer prebiva že tisoč pet sto let, uporabljati svoj jezik ter se kulturno razvijati. Naj nam gospodje razložijo, v smislu kakšnih načel kr- ščanske morale je to Slovencem prepovedano. Vedeli bi tudi radi, zakaj naj bi naša pravica do jezikovne enakopravnosti »pomenila uničenje vsake vrste italijanske kulture v teh krajih«. Da take nesmiselne in krivične nazore zagovarjajo fašisti ali demokristjanski nacionalist Harabaglia, nas ne čudi toliko kot to, da je monsignor Gligo prisostvoval zborovanju, ne da bi niti tedaj niti pozneje ugovarjal protislovenski in protikrščanski resoluciji. Njegov molk tolmači naša javnost kot odobravanje, kar more le škodovati ugledu in vplivu Cerkve na Tržaškem. TITO V ADI S ABEBI Maršal Tito je iz Azije dopotoval v Adis Abebo, kjer so ga svečano sprejeli. Na večerji, katere so se udeležili vsi člani vladarjeve družine in vsi ministri, je cesar Haile Selasi imel govor, v katerem se je zahvalil Titu za vso pomoč, ki jo nudi Jugoslavija Abesiniji. Izvrstni jugoslovanski strokovnjaki, je dejal, so pomagali Etiopiji pri razvoju njenega gospodarstva in pri izgradnji pristanišča Asab. Sodelovali so z uspehom tudi na področju zdravstva. Obe državi imata poleg tega iste poglede na mednarodno politiko. Pripadati nočeta k nobenemu vojaškemu taboru ter se vneto zavzemata za miroljubno sožitje z vsemi državami ne glede na njihovo notranjo družbeno ureditev. Tito je v svojem odgovoru čestital Abesiniji k splošnemu napredku v zadnjih 4 letih ter naglasil, da je Jugoslavija naklonjena vsem afriškim narodom, borečim se za svobodo in neodvisnost. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V Švici je bilo ljudsko glasovanje, pni) katereim so odločali, ali' naij dlobe ženske volilno pravico v pairtlainiiemt. Predlog je bil odklonjen, skoro z dvotretjinsko večino. Tako jie drugače napredna Švica- o-tala med Ililstiinii odjitmijmi 13 dlržiaivaimii na- svetu, v katerih ženske niso v političnem življenju še dosegle enakopravnosti, z moškimi. Za -žensko- vojliiln-o tp-rarvdjclo iso g(Jiasfovali samo itrije francoski kam toni Ženeva, Vaud in Neuiohateil. V kantonu Vaiuid so ženskami dovollitlii vsaj to, da- se smejo udeležiti občinskih in pokrajinskih volitev. To je v Švici prvi korak k politični enakopravnost i obeh ispolov. Na pustno soboto, 7. febr., vabimo .na ples GLASBENE MATICE v prostorih stadiona Prvi maj Zavrteli se boste ob zvokih priznanega plesnega orkestra Radia Ljubljane pod vodstvom Mojmira Sepeta. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od danes dalje v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom zabave pri blagajni dvorane. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU PEPELKA vabi na tradicionalno otroško pustno rajanje v nedeljo, 8. febr., ob 15.30 v dvorani na stadionu Prvi maj V petek, 13. febr., ob 20.30 v Avditoriju v Trstu MADEŽI NA SONCU drama v treh dejanjih Napisal: Leopold Lahola Prevedel: Vitomil Zupan. Režiser: Jože Babič DULLESOV PRIHOD V EVROPO Ameriški zunanji minister je prispel v London, od koder bo zatem odpotoval v Pariz in Bonn, da se z evropskimi zavezniki domeni o skupni politiki zapadnjakov do ! Sovjetske Rusije. Boljševiki zahtevajo, kot znano, naj zavezniki umaknejo svoje čete iz Berlina, ki se nato proglasi za svobodno in nevtralno ozemlje. Obenem je Moskva predlagala, naj se skliče mednarodno zasedanje, na katerem je treba skleniti mirovno pogod-| bo z Nemčijo. Po ruskem mišljenju bi Nemčija ostala tudi v prihodnosti razdeljena v dve državi. Zedinjenje nemškega naroda naj bi se izvršilo na ta način, da bi se Adenauerjeva zahodna in komunistična vzhodna Nemčija /družili v višjo državno zvezo. Zapadnjaki so doslej zagovarjali popolnoma drugačno stališče. Dejali so, naj se zedinjenje izvrši v svobodnih volitvah, pri katerih morajo glasovali skupno vsi Nemci ter sami določiti bodočo obliko države. Spor z Angleži To so zavezniki zahtevali na željo kanclerja Adenauerja, ki je vedel, da bi komunisti ostali pri volitvah v veliki manjšini. Zedinjena Nemčija bi bila nekomunistična ter bi se gotovo priključila Zapadu. Ker bi to pomenilo za Rusijo zelo hud udarec, je Moskva tako rešitev seve odločno odbijala. Angleški državniki pa so prišli s časom do prepričanja, da je odpor boljševikov deloma razumljiv in da je treba ubrati nova pola, ako hoče Zapad sploh kdaj priti do sporazuma s komunistično Rusijo. Francija in Nemčija vztrajata pa še danes pri svobodnih volitvah ter zavračata vsako drugo rešitev. Po njunem mnenju bi bilo treba ruske zahteve kratko malo odbili, pa naj se zgodi karkoli. Tako je nastal spor med Veliko Britanijo in Nemčijo ter Francijo, ki ga hoče Dulles sedaj poravnati. Amerikanci in Angleži menijo, da je treba z Rusi vsekakor sesti k zeleni mizi, zakaj drugače se bodo razmere v Evropi in svetu še nevarneje zaostrile. Skrajni čas je že, da se podpiše mirovna pogodba z Nemčijo, čeprav bi bilo treba Moskvi v tem ali onem popustiti. Združenje Nemčije v obliki višje državne zveze je boljše kot večna razcepljenost v dve sovražni nemški državi. Svobodne volitve bi se lahko izvršile pozneje. Mednarodna javnost napeto pričakuje, ali se bo Dullesu posrečilo nasprotja premostiti ter tako obnoviti nujno potrebno edinstvo zapadnjakov. — 0 — Neko ameriško podjetje, ki izdeluje gramo-! F. Štanger se je teden dni borila s smrtjo in samo svoji trdni kmečki naravi se je imela zahvaliti, da je ostala-pri življenju. Orožniki so vse to mirno gledali in niso s prstom ganili, da bi napadene kmete zaščitili. »Hrvatske svinje niso razobesile niti ene zastave!« je bilo vse, kar so znali v jezi spraviti iz sebe. Napad na Poljane je ostal seve nepreiskan in nekaznovan. Ljudstvo je bilo že tako na- 25. DR. E. BESEDNJAK TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Na ponedeljkovi reidlroi seji tržaškega občinskega sveta sta predsednik Gregoretili ini odbornik Deilisc poročala o proračunu tekočega leta. Proračun predvideva 1 milijardo 480 milijonov lir doliodlkov in 2 milijardi 20 milijonov izdatkov, kair pomeni, da bol primanjkljaj znašal 540 milijonov. Oba govornika sta poudarila, da je proračun skrbno sestavljen in da upošteva najnujnejša potrebe pokrajine, iter sta zaito izrazila željo, naj ga prefektura ne spreminja. V tej zvezd oimendmo, da je svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri zahteva, naj parlament čimprej spremeni dosedanjo občinsko: \in pokrajinsko zakonodajo, ki dejansko no idoipušča nobene avtonomije, ker sme prefektura zavrniti katerikoli sklep občinskih lin poktrajiinskih svet ov. V začetku seje je komunistični svetovalec Toiiniinez naprosil oidbor, naj posreduje, da bi se ladje, ki bi se imiorale graditi v ladjedelnici Sv. Justai, ne gradiilie v drugih italijanskih ladjedelnicah. Tržiško podjetje je; naimree ta naročila odklonilo ter prav te dimi odpustilo z dela 41 uslužbencev. Demokristjan Deliise pa je izjavili, naj vlada poskrbi, da se te ladje zgradie v drugih tržaških ladjedelnicah, če prvotno podjetja naročila res ne mlore sprejeti. Mišove k a svetovalka Do Veeebi je pa smatrala za potrebno, da se v skladu s svojo fašistično preteklostjo in miselnostjo o-bregne ob dvojezičnost, o kateri naj bi razpravljali na bližnji sejli i t ali j ansk o-j ugos 1 o -vanske mešan e kom iisijie v Beogradu. Želela je vedeti, alli nameravajo tržaški predstavniki zahtevati, da Rim »zaščiti italijanski jezik v naših krajih«. Predsednik Grego-retiti je odgovoril, da je treba imeti »polno zaupanje v delo italijanskih članov mešane komisije.