9. Ma.
UDOM,
J Uniji
xuo. lem.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljnbljani na dom dostavljen
telo leto......K 24-
pol lete . . «.....12-—
cetrt leta na mesec
6—-
o._
v upravništvu prejeman:
celo leto......K 22-—
pol leta.......m u«—
čeut leta.......9 550
na mesec........1*470
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CredcUtro: Soailova ulica st 5, (v pritličju levo), telefon it. 34.
Utaja fiti ta iTeeer m
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vta., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserajah po dogovora. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka velja 10 vinarjev. -— --
ISa pismena naročila brez istodobne \ posla t ve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. ti.
celo leto pol leta četrt leta na mesec
.Slovenski Narod" velja po poeti:
71 Avstro-Ogrsko:                                   za Nemčijo; ......K 25|—      ceio |ef0.......
]  l  *  "  *  *   "  650   t     za Amerika in vse druge dežele: ......,   2-30  I   cdo leto.......K 30*--*
Vprašanjem glede inseratov naj se prOoži za odgovor dopisnica ali znamka U pravni* t vo: Knaflora nlica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefan St. 81
Dreadnoughti,
Dunaj. 11. januarju.
Skupna ministrstva bc niso izgo-tovila vseh vladnih predlog, katere nridejo v   letošnjem delegacijskem zasedanju v razpravo. Zato so je odložilo sklicanje avstrijski delegacij« do 30. januarja.   Letošnji dolegaeije bodo reševale veliko nalogo: odobriti imajo velikanske vojn.* kredite ter /lasti omogočiti ojačenje avstrijsko mornarice. Mornariško poveljstvo je izdelalo poseben ladjedelnj program, ki sega do lota 1014 ter -zahteva stavbo 4 dreadnoucrhf ov iznad katerih se dva že gradita, tri rapidne križarke tipa »Admiral Spaun« na turbinski nagon, 12   velikih    torpednih ladij oljšanega tipa »Huszar«,   24 tor-pednih čolnov tipa »Koimamn« in 6 podmorskih čolnov. Ta prograin zahteva o g: r o m n o mili j o 11 o. Ne le redne izdaje bodo zvišano temveč potreba jo posebnega kredita 31- milijonov kron. ki bo, razdeljen v pet letnih obrokov, zvišal  m o r 11 a r i -ški proračun za  1 > o d oČ i h o et na letnih 125 d o 130 mili-jonov. Letošnji mornariški budgei, ki bo predložen delegacijam sestoja 3 skupin: redne potrebščine znašajo 621/2 milijona kron. izredne &/z Milijona kron in od izrednega krediti za gradnjo novih vojnih ladij v -kupnem /nosku   312 milj. kron se v postav i v proračun za  1011 delna vsota 55 do 60 milijone v.
Po izjavah raznih strank soditi i. gotovo, da bo navzlic morebitnim ?rpkim pritožbam kak;- volikanske vsote porablja država, ki so napram -ospodarskim in kulturnim težnjam -vojih narodov le izgovarja na slabe finance, za svojo oboroženo silo, ojni in zlasti tndi mornariški pro--ačun sprejet.
Nismo fantastični pristaši miega gesla, ki si celo svetovno vojno vprašanje predstavlja tako enostavno, da ^ pridiganjeni takojšnjega raz-.rožovanja in odpravo vojaštva dose-votovni mir. Vemo in uvidimo, da v danih razmerah tudi za našo dr-avo krepka obramba potrebna. Toda ravno oprti na to spoznanje lahko kritično   promotrimo   ono mrzlično agitacijo zadnjih let, k: vidi vso bodočnost Avstrije v luči dreadiiough-tov ter z napačno statistiko in pretirano zgovornostjo   pridobiva javno mnenje za svoje ideje. Tndi delegacije
se temu vplivu ne morejo izogniti in tako bode čez kratkih par tednov stala tudi naša monarhija v vrsti dre-adnoughtovih držav. Toda nevarnost za ^n>|K>darsko in kulturno bodočnost Avstrije ne leži v teli štirih dread-noughtih, marveč v dejstvu, da stojimo na začetku akcije, ki bode v naprej stavila za našo vojno mornarico vedno večje zahteve in odtegovala neizmerne vsoto produkt i vueinu delu v državi. Za prvim moraoriškim programom, ki sega do 1. 1914, pride drngi, ki bo zahteval nove milijone v progresivnem stopnjevanju, ter izže-mal davkoplačevalec do krvi.