« S to izjavo se je demokris-tjanskii, prvak siieer spretno izogni 1 kočljivemu vprašanju, vendar sodimo, da Ima slovenska javnost, pravico vedeti, kakšno jo pravzaprav stališče najmočnejše stranke v pokrajini o vprašanju dvojezičnosti. REPENTABOR Prejšnjo soboto je bila na Repentahru seja občinskega sveta, ki je po daljši razpravi odobril proračun za leto 1959. Ta izkazuje nekaj manj kot 8 milijonov lir dohodkov ter nekaj nad 12 milijonov rednih tja izrednih izdatkov, tlako da znaša primanjkljaj nekaj več kot 4 milijone. Predvidevajo, dia bo tudli letos občina imela naijiveč |d!ohoidkov od tirošarrine (nad 3 milijone), medtem ko bodo največje breme spet predstavljale plače uradnikom i.n uslužbencem (okrog 3 in pol milijona lir). Od izrednih izdatkov naj omenimo prispevek 490 tisoč liir za občinski regulacijski načrt ter strošek 250 tisoč za nakup televizijsko priprave, ki jo bodo izročili ljudski šoli. Na koncu jo župan Bizjak poročal, da j to bilo v zadnjem gospodarskem načrt m občini nakazanih 8 milijonov in 700 tisoč Ilir. oni katerih poj,dleta 2 milijona za asfaltiranje cest, 2 in pol milijona hodio potrošili za preureditev garaže, 2 milijona 700 tii-,soč znašajo stroški za vzdrževanje občin- I škili poslopij, 1 milijon je določen za dela I na pokopališču, 500 tisoč lir pa, za ojia-I Čanje javne razsvetljave na obmejnih pre- 1 rodil h. NABREŽINA Nai petkovi' seji nabrežinskega občinskega sveta je župan najprej predlagal, naj sve-1 tovalci podrobneje razpravljajo o starem občinskem poslopju, ki se nahajai na vaškem trgu in je sedaj prazno, ker se je otroški vrtec preseillil iz njega v novo stavbo. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, naj odbor preuči možnost, da občina najame posojilo, s katerimi naj se poslopje tako preuredi, 'da bi v njem zgradili večjo dvorano in razne prostore za trgovine. Nato je svet soglasno odobril, da se spremeni tisti člen pravilnika za trošiarinski konzorcij, ki določa, naj se izdatki razdelijo med prizadetimi občinami (Devin-Nakrežima, Zgonik iin Repemtabor) na osnovi števila, njihovih prebivalcev. Odslej naj se stroški določijo na osnovi dohodkov, ki jih ima posamezna občina. RICMANJE žc nekaj časa je minilo, odkar so ukinili potniški promet na železniški progi Trst-Herpelje, tako da namesto vlaka sedaj vozijo avtobusi podjetja La Stradale. Mnogi prebivalci iz Brega želijo, da bi se avtobus ustavljal tudi pri Sv. Jakobu in ne samo na Reški cesti ter pri Sv. Andreju. Precej naših otrok namreč obiskuje nižjo gimnazijo pri Sv. Jakobu, kjer se pa sedaj avtobus ne ustavlja, tako da morajo dijaki ob vsakem vremenu dnevno prehoditi pol ure dolgo pot. Pred kratkim se je razširila vest, da nameravajo ukiniti tudi to avtobusno zvezo, toda oblastva so še pred kratkim zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Če bi namreč ta avtobus nehal voziti, bi ne bili oškodovani samo prebivalci iz Brega, temveč bi to občutno škodovalo tudi obmejnemu prometu, ki se čedalje bolj razvija. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Na torkovi seji mestnega sveta so razpravljali o čedalje večji krizi v tržaški la-djedelniški industriji in zlasti o zadnjih množičnih odpustih delavcev. Svet je pooblastil župana, naj se zavzame, da se sestavi posebno odposlanstvo, ki naj odpotuje v Rim ter vladi obrazloži stanje v najpomembnejših tržaških industrijskih podjetjih. Odposlanstvo naj bi bilo sestavljeno iz zastopnikov mestnega in pokrajinskega sveta ter predstavnikov Trgovinske zbornice in sindikatov. Župan je obenem poročal o razgovoru z lastnikom ladjedelnice Sv. Justa, ki namerava odpustiti z dela nadaljnjih 120 uslužbencev in je v zadnjem času odklonil naročilo 4 ladij za Indonezijo. Podjetnik trdi, da teh ladij ne more zgraditi, ker mu ni uspelo dobiti potrebnih denarnih sredstev. Zanimal se je pa, da bi ladje zgradile tukajšnje Jadranske ladjedelnice, a te so ponudbo odbile. Dr. Franzil je povedal, da se je za zadevo zanimal tudi generalni komisar, toda njegovo posredovanje je žal bilo brez uspeha. Dr. Palamara je pa obljubil, da bo večje število brezposelnih sprejela na delo ustanova Selad. vajeno na nasilje in brezzakonitost, da ni nikomur niti na um padlo, da bi se kam pritožil ali kjer koli iskal zaščite. Fašisti so znali torej precej surovo izkoriščati priključitvene proslave kot povod zal najrazličnejša nasilstva nad našim ljudstvom ter tako obenem pripravljali potrebno ozračje strahu za bližajoče se volitve v rimsko poslansko zbornico. Povsem drugače so seveda vabili na anek-sijske svečanosti odgovorni oblastniki. Ti niso Slovencem grozili, temveč jih le nagovarjali, naj se jih udeleže, češ da je to njihova državljanska dolžnost. Tako je na Goriškem viadni deželni komisar dr. Luigi Petarin izdal slovenski proglas na naše prebivalstvo, naj prisostvuje priključitvenim slovesnostim' v starodavnem Ogleju, ki je bil zgodovinski sedež nekdanjega patriarhata. Priznati je treba, da ni Petarin izvajal niti najmanjšega pritiska na Slovence. Zavoljo težkega ozračja, ki so ga bile u stvarile krivice in nasilja zadnjih dveh let, se pa slovensko prebivalstvo ni odzvalo njegovemu vabilu. Neprirodno je tudi bilo, kaj drugega od Slovencev pričakovati. Pač pa so šli v Oglej skoro vsi naši župani, ker je bilo treba gledati v njih nekake uradne osebe. Zanimivo je, da je vabilo sprejel tudi go-riški nadškof in metropolit dr. Franc 6. Sedej in odpotoval v Oglej. ŠKOF VSEH VERNIKOV Za ta korak se je odločil, čeprav je bil narodno zaveden Slovenec, zavoljo tega, ker si je bil vselej v svesti, da je po nauku Kristusove Cerkve ne le škof Slovencev, marveč tudi goriških Italijanov in Furlanov. Ko je bil imenovan za apostolskega administratorja v Kanalski dolini, se je ravno tako smatral za očetovskega duhovnega pastirja ondotnih Slovencev in Nemcev. Z verniki je vsekdar govoril v njihovem materinem jeziku: s Slovenci slovensko, z Italijani italijansko, s Furlani furlansko, z Nemci nemško. Kolika razlika med Sedejem in raznimi škofi v naših krajih, katerim ni niti v um seglo, da bi se naučili jezika vernikov. Če so se ti hoteli pogovoriti s svojim škofom, so se morali posluževati tolmačev! Med škofi so bili pa celo italijanski nacionalistični nestrpneži, ki so zapostavljali in zatirali slovenščino in hrvaščino, bili torej narodni sovražniki -in preganjalci svojih