Treba presoditi celo vprašanje s stališča n n j n e p <> t r »• b e , da najdemo primerno platformo za odgovor na najnovejše mifr stališče na-pram avstrijskim droadnougthom. Pred kratkim je izdalo avstrijsko mirovao društvo od znanega paeifnista A. H. F r i e d a spisan ictak, ki odgovarja na vsa razkričana ge^la naših dreadnonght - fanatikov z mimo objekt ivnostjo ter zavrača njihove trditve z dejstvi, katerih neoporečnost mora vplivati na trezno mislečega p r e so j e v a 1 e a p ro pri če v a i no.
Kno najnepoštenejšil. sredstev je ono, ki koče s primerjalno statistiko dokazati kako daleč jo Avstrija za vsemi velesilami glede svojega vojnega brodovja. Ta statistika, navaja število angleških bojnib ladij, velikost nemškega bojnega brodovja — ter ju primerja z avstrijsko mornarico! Da je Anglija pomorska moč $ra£ exoehen, katere vojna sila se prod vsem izraža v njenem bojnem ladjevju, kakor naša v naši armadi, da je Nemčija kolonijalna država, in da končno pobrežje obeh držav, odprto v svetov u a morja, na tisoče kilometrov po svoji dolžini in svojem razvoju nadkriljujo avstrijsko, tega to lažnjive statistike no povedo. Tndi pozabljajo omeniti, da more in mora Avstrija ohraniti s svojim broclov-jom le pot na morje, torej pred vsem obraniti svojo obali pred sovražnim napadom. Naloga naše mornarice je torej popolnoma druga kakor ona velikih pomorskih držav: naša bojna marina jo /trolj o b r a m b n a , velike pomorske države med katere št*jemo vsled močno razvite in obširne obali tndi Italijo, pa imajo v svojcu brodovja tndi n a p a d a I n o sre Fstvo, ki za nas sploh ne pride v pošt« , ker nam manjka celo pristop na p »morsko vojno polje, ki je veliki oe e -;i 1 j. Vprašanje, ki je i e h u i č 1 e g a
pomena: ali so dreadnoughti sploh pripravni za obrežno obrambo, kakor jo Avstrija edino potrebuje, pa je že rečeno od strokovnjakov v negativnem smislu.
S tem pa je za eno dan že principi jal en odgovor po nujnosti potrebe avstrijskih dreadnoughtov. Avstrijska mornarica morda potrebuje oja-čenje i u reformiranje svojega bojnega brodovja, ne potrebuje pa vojnih pomorskih velikanov, ki so kot obrambna sredstva dvomljive vrednosti, kot napadalna sredstva pa za na<> ne pridejo v poštev, brez ozira na to, da je že njih število za boj na odprtem morju premajhno.
Kar prihaja še od drugih argumentov, ki se navajajo v dokaz potrebe avstrijskih dreadnoughtov, v postov, prod resno kritiko ne more obstojati.
»Varstvo trgovine h je tak napačen argument, ki ga najboljše zavrača statistika s tem, da nam pove, da pride v Švici, ki nima nobene ladje, 590 frankov izvoza na enega prebivalca, v Angliji le 534, v Nemčiji le 234, v Holandiji, katere pomorska sila je minimalna pa 1490 fr. Da zaostaja Avstrija s svojimi 87 franki tako daleč, temu ni kriva pomanjkljiva mornarica, temveč slaba skrb države za industrijo in trgovino. In če so poudarja, da bodo novi dreadnoughti pridobili v pr^kmorskih deželah avstrijskemu imenu spoštovanje ugled in zaupanja je to sarno-prevara prve vrste, neutemeljena in površna,kajti le solidnost trgovine in iskrenost naše zunanje politike nam bodo pridobile ugled "n spoštovanje ne pa grozeči kan mi i r.iših dreadnoughtov.
To spoznanje bi moralo tudi avstrijsko delegacijo privesti do naj-kri tičn o j šega, stališča napram mornariškim predlogom vojne, uprave ter jim naložiti dolžnost, da sicer priznajo potrebo po spopolnjerju naše pomorsko obrambo, odklonijo pa neizmerne zahteve po dreadnoughtih, ki bodo izse-sali našemu gospodarskemu in kulturnemu napredku še ono mrvico življenjskega mozga, ki mu v Avstriji omogoča vsaj vegetiranje.
Velika akcija, ki se 7ufanja v letošnjih delegacijah zasluži v polni meri ime »dreadnougbtova laž«, kakor jo imenuje že zgoraj citirani letak paaificista Frieda.
Klefflulcl proti UuMlanl.
Deželni odbor je v svoji zadnji seji med drugim razpravljal tudi o najetju deželnega melioracijskega posojila v znesku 10 milijonov kron.