vernikov. Dr. Sedej je bil popolnoma drugačen človek in značaj. Resničen in vzoren katoliški škof, čigar spomin bo ostal svetal in neizbrisen v zgodovini naših krajev! Kdo bi se čudil, da so ga Furlani Goriške globoko spoštovali in ljubili ter mu bili brezmejno vdani. (Nadaljevanje na 5. strani) IZ ŠTEVERJANA V torek prejšnjega tetina je bila seja našega občinskega sveta. Med drugim je razpravljali o potrebi, da se otvoitfi novo delo-viiišče za popravo občinskih cest. Sprejel je 'tudi resolucijo., v fcalteri zahteva, naj se števerjanska občina prikluči gor iški pretu-ri, kamor je spadala do leta 1947. Z-a otvoritev novega delovišča potrebuje občina okoli pol milijona Iftr, ki jih bo verjetno dobila iiz sfelaida za zimsko pomoč. Pred kraitikilm se je na križišču med uli-caima D’Annunzi’o in K a štel oim. v Gorici hudo ponesrečil 21iletimi Severin Maillilgoj z Vale r.išč a. Vanj so je z vso silo zaletel 21-let-ni moltocalklfet Alojzij Sel v a iz ulice AseoU 31. Sel v a je prti. nesreči odnesel le lahke) poškodbe, naš rojak pa si je pretresel možgane. Oba so (takoj prepeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer se bo Mal igo j mora 5 dialj časa zdraviti. Vsi so vaščani mu i^ srca želimo, da bi čilmipnej popolnoma o-kreval. V sredo preteklega ledina je odšlo na voi-jaški rniabor v Gomiici tuidiii 10 števerjaniskiili. fantov 1 citnika 1939, a to' poit sta biiilia potrjena le dva. IZ ŠTMAVRA Prejšnji torek je bila oddana nai javni djfaižbi' v G>oirfiicii yliidava vodovoda v zgornjem delti naše vasi iin zgradil j a novega vo-dlovoda v Graid’šikulti. Za vodovod v Štniavrn je irniimistrstvo določilo nekaj nad 7 imiHiiijo-nov lir, za t isti v Gradiškiit i pa 6 .m il ij on ov4 S item je ministrstvo omogočilo, da bodo prebivalci obeh naselij že v nekaij mesecih oskrbljeni z zdravi► piiitno vodo., za katero so dolga ileta moledovali. Z deli bodo namreč znčelli, brž ko unest na uipraivai dobi nove vodovodne cevti. Razveselili smo 95 ob vesti, dla so našii faoitV in dekleta sklenili oživeti in poglobiti zamiiniamje in neigo slovenske peisimii. Kdo waj na ljubi ellovensko petje, če ne mi Stma-Wrei. ki moramo biltiii hvalležndi Stvarniku ■z«1 vso naravno 'lepoto, s kaitlriro ijje Itaikoi bon-ato obdaril našo vas. ŽIVAHNA GRADBENA DEJAVNOST Občinska gradbena komisija je prejsji teden odobrila1 celo vrsto načrtov za nova stavbe. Tako bo družba Shell Italiama zsradilni na vogalu ul. Crispi in Mazzini mednarodno avtomobilsko bencinsko postajo, im sicer na mestu, kjer je dane® škofijska, menza. Zavod za soeiailmio skrbstvo (TNPS) bo v ulici, Catfemilnil z.gjrad il dcivetst amovam i skoi hišo za uslužbence, jezuiti pa zgradijo v ulatci Nizzta novo šol® in novo kapelo. Na j važnejše bo trotovo n.otvo stamovaniskiri naselje na vogalu tailiice Toimina! liin Due« d’Aosta., kjer bo gradbeno podjetje Casdlgraniidi .zeraldilio devertnadst rornnii nebotičnik iin še dve manjši ‘Stanovanjski stavbi: v vlseh treh novih zgradbah bo skupno 45 stanovanj in več prostorov za trgovine. IZ SOVODENJ Naši občimi jie prefektura prejšnji teiden nakazala 880 tisoč lir iz sklada za zimsko pomoč. Od te vsote pojde poli milijona' za asfaltiranje glavne občinske ceislte, 380 tisoč pa za opremo novega otroškega vrtca v Ru-pi, ki ga oitvorijo še ta mesec. Polklrajiiniski svet 'je predpreteklo soboto, odklonil priziv naše in zagrajske ohčinei ki sta se pred kratkim pritožili proti lestvici cest, ki naj se popokraijimijo. Na tej lestvici je naimreč cesta Štarndrež - Sovoidmje - Zaigraj bito uvrščena na emo zadnjih mest. IZ PODGORE Prejšnjo sredo so se začela pogajanja med sindikalnimi predstavniki in vodstvom ra-yon 'oddelka v predilnici. Gre ;za ito, diaj se določi nova proizvodna nagrada im upošteva strokovna usposobljenost diettiavcev ter odmeri doklada za škodljiva dela. Od lastnika *o v arine dieilarvclii izahtejvlajjto, naj spoštuje delovno pogodbo. IZ DOBERDOBA Uradni list je pred nekaj 'dnevi objavil odlok, ki pooblašča našo občino, da sme najeti 2 .milili j orna 350 tisoč liir posojila za ikriitje pri(miamjikjl|jiaj,a 'iz lielta 1957. Nujno potrebno bi bilo, da bi naša revna občima poravnala vsakoletne prlimainjkiljiaja z državnim prispevkom in ne s posojilom. To bo mogoče šele tedaj, ko bo občina proglašena za pasivno področje, za kar se naši občinski imioižje že dalj časa 'trudijo. Še v terni tedmu bo CAFO določil novo nrimtoilbino za uporabo vode v Doberdobu in Pol j an ali .K omzorci j je namreč že maime-sli.l nove števce po viseli hišah. POGREB VZORNEGA DUHOVNIKA Že v zadnji številki smo kraitiko poročali o smolti in pogrebu dr. Ivama' Tuila, večletne-ara profesorja moralke v goriškem semenišču in duhovneeja voditelja več rodov bogoslovcev vseh škofij, ki so spadale pod go-r iškega nadškofa — metropolita. Preden je pokojnik vstopil v to sluižbo, je bil nekaj let.‘ tajnik tržašiklega1 škofa1 dir. Nadrla, poznejšespai kardrttnala na Dunaj«. Med prvo svetovno vojno pa je bil kurat v Avstrijski vojni mornarici. Vzor pravega krščanskega junaštva pa nam je rajnik pokazal v svoji večletni hudi bolezni, ki jra je priktleniilla na posteljo v bolnici Usmiljenih bratov, kjer je bil kaplan oid 1934. leta dal je. Sa j je z bolniške postelje tudi v zadnjih dneh pred smTtjo spovedovali. Pl asi pokojnik je bil namreč vzoren spovednik, h kateremu so se najraje -stekali zlas*;i izobražienci. Tiiik plemeniteeia «obraita naim je v prelenem ^ovensiVicm in ladinskem rovoru ob grobu prikaizal njesrov naijvečji nriintelj in sošolec vr, let rimmazije in bogoslovja msgr. dr. ITkmaT iz Trsta. Po "■rebnii ol>r>ed' ie v cerkvi Presvetega src n onra\'il fforiški urošt in generalni vitkair msgr. Soramzo, navzoči pa so bili tudi dekan tržaškega kanil ja ms^r. Fornasaro, ms leta 1933 in 1934 poklicali slovenske duhovnike v Videm itlerr jim na Mussoi! im j ovo zailiitieivlo prepovedali pridigati v slovenskem jeziku Ijle župnik Cracina izjavil, da prem ved uporabljanja slovenskega jezikla ni veljala le za pridiganje, marveč tudi za pouk katekizma ter d.i je bil slovenski katekizem strogo prepovedan. Izvod prepovedanega katekizma je pokazal tudi sodišču. I Na vprašanje obrambe, če ve, kakšna komanda je bila v Plaitcu, je izpovedal, dia ni bila samo ena, marveč dve. V Platcu jo bila komanda slovenskih partizanov, v Zgornjem Tirebilju pa komanda garibaldin-ccv. Isti dan popoldne je bil ik|ot zadnja priča zaslišan tudi župnik Marij Laurencig iz Dreke. Od partizanskih poveljnikov je poznal ile miajioirja Derento, iftjavlja pai, da mn je bilo znano, dia so se slovenski partizani pritoževali, kako se iit.alijanisko prebivalstvo noče boriti proiti okupatorju; u propagandi za priključitev k Jugoslaviji ne ve niič. O »Beneški četi« pravi, da' se jo začelo o njej govoriti šlele po vojni. Za časa okupacije se je govorilo le o partizanih. Zdravijiiča je poznal, čeprav nli iz njegove fare; po značaju je bil Zdraviljiič miren in v družini so živeli v majlepši slogi. Izjavil je tudi, da je Zdravilj;ič dokončal salezijansko šol.o. O obravnavi v tem. tednu, hi se je začeli a v fiorejkl, botmo poročali v 'prihodnji •številki. IZ HLODICA V soboto, 7. t.m., si bosta, obljubila v naši cerkvi večno zvestobo Delk.a Rukiin in Izidor Predan, urednik glasila Beneških Slovencev Matajurja. Mladoporočencema želimo sorojaki iz vsega srca obilo božjega blagoslova in za-diovoljstiva na nOvii1 življenjski' poti,. Tem' voščilom se pridružuje 'tudi uredništvo Novega lista. IZ REZIJE Naša občina je med redkimi v Beneški Sloveniji in spilOli v hribovitem svetu dežele, kjer prebivalstvo narašča. O tein priča tudi dejstvo, da so odprli v občini, v zadnjem času celo vrsto novih trgovin. Priča pia tudi število porok, ,’kd' jih bo v novem lletu, kakor se zdli', več kot v preteklem. Saj ije bilo samo v januarju okoli 12 porok. Vsem novo p or očctn.cem želimo soobčanii obilo božjega Magoisl|ova 'in zadovoljstva ter veselega in zdravega naraščaja. 6* v § o eh c n in senci (Usoda Habsburžanov) R. B. V državi so pripravljali slovesnosti za petdesetletnico vladanja cesarja Franca Jožefa. Vlada je hotela narediti konec govo-voricam o nesoglasju med cesarsko dvojico in je želela, da bi se tudi Elizabeta udeležila slovesnosti. Ona pa ni poslušala ne vladnih ne zdravniških nasvetov.Ko jo je skušal profesor Schott pregledati z roentgenskimi žarki, se je odločno uprla. Pač pa je s tesnobo v srcu prisluhnila raznim znamenjem. Na sprehodih je njeno spremstvo opazilo, da večkrat krožijo nad' nad cesarico krokanji. Cesaričine spremljevalke so vse preplašene razlagale gospe tn usodni znak. Dosti se je govorilo tudi o vedeževanju) panske »prerokinje«, imenovane »angel Gabrijel.« Ta je razglasila v svet, da bo še tisto leto umorjena neka Vladarica, ki je bolna na srcu. Babjeverneži so si šepetali, da meri vedeževanje na cesari- co. Take govorice so vznemirile tudi njo. Nekega jutra je pripovedovala svojim deni am, da je opolnoči opazovala s posteljo luno. V njej se ji je prikazal obraz ženske, ki je krčevito jokala. Še bolj jo je pa pretresel doživljaj v njenem zadnjem zatočišču Cauxu v Švici. Sedela je v jasnem popoldnevu na hotelski ploščadi in je občudovala lepi park, pod seboj. Hipoma se je na peščeni stezi v vrtu prikazala belo oblečena žena,, ki je srepo oln gjrozeče strmela v cesarico. Pogled jej Elizabeto zgrozil, pozvonila je služabnici) in ji ukazala, -naj zapodi nadležno tujko,. Preiskali so ves vrt, sleherni grm, a o beli dami. ni bilo sledu. Širile So se govorice, da se je bela dama vsakikrait prikazala, ko je habsburški dinastiji pretila nova nesreča. Tako se je zgodilo v Schoenbrunnu leta 1867, enako no predvečer smrti Maksimilijana v Mehiki in bela dama se je bila na predvečer smrti cesarjeviča spet prikazala. Na Elizabetine šibke živce so te prikazni močno vplivale, pa naj jih je rodila domišljija ali kaj dlrugega,. Ona jlih je tolmačila na svoj način. »Vedno sam pripravljena srečati svojo' usodo,« je pon valjal a. »Nič me ml bo obvarovalo tisti, dam, ko je odločeno, da se srečam z njo.« Srečanje se je približevalo s strašno naglico. Druga usoda Cesarica Elizabeta jo bala zaznamovana kot žrtev m.ordia za grehe iin krivice prednikov, morda pa v opomin vsem mogočnežem, da žive na svetu ponižana itn razžaljena bitja. Iz množice ponižanih in bednih je vstal človek, ki je bil določan, da konča življenjsko pot Elizabete. V Lozani so tisto leto gradili' pioštno poslopje. Med številnimi zidarji je delali 'tudi 26-lctni mladenič temne polti, iskrenih oči. in krepke postave. Tovariši so veselega in •živahnega fantiai imeli radi, niisio ga spraševali, kdo ie, čeprav se je vselm z diei o, da mora hiti kje iz južnih krajev. ( Dal ja) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ime Mareka Hlaska jc zaslovelo pred nekaj leti, ko se je uveljavil na Poljskem kot nadarjen mlad pisatelj. Objavil je vrsto .novel in kratkih romanov, v katerih je izrazil značilno življenjsko občutje današnje mlade poljske generacije in njeno miselnost, ki je mešanica prekipevajoče življenjske volje, razočaranja, pesimizma, prezgodnje dozorelosti in pomanjkanja vsakega živega ideala. Neki Irancoski pisatelj, ki je pred tremi leti obiskal Hlaska v Varšavi, da bi imel z njim razgovor za Irancoski kulturni tednik Les Nouvelles Lilteraires, ga je našel v kavarni, kjer je Hlasko preživljal dneve in noči, več kot napol pijanega, s kozarcem pred seboj in z zameglenim pogledom, a vendar pri sebi m dovolj jasnih misli, da mu je razložil svoje mišljenje o poljski stvarnosti. Njegovo mnenje je izzvenelo v besedo »razočaranje«. Mnogi so mislili enako, toda Hlasko je bil eden tistih redkih, ki so si upali povedati to besedo naglas. Tolažbe je iskal v pijači in v nočnih lokalih kot mnogi drugi med mladimi, v jasnih trenutkih in morda tudi v polpijanosti pa je metal na papir, ki ga je privlekel iz žepa in razgrnil po politi kavarniški mizi, najbolj iskrene in zato najbolj človeške zgodbe današnje poljske književnosti. Mladina je videla v mladem velikanu, ki se je zdel vedno nekoliko omamljen od pijače in ponočevanja, kot da hoče s tem protestirati proti prisilni strum-nosti uokvirjenega in hinavsko puritanskega življenja, svoj ideal in ga je oboževala. Potem je prišlo lani do znane zadeve s filmom »Osmi dan v tednu«, ki so ga posneli v nemško-Poljski koprodukciji po Hlaskovi noveli istega naslova; v njej je prikazal košček resničnosti iz današnje Poljske. Film bi bili morali predvajati na beneškem filmskem festivalu, a poljska vlada je to preprečila. Hlasko je odgovoril s tem, da se lansko VK>leije ni vrnil s potovanja na Zahod in da je zaprosil v Zah. Nemčiji za politično zavetje. Zadnji čas pa smo brali razne nasprotujoče si vesti o vrnitvi v domovino. Nekateri njegovi znanci so izjavili, da se misli Hlasko vrniti, drugi so to zanikali in nazadnje se je izkazalo, da je vsej tej zmedi kriv Marek Hlasko sam, ker se je en dan od-ločil, da se vme, drugi dan pa je spet sklenil, da pstane v tujini. Ondan, ko so ga prebivalci neke 'zraelske poljedelske kolonije južno od Hajfe odstranili iz svoje vasi, kjer je bil na obisku pri nekem svojem sorodniku, ker je bil kriv nereda, ki Ie nastal v njej, pa se je baje v jezi dokončno odločil in zaprosil poljskega konzula za vizum, da bi Sc vrnil na Poljsko. Težko si je priti na jasno, kaj je pravzaprav Povzročilo, da si je zaželel Hlasko nazaj domov. Morda razočaranje nad življenjem na Zahodu, morda razočaranje v ljubezni — pogosto so ga videli y družbi mlade nemške igralke Ziemannove, ki je ■Brala glavno vlogo v filmu »Osmi dan v tednu«; tnorda pa tudi domotožje. Pisatelj potrebuje okrog ^ebe ljudi, ki govore njegov jezik in do katerih 'nta tesnejši odnos kakor do drugih. Marsikak pisatelj — in ti so morda najboljši — mora imeti intimen odnos do življenja in do problemov, ki jih I opisuje, in tak oclnos lahko ima le do problemov I lastnega naroda. To jc psihičen pogoj, da lahko j ustvarja, in tega pogoja je morda Hlasku na Zaho-| du zmanjkalo. Ustvarja lahko le iz ljubezni do svojega naroda in iz srčne reakcije na dogajanje v lastni domovini, nc pa iz samo razumskega tolmačenja življenja na tujem, do katerega ne najde srčnega odnosa. Občutek praznine ali brezbrižnosti, ki ga obdaja, mu je hujši kot vse drugo. To je najbrž primer s Hlaskom. Zato se ne bomo čudili, če bomo naslednje dni brali, da se je res vrnil v domovino in da rajši spet tvega boj s poljsko cenzuro, kakor da bi živel med ljudmi na tujem, do katerih je v bistvu brezbrižen in ki jim je tudi sam zanimiv samo dotlej, dokler predstavlja politično senzacijo. Ni pa tudi izključeno, da se skriva za vsem tem neresnost Hlaskovega značaja, ki se umika pred vsako moralno obveznostjo in pred vsakdanjostjo življenja, kakor mladenič, ki je moški samo na zunaj, na znotraj pa je še deček. Vsekakor je zanimivo spomniti na izjave, ki jih je dal Hlasko kmalu potem, ko je zaprosil za politično zavetje na Zahodu. V odprtem pismu, ki ga je poslal poljskemu begunskemu listu v Parizu, potem ko ga glavni partijski list v Varšavi ni hotel objaviti in katerega je naslovil »Trenutek, vi grobarji...«, je zapisal, KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 6. febr., ob 20.30 v prostorih Baletne šole v Trstu, ul. R. Manna 29'II. — Ker jc moralo predavanje, najavljeno za petek, 6. febr., zaradi nujne zadržanosti predavatelja odpasti, bo isti dan govoril Alojz Rebula o temi: »SODOBNOST IN SLOVENSTVO« da so ga na Poljskem imeli za zastopnika mladega pokole,nja, toda tudi za cinika in tistega, ki kvari mladino, ter za razočaranega mladega komunista. V 15. letu ljudske republike Poljske so v nekem pokrajinskem mestu sežigali knjige, ki niso bile po volji vladavini. Niso sicer sežgali njegovih knjig, toda Hlasku so vzeli s tem dejanjem zadnji ostanek zaupanja. Potem pravi dobesedno: »Verujem v upor kot v najvišjo vrednost mladine. Verujem v upor kot najvišjo obliko sovraštva proti terorju, zatiranju in nepravičnosti . .. Poljska kritika je morilska. Kar sem napisal, ni odražalo niti stotega dela mojega sovraštva proti obstoječemu redu. Zdi se mi, da sem še vedno govoril pretiho ter da je življenje, kateremu sem bil toliko let priča, dosti strašnejše kot vse, kar sem napisal. Naj bodo prekleti tisti, ki o tem molčijo!« Potem nadaljuje: »Nisem si jaz izmislil Varšave, v kateri se ljudje tresejo od strahu, v kateri je največje bogastvo revnih steklenica žganja in v kateri je dekle cenejše kot steklenica žganja — la Varšava si je mene izmislila. Kdo mi lahko ukaže, i.n s kakšno pravico, da o lem molčim?« »Boljše je ne misliti na to Varšavo in boljše je, gledati v groteskni katastrofalni umetnosti Zahoda — sicer izvrstne umetnosti, ki pa izvira iz drugih izkušenj — ključ za spoznanje stvarnosti...« »Označili so me za izdajalca. To je hud očitek. Za svoje opravičilo imam samo to, da se bojim ideologije, ki se jc izpridila v totalitarizem, in da sem bil v 25 letih svojega življenja pet let v nemškem ujetništvu ter da sem mnoga naslednja leta živel v času, preko katerega bo šla zgodovina na dnevni red kot v času Stalinovih izrodkov in zmot. Človek, ki noče soditi, je obsojen. Najtežja oblika izdaje je molčanje.« Kaj p'bip'iaulja J. P. f Jean Paul Sartre je naznanil, da ima v delu več knjig. Najprej misli dokončati esej o Flaubertu. Knjiga bo imela naslov: Družinski idiot. Nato bo dokončal scenarij o Freudovem življenju, ki so mu ga Američani že odkupili. Tretja knjiga bo filozofske vsebine in se bo imenovala Kritika dialektičnega razuma. Četrto delo pa je drama, kateri je dal začasno naslov Altonini zaplenjenci. Piše tudi avtobiografski roman, ki ga bo baje naslovil: Spomini malomeščana. KULTURNE VESTI % Slikar Avgust Černigoj je zastopan s štirimi grafikami na razstavi, ki jo je organizirala v Moderni galeriji v Milanu skupina »Incisori dTlalia«. • Alojz Rebula dokončuje nov roman, ki prikazuje življenje in probleme slovenskega intelektualca v današnjih dneh. • Kot poročajo nekatere tuje agencije, si je nakopal znani hrvaški pisatelj Ivo Andric hudo zamero z neko svojo novelo o lažnjivem vladarju Serasker-ju nekega izmišljenega orientalskega kraljestva, ker so nekateri videli v tem namigovanje. Novela, ki ima naslov »Velika laž«, je izhajala konec novem-ora v »Borbi«. Andric je bil lani uradno predlagan od Jugoslavije — poleg Miroslava Krleže — za Nobelovo nagrado. • Triglav film snema nov slovenski film pod naslovom »Dobri, stari pianino«. Snemajo ga v Dvoru pri Polhovem Gradcu, v Prežganju pri Litiji in v Ljubljani. Režira France Kosmač. Film bo imel partizansko vsebino. Scenarij je napisal Vitomil Zupan, ki pa se je že pred snemanjem sprl z vodstvom »Triglav filma«. • Mlada tržaška pisateljica Neva Rudolf je objavila pri založbi Slovenska, kulturna akcija v Buenos Airesu knjigo črtic pod naslovom »Cisto malo ljubezni«. Kot znano, je izšla pred kratkim v Trstu v samozaložbi njena knjiga pesmi »Južni križ«. • Znani danski pisatelj Svend Fleuron je obhajal pred kratkim svoj 85. rojstni dan. Zaslovel je s svojimi romani o živalih. • Mlada ameriška igralka Gene Tieney se je morala vrniti v psihiatrično kliniko, iz katere je prišla šele lani septembra. Morala je sredi snemanja zapustiti film »Počitnice za ljubimce«, ki naj bi bil pomenil njen povratek v filmski svet. Zdravniki pripisujejo psihične bolezni in razrvanosti pri filmskih igralcih preveliki uporabi mamil in spalnih praškov. Priljubljena Avsenikova popevka PRELEPA GORENJSKA Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi, te znova želi. Gorovja, planine in bistre vode, zelene doline povsod te krase. Spomladi, ko planšar odide v gore, mora pustiti v dolini srce, takrat se odeneš v tisoč cvetov, Pastir pa zavriska, ker pušeljc ima nov. Ne bom te pozabil, kjerkoli bi bil, Preveč sem lepot se že tvojih naužil. °čaka Triglava le kdo ne pozna, rm jezeru čolnič se v vetru igra. Ponoči, ko fantič na lestvi stoji, 0 od svoj’ga dekleta rdeč nagelj dobi, ,(ikrat se mu lun’ca poredna smehlja. a lant si zavriska, ker nagelj ima. % Znani Avsenikov kvintet GOSPODARSTVO ČEBELE NUDIJO ZDRAVILA ZA STAROST la ne dovoli, kdor pa nabira matični mlc- V prejšnjih časih je umiralo mnogo otrok in mladih ljudi, tisti pa, ki so ostali, so bili zdravi, čili in delavni tudi v častitljivi starosti. Nad 100 let starih korenin, ki so bile v polni življenjski moči, je bilo mnogo. Naši predniki niso poznali penicilina in drugih antibiotikov, ne vitaminov, hormonov itd., a niso tudi uživali različnih slaščic, izgotovljenih na podlagi sladkorja in sahari-nov. Hranili so se z bolj navadno hrano, za sladkanje jedi pa so rabili predvsem med, čudežni proizvod tisočev malih delavnih, skromnih in krotkih živalic, ki jim pravimo čebele. Med ni samo sladek zaradi sadnega sladkorja, katerega vsebuje, temveč je tudi prava zbirka najrazličnejših rudnin, predvsem fosfora in natrija, različnih kvasil in beljakovin, mnogih vitaminov in drugih snovi, ki jih še ne poznamo. Mnogi znanstveniki menijo, da more med zdaljšati življenje, ker vsebuje hormone, ki ugodno vplivajo na telesno rast in odpornost, že pred več kot 2.000 leti je grški filozof Demokrit trdil, da je dosegel veliko starost zlasti zato, ker je redno užival med. Danes zdravniki svetujejo, naj se med jemlje v mnogih primerih. Najbolj zanimivo je, da priporočajo uživanje medu tudi tistim, ki želijo shujšati. Poleg posebne hrane, katera ne sme vsebovati močnih, mastnih in pikantnih jedi, priporočajo dnevno po 8 do. 10 žličk medu. Ta je zelo lahko prebavljiv, saj preide že po 8 minutah v krvni obtok. Zdravniki priporočajo med zlasti zato, ker vsebuje »kolin«, ki krepi živce, a hkrati manjša krvni pritisk ter ugodno vpliva na jetra in žolč. »Kolina« niso mogli najti v cvetnem nektarju in zato sklepajo, da sc mora stvoriti v čebelinem telesu. Moderno zdravstvo poudarja tudi važnost matičnega mlečka. To je hrana, ki jo uživa matica in ki jo usposobi, da živi vsaj desetkrat toliko časa kot navadna čebela. Vso to dobo — okoli 6 let — pa mora izle-či dnevno nekaj stotin jajčk. Matični mleček vsebuje, poleg beljakovin, sladkorja, fosfora in žvepla, predvsem vitamine B>, B,-„ Bn, B«, različne kisline in vitamin E, tako imenovani spolni vitamin. Preden so matični mleček začeli uporabljati za zdravljenje ljudi, so ga preizkušali na živalih, kot sc redno dogaja z vsemi zdra-\ ili. Ugotovili so, da zaradi matičnega mlečka angorski zajci na primer hitreje rastejo, dosežejo večjo težo in da dobijo krasen kožušček. Pri kokoših so ugotovili, da se je i nesnost povečala za 30 do 70'/. Danes se matični mleček daje zlasti osebam, katerih življenjske sile so začele pešati. Matični mleček je sorazmerno draga snov, kar je tudi umljivo, saj iz ene matične celice dobimo komaj eno kapljo mlečka. To naredijo takole: panju odvzamejo matico, tako da si čebele hočejo vzgojiti novo. V ta namen napravijo več matičnih celic in jih napolnijo z matičnim mlečkom, katerega same ne uživajo, temveč samo proizvajajo. Iz vsake celice bi izšla ena matica, če ne bi prva matica drugih pomorila. Kdor vzgaja matice za prodajo, tega poko- cek, sploh ne dovoli, da bi se ličinke matice razvile, ker prej odvzame ono kapljo matičnega mlečka. Zato ni čudno, da stane en gram matičnega mlečka okoli 1000 lir. Danes imamo že več čebelarjev, ki goje čebele samo za pridobivanje matičnega mlečka in zaslužijo mnogo več kot ostali čebelarji. POMLAJEVANJE SENOŽETI V naših krajih so še vedno številne senožeti, ki bi lahko dajale mnogo več krme, kot jo danes dajo. Senožeti ne smemo namreč zanemarjati, temveč jo moramo obdelovati. Obdelovanje pa se ne sme omejiti na čiščenje kamenja, odstranjevanje nepotrebnega grmičevja in na neredno trošenje določenih umetnih gnojil. Ni prav, da imamo stalno senožet v kraju, kjer zemljo lahko orjemo. Tu naj bo nekaj let senožet, površino nato izkoristimo za druge kulture (žito, okopavine), zalem jo zopet zasejemo s krmnimi rastlinami. Če pa zemljišča ne moremo preorati, ker je plast zemlje preplitva, moramo senožet pomladiti. vsako leto jo moramo prevleči s težko in ostro brano, ki bo izrula mah in plevel ter napravila v rušo čim globlje zareze. Prebranati pa moramo v dve smeri: podolž in počez. Zareze bodo omogočile, da pride zrak do travnih korenin, da vlaga ortni pregled SVETOVNO KOSARKARSKO PRVENSTVO V čilskem mestu Santiago so sc zaključile tekme za četrto svetovno moško košarkarsko prvenstvo. V finale se je uvrstilo sedem moštev. Zmagovalec je Brazilija. Moštvo ZDA, ki je po mnenju strokovnjakov veljalo za najboljše, ni zadovoljilo, saj je izgubilo kar dve srečanji, in sicer s Sovjetsko zvezo (37:62) ter z Brazilijo (67:81). Za srečanje med ZDA in SZ je vladalo izredno zanimanje. Rusi so z lahkoto premagali Američane ter obenem pokazali izredno zanimivo igro. Končni izid je bil dejansko odvisen od tekme med Brazilijo in ZDA. V hitri igri, ki ji Amerikanci niso bili kos, so prevladali Brazilci, kateri so se sploh v vseh tekmah dobro izkazali. Toda v vsem tekmovanju je bilo najboljše moštvo SZ, saj je bilo uspešno v vseh odigranih tekmah ter bi zato upravičeno zaslužilo naslov prvaka. Zgodilo pa se je, da se igralci SZ in Bolgarije iz političnih vzrokov niso hoteli srečati z moštvom nacionalistične Kitajske. Mednarodna košarkarska zveza je zaradi tega razveljavila vse tekme, ki sta jih odigrali moštvi SZ in Bolgarije. Zadržanje Rusov in Bolgarov bo pa lahko imelo še resnejše posledice, ker bi jima zveza lahko prepovedala nastopiti na olimpiadi. Zadnjo tekmo sta odigrali Brazilija in CMe. Zmagali so Brazilci z izidom 73:49 in s tem osvojili prvenstvo. Največ košev (119) je dosegel Brazilec VVladi-mir Marguez, za njim prideta Amerikanec Welsh (103) in Brazilec Pasos (98). Končna lestvica je naslednja: I. Brazilija 12 točk, 2. ZDA II, 3. Čile 10. 4. Portorico 9, 5. nacio nalistična Kitajska 8, 6. SZ in 7. Bolgarija 0 točk. V tolažilni skupini so se moštva takole razvrstila: 8. Filipini, 9. Urugvaj, 10. Argentina, II. Združena arabska republika, 12. Kanada, 13. Mehika. Tekme za prihodnje svetovno moško košarkarsko prvenstvo bodo leta 1962 v Manili na Filipinih, tekme za svetovno žensko košarkarsko prvenstvo pa letos oktobra v Moskvi. pronikne pod rušo in da v njih razpadejo gnojila v oblike, kot jih morejo rastlinske koreninice vsrkati. Senožet moramo tudi redno gnojiti, to se pravi, da je treba na vsakih 100 m- raztrositi letno 2 kg superfosfata, 1 kg kalijeve soli in žveplenokislega amoniaka. Super-fosfat, posebno na kraških tleh, s pridom zamenjamo z enako količino Thomasove žlindre. Gnojila moramo raztrositi dovolj zgodaj in ne šele spomladi. Februar je najugodnejši čas za to delo, posebno če gnojimo s Thomasovo žlindro. S tem pa »obdelovanje« ni še zaključeno. Paziti moramo tudi na rušo, na trave, ki na senožeti rastejo. Premnogokrat je na senožeti več plevela kot žlahtnih trav, prevečkrat je tudi ruša redka in so tu in tam gola mesta. Vsaj gola mesta bi morali podse-jati, za kar bo najprimernejša doba začetek prihodnjega meseca. Podsejati moramo seveda take žlahtne trave, ki v tistem kraju uspevajo. IZVOZ JAJC IZ JUGOSLAVIJE V ITALIJO je 1. 1958 presegel 8.000 ton. Jugoslavija je za to dobila 1 milijardo in 450 milijonov dinarjev. Okrog 18 tisoč jajc tehta eno tono. UVOZ MASLA Od 4. decembra dalje ni treba več nobenega dovoljenja za uvoz masla iz inozem stva. V vladnem odloku pa je rečeno, da se uvoz masla lahko vsak čas ukine, če bi do 30. aprila cena na notranjem trgu padla pod 750 lir in v dobi od 1. maja do 31. oktobra pod 650 lir za kg. NOGOMET V BRAZILIJI Brazilska nogometna državna enajstorica, ki je lani osvojila naslov svetovnega prvaka, je že v razpadu. Trenutno ne igrajo vratar Gilmar, des,ni krilec Djalma Santos, levi krilec Orlando in levo krilo Zagallo. Srednji krilec Bellini bo verjetno začel igrali v Barceloni, medtem ko srednji napadalec Vava že igra v moštvu madridskega Atletica. Govorili so, da bo tudi desno krilo Garrincha prišel v Evropo. Igralec pa je sklenil ostati pri svojem moštvu Botafogo, in sicer zaradi' mastne plače. Clan nogometnega moštva Botalogo je tudi desni napadalec črnec Didi, ki je tudi ostal v Braziliji in odklonil vse mastne denarne ponudbe evropskih nogometnih moštev. Didi želi v bližnji bodočnosti poslati trener in sc za ta poklic sedaj resno pripravlja. Izjavil je, da bi rad vadil igralce Sovjetske zveze, ker po njegovem ti športniki veliko obetajo. Leva zveza Pele, ki igra za moštvo Santos, je v tekmah za prvenstvo zvezne države Sao Paolo zabil kar 56 golov. Nič čudnega torej ni, če je Santos osvojil naslov državnega prvaka. Strokovnjaki so predvidevali, da bo prvenstvo brazilske države Rio osvojilo moštvo Vasco da Gama, toda zgodilo sc je, da je ekipa nepričakovano izgubila svoji poslednji tekmi. Tako so se na koncu tekmovanja tri moštva znašla z enakim številom točk . Vasco da Gama, Flamengo in Botalogo, ki se bodo morala pomeriti med seboj za naslov prvaka. ŠPORT PO SVETU Smučanje — V St. Moritzu v Švici je bilo 28. mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. Najboljši uspeh sta dosegla Finca Karkinen in Valkama. Plavanje — Osemnajstletna avstralska plavalka Bcvcrly Bainbridge je postavila nov svetovni vi.šek na 220 y v metuljčkovem slogu (2’43”8). Hitrostno drsanje — V tekmah za evropsko prvenstvo, ki so bile v Goteborgu na švedskem, so zmagali: na 500 m Salonen (Finska), na 1.500 m Jarvincn (Finska), na 5.000 m i,n na 10.000 Johan-nesen (Norveška). Evropski prvak Rus Gončaren-ko in njegovo moštvo nista zadovoljila športnikov. Ciklokros — Dirke za italijansko prvenstvo, ki so bile v Cavariji, je zmagal Renato Longo. V MISLIM/E^ BI BILO PAMETNO, UO BI Sl IZPOSODILA VSAT UAUO U.OP3E. TAUOLE GOLO- ČE BI ftILO TO MOfiOCE, BI ODLETELI Z NJIM PILOTI. Z GOLIMI ROKAMI GA NE PREMAKNEMO. POGLAVAR 'JU 3E RRAL3EV6UO POGOSTIL... kO BI MOGLI OBRNITI LETALO BI JLAH RO OD LETELI Z NJIM. 1A6A “JE DOVOLJ DOLGA NA^VAŽNET^E, DA SE POŠTENO NAJEVA ,STRAJNO 6EM ŽE LAČEN. TARO, zdaj lAhuo GREVA ISRAT LAU.OTNIRA! 1 ,„IN IZ UOc TAUO PRIJETNO Dl-šl PO PEČENLil! nn.io NI SLABA MISEL.., NA SVOJE ZOBE SE RES' NE ZANESEM VEČ. PEČENKA Ml TIH TE DODOBRA OČISTILA ‘STRUPA ■ ■ ■ POSLOVILA STA SE OD GOSTOLJUB NEGA POGLAVARJA IN OD§LA PROTI GORILINEMU GNEZDU... VRAŽTA GOŠČAVA! ZA VSARIM GRMOM 1AH= UO ČEPI ZVER... AH,ČE SO ŠELE PROTI VEČERU STA PRISPELA POD DREVO Z GNEZDOM KONICE KOPLT^ NIČ! NOBENEGA ODZIVA. VSAJ POL TA STRUPENE, UOT SO BILI MOJI ZOBJE &E NIČESAR NE BOJIM. AHA,TU SVA! TU NA mh-- '-vi ■mmsm NOCOJ ŽE NE MOREVA NIKAMOR NAJPAMETNEJE STORIVA, ČE ZLE REČENO - STORJENO... TRDNO STA SPALA . RO SE TE GNEZDU PRIBLIŽALA TEMNA POSTAVA.... ZDAJ SVA RA TAM! KJE NAT GA IftčEVA.čE GA NI TU? VARNEJE BO liOT NA TLEH. ZJUTRAJ PA LAURO ZAČNE-ISUATI IGLO V KUPU SENA. PRAZNO ZEVA V GNEZDO IVA >&.*** >* IN PRESPI V V NJEM... 0 v DACHAUSKIH BLOKIH k.; 51 Krlitje je bilo popolno. Le slreli puški iu salve strojnic, >ki so| ne.pTesitainio odmevale z vežbališča, so spominjale na to, da- se1 skriva 7ja tisto idilo SS-osko taborišče in središče množičnih morilcev. SS-ovca, ki so nas spremljali na plaintiažo in nas stražili med dedioma, so se obniašali v splošnem mirno. Lahko bi rekel, da smo f® medlsebojno popolnoma ignorirali. Včasih je sicer dobil kakšenl 'totmed njih histeričen izbruh, toda talki primeri .so biflii še precej J^dikii. To je bila gotovo do nekje mere zasluga SS-ovskega pod-^astiniiikia. ki je, takrat poveljeval stražam. Bil je sl a rej-ii, umirjen in v neikoim smislu celo pravičen človek. ker se in večkrat doživel, je preprečil surove nastope straž do internirancev, ki s o zakiri-v,il(i kako neredmioc.it. Toda o Hom pozneje. Poit na plantažo mi bila dolga. Z ozirom na to. da navadno ni-K'n« korakali prav naglo, je trajala kakih deset minul. Nljena p°-s,‘hna privlačnost je billia v tem, da ni služilu samo za taboriščni Proimet, ampak tud i za javnost, čel udi niii bila med glavninni žiilla-niii yr kraju. Bilo je več kot verjetno, da so se je ljudje celo izogi-ha|l;i, sia,j gotovo raz,en kakšnega sadista nihče ni rad hodil lik ob zidu z žileo, nabito z elektriko, in mimo poli ducat a stolpov, s katerih so so režale cevi težkih strojnic im so so oizirali surovi obrazi SS-ovcev. Morda je koga tudi motila miseil na desetitisoče ljudi, ki so trpel i onstran zidu. V en d a r pa sme ,-lkoro vsakokrat srečal i kak« »civiliste«, doklela, ki so se pelijala mimo na kolesu, kakšnega starejšega kmeta alfi skupimo otrezni«, komedija v treh dejanjih (Aldo De Bcnedetti - Mirko Javornik). Igrajo člani RO; 21.09 Pesniki in njih stvaritve: »Dva velikana sta si podala roke — Ob Prešernu i,n Petrarki«. Sestavila Balbina Baranovič-Battelino; 22.40 Pojejo Maja Gabor in »Duo sa Kvamera« ob spremljavi orkestra Franca Russa. Ponedeljek, 9. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Anton Penko: »Iz življenja tujih ptičev: Saharski vrabec«; 18.10 Koncert Tržaškega tria; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Umberto Giordano: »Fedora«, opera v treh dejanjih. Orkester Tržaške filharmonije in zbor občinskega gledališča. Približno ob 21.50: »Mala literarna oddaja«. Torek, 10. februarja, ob: 18.00 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Kako je znal Pavliha gospodariti«; 21.00 »Moč uniforme«, burka v treh dejanjih (Jaka Štoka - Slavko Rebec). Igrajo člani SNG v Trstu. Sreda, 11. februarja, ob: 12.55 Marek Weber in njegov orkester; 18.00 Radijska univerza: Luigi Vol-picelli: Poklicna usmeritev: »Človek in delo v sodobni industrijski revoluciji«; 18.35 Samospevi jugoslovanskih avtorjev; 19.00 Zdravstvena oddaja; | 21.00 »Saul«, tragedija v petih dejanjih (Vittorio Al-j 1'ieri - Vinko Beličič). Igrajo člani RO. Četrtek, 12. februarja, ob: 18.00 Z začarane police: Edvard Martinuzzi: »Trmoglavka«; 19.00 So la in vzgoja: Anton Kacin: »Današnji mladi,ni manjka splošne izobrazbe«; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 Postno predavanje: msgr. dr. lakob Ukmar: »Zakramenti«; 21.30 »Potovanje na Mcsec«, radijska zgodba. (C. Chilton - Mirko Javornik). 13. slika. Igrajo člani RO. Petek, 13. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: Življenje starih Egipčanov: »Vojskovanje«; 18.10 Schubert: Simlanija št. 8 v lt-niolu, imenovana »Nedokončana«; 19.00 širimo obzorja: Margherita Cattaneo - priredil Slavko Rebec: »Vzgoja v zgodovini: V Angliji za časa kraljice Elizabete«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22,00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov: »Fran Levstik«. Sestavil Martin Jevnikar. Sobota, 14. februarja, ob: 16.00 Novelist tedna: Bogomir Magajna in njegov »Starec Miha«. Ureja Martin Jevnikar; 16.40 Glasba Fritza Kreislerja; 18.00 Oddaja za najmlajše: Radislav Rudan - Saša Martcianc: »Bilo je nekoč: (3) Tri sestre«. Igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 »Nevesta«, radijska igra (Gino Pugnetti - Janko Jež); 22.00 Gounod: Balet iz opere »Faust«. VPRAŠANJA IDI ODGOVORI Vprašanje št. 517: Imam 14 različnih sadnih dreves. Nimam hlevskega gnoja in sem prisiljen gnojiti z umetnimi gnojili. Kako in kdaj .naj gnojim ter s čim? Odgovor: Najprimernejši čas za gnojenje je zimska doba. Gnojila morajo biti enakomerno raztresena im podkopana pod drevesno krono, a ni potrebno, da gnojimo v neposredni bližini debla, ker tam ni drobnih srkalnih koreninic. Gnojiti moramo kakega Vi metra na široko izven drevesne krone, ker so tam najvažnejše koreninice. Količina umetnega gnojila je odvisna od velikosti drevesa. Pod drevesa, ki imajo tako veliko krono kot stare breskve, raztrosimo po 750 gramov superfosfata (perfostato), polovico manj kalijeve soli (sale po-tassico) in V* kg žveplenokislega amoniaka (solfa-to amoniaco). Ta gnojila lahko nadomestite s kakšnim sestavljenim; priporočljiv je »fosfoazoto potas-sico«, katerega rabimo za vsako drevo od 1 do V/j kilograma. ŽENSKI KOTIČKU COCKTAIL Cocktail je izrazito ameriška pijača, ki jo sestavlja mešanica raznih žganih in .nežganih pijač, sadnih sokov in dišečih lupin. Cocktail pomeni petelinji rep, lahko pa tudi konja s kratkim repom in trdokrilnega hrošča. Beseda ima tudi prenesen pomen; tako pomeni cocktail-gentlemen nerodneža, ki bi rad veljal za zrelega moža. Cocktailska obleka je obleka iz dragega blaga, ki jo ženske nosijo ob slavnostih. Gotovo veste, da pomeni cocktail party družabni sestanek, na katerem postrežejo le s pijačo. K rakom in ostrigam dajo Američani eocktailsko omako, ki jo pripravijo iz raznih sadežev, limoninega in paradižnikovega soka, olja ter začimb. RECEPTA ZA PRIPRAVO COCKTA1LA Z zdrobljenim ledom napolnimo tretjino kozarca, dodamo rahlo žgan tekoč sladkor in limonin sok. Nato napolnimo kozarec s češnjevim brandyjem, ki mu dodamo rezino pomaranče. Pijačo postrežemo s slamico. V kozarec postavimo malo ledu, dodamo mara-skina in napolnimo kozarec z vermutom. Dodamo še rezino limone ter postrežemo s slamico. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V GORICI Akademski klub je v nedeljo dopoldne dvoril na sedežu na trgu De Amicis 8 zanimivo fotografsko razstavo. Razstava je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, v nedeljo, 8. febr., pa samo od 10. do 13. ure. Razstavljenih je 38 slik. POPRAVEK Dijak iz Kopra, ki je na literarnem večeru v Gorici prebral svoje črtice Kapitanova hči, se piše Cvikl in ne Cvike, kot smo zadnjič pomotoma napisali. MALI OGLASI Izobraženec išče prazno sobo s posebnim vhodom, samo za skladišče knjig. Ponudbe pod »Brez prenočevanja« na upravo »Novega lista«. Kupim vsakt-šno knjigo slovenskih političnih in socialnih pisateljev (Gosarja, dr. Šušteršiča in drugih). Naslov sporočiti na upravo Novega lista pod »Knjige«. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 ropskili nairodloiv, v kaile.ro je seveda padlo tudli nekaj smletii. Skora gotovo iso nas ilmieli za sam e »h a,tulili e« in v njihovem srcu1 ni bilo sočutja. Odrasli sio miolčailii. in nas urimo opa'Zo vali; zalo pa so olrnnii pljuval« v nas in nas glasno zasramovali i »BamdiHen! B a rodilen!« SS-ovci se niso zimieniili za to, ali pa so jih še ščuvali. Paj pa so se sami obnašali kot petelini1, če so zagledali ikaiko dekflle, in) sa moiza vest no I en* oblastno povzdignili glas ter nas začalii'priganjali brez vsakega povoidlai, da Ul se pokazali v njenih očeh bolj imenitni. To sio bile vsaikdainje majhne dogodivščine nia tisti poti na plan-'la.-j, ki so nais navdale včasih z grenkobo, a so vendar pomiem 11 o vsaj malenkostno spremembo v sivi emolličnos! i taboriščnega življenja. Od vsega, kar smo doživljali na tisli kratki poiti na plantažo, katero smo vsaik dan, razen ob hudem dežju, štirikrat prehodili, dvakral tja in dvakrait nazaj, je bilo listo otroško pljuvanje po nas najhujše. Učili so malčke sovraštva do nas. ki srnio se bojevali in tvegali svoja življenja v resnici tudi za 'lo. da bi imeli .1 uidi oni| lepše in človek a vredno življenje, da bi lahko uživali pošteno vzgojo in postali'ljudje, kakor se sipodobii. Njihovi zapeljilvei pa so jih da smo »banditi« in sovražniki njihovega niaroda. Billrt n. ;.! je globoko žal za otroke, katerim so sikušaPli že v tako raini im i ir o‘osti zadušiti humane nagibe in pohabiti njihovo človeško nr.ravo. Cesta je peljali a kakega pol kilometra vštric taboriščnega zidu. n»!f pa je zavila preko polja na desno k veliki pristavi z ogromno, strmo streho, ik'i sem jo že omenil. Nekdaj so bifli morda lam hlevi in skladišča1, zdaj pa je služila kot sušilnica in shramba za zelenjavo. ki jo je dajala plantaža. Najbližja okolica pristave je bila prijetno urejena, vsepovsod so cvetele vsakovrstne rože in poti so bi- le posute z belinu peslkoim. S vojiimii prijaznimi oblikami in barvami) je vzbujala v človeku laižno predstavo idiličnosti. Še najbolj je spominjala na pristavo kalke vzorno urejene severnonemške graščine. Čeprav smo vedeli, dia služi lle za faisado, nam je bil pogled m a pristavo vedno prijeten. Billa* je v talko ostrem nasprotju /s mračnim zelenimi zidovjem laborilščnega zidu im stražniih slolpoV i,n je vzlvitjala laik vtis miroljubnosti, da se je /jdiela ;kat* netkaim nerealna iin skoro pravljična, kot nekaka faita miorgaina v taboriščni pustim ji. Ko se je naš dolgi sprevod usll aivil pred pristavo, smo ikiai* boilj sproščeno zadihali, kot da je paidlla z nas nevidna teža. Vsi suno postali vedrejši. Slišati je bilo celo šale 'im smeli. Razpostavili smo se v posaimiezme delovne skupine, nakar je vsaiko skupimo njen »kapo« spel prešlel im odikoralkaili smo na svoja delovna mesta. Zdaj SS-ovci miiso več spremljali posameznib skupim. Medtem ko smo so urejali) v delovne skupilne, jih je njiilhoiV poveljnik razposlal, da so obkolili ves obširni teren plantaže, oddaljeni po kakih 100 ali 200 metrov idlruig od drugega. Kapo naše skupilne Wilpiark je bil Poljak Močala, stiarejSii, debel, močan inj čokat človetk’. še najbolj je spominjal na statoga, oblastnega! i.n nekoliko osornega kmečkega gospodarja, Hoda njegova robatost im osornosl sla bili v glavnem h>Tilnljeni. V resnici je biH dober človek, ki niikomvur ni storil Slabega. Ves čas. kar sem dieflal v 'Wiildiparlku, niiiseim doživel. da bi bil sit o rliil komu krivico iz hudobije, pač pa! m,as je varoval, kolikor je imioigell, pred neprijetnostmi im surovostmi straž. Bad pa je ikriičall in piri tem sami užival svoj mogdčni glas M svoje sočne poljske kletvice, ki so se nanašale največ na kolero in nia grdo besedno proifamaeiljo ljuibezenskih užitkov. Ko smo ga bo>* lje spoznali, se sploh nismo več zmenili za njegovo kričanje itn preklinjanje. med katerimi nami je največkrat sami hudomušno pomve-žikoval. (l)(tljo)