Zakonski načrt o tem posojilu je bil sprejet v deželnem zboru že predlansko leto, toda vlada ga ni hotela predložiti v najvišjo sankrijo, ker ni bil v nekaterih točkah tako stilizo-van. kakor je vlada želela.
Med deželnim odborom in vlado so se nato vodila dolgotrajna pogajanja, katerih rezultat je bil ta, da se je natančno formuliralo besedilo dotič-nega načrta in da je vlada dovolila v to, da se deželni zbor kranjski skliče koncem meseca februarja ali začetkom meseca marca na izredno zasedanje, v katerem se ima zakon o deželnem posojilu sprejeti v obliki, ki je po vladnem okusu, nakar je zakonskemu načrtu zagotovljena vladarjeva sankcija.
Deželno posojilo v znesku 10 milijonov kron je torej gotova stvar.
Načelo pravičnosti in nepristranosti bi zahtevalo, da bi se denar iz tega posojila enakomerno vporabil in jxjrazdelil na vso deželo, za vse prebiva Iske sloje brez razločka.
Ravnajoč se 1» tem načelu, je zastopnik narodno-napredne stranke a* deželnem odboru, dr. Iva« Tavčar, stavil predlog, naj bi se pri vporabi melioracijskega posojila sorazmerno oziralo tndi na Ljubljano.
Dasi odgovarja ta predlog čisto navadni pravičnosti in objektivnosti, vendar ga je klerikalna večina deželnega odbora odklonila ter sklenila, da se ima vseh deset milijonov porabiti izključno za meliorizacije na deželi.
To je tista toli slavljena klerikalna ljubezen in naklonjenost do Ljubljano, o kateri vedo klerikalni govorniki in agitatorji povedati sedaj vzpričo bližajočih se občinskih volitev!
Poglejmo sedaj, kako »naklonjeni in pravični« so v resnici klerikalci nasproti ljubljanskemu mestu in njegovemu prebivalstva.
Povsem naravna stvar je, tla je treba od posojila, ki se ga najame, plačevati tudi obresti.
Da v tem oziru tudi za deželo kranjsko ni izjeme, se razume samo ob sebi.
*d, uri
LISTEK.
Uberu nos a mola.
Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel.
(Dalje.)
Poglej me s polnim pogledom!^ ji jo velel z zamolklim, od razburjenosti se tresočim glasom in ko se mu je ozrla zopet s plahim pogledom v oči, presenečena od njegovega ji nedoumljivega vedenja, se mu je nehote   izvilo   izza stisnjenih ustnic.
Ne, ne, to ni rdečo! Nesreonica! To ni rdeče! Lažejo, vsi lažejo! To je javo, kakor ono drugo!« Na njenem levem, sicer temnorjavem očesu je namreč opazil svetel, skoro rdeč rob in spomnil se je v tem hipu 'iG^ed, ki jih je bil včeraj slišal v I trknk'i iz UBi župnika, Svetega Jova.
»Kdo^če je, da, rdeč rob ima moje levo oko,« je ugovarjala ona, »vsi v naši hiši imamo po eno rdeče oko ali pa vsaj rdeč rob okrog zenice!«
»Kdo si, dekle božje 1« jo je vprašal tedaj Ivan, ki se je zdaj šele domislil, da je niti še po imenu ni vprašal.
»Ribičeva sem, mene pa kličejo povsod Rezika iz Bočkovega.«
»Rezika iz Bočkovega i« se je začudil Ivan, »slišal sem že,to ime, —
čakaj
samo ne vem kdaj in kje. malo, da se domislim —.«
Pri gospe Elah morda,« mu je pomagalo dekle, »večkrat pridom v graščino 7)0 m a ga t.«
»Rezika!<' jo vzkliknil Ivan bolestno, ko se je domislil, kaj mu je pravila gospa Elah pred odhodom. Ta Rezika tedaj je bila določena oka-menelemu Celestinu! »Ti tedaj si Celestinova nevesta?« je nadaljeval po kratkem molku.
»Nevesta? Ne, njegova nevesta nisem še,« mu je odgovorila Rezika, »pač pa so naju menda določili v graščini. Vdala bi se nazadnje v božjo voljo, a Celestin je tako oduren človek in tako surov. Svariti sem te že hotela pred njim in prositi sem te mislila, da pregovoriš gospo, naj mu izbere drugo. Jaz nisem za njega, vse svoje življenje bi bila nesrečna!« Temna rdečica ji je pobarvala med temi besedami lica in vsa v zadregi je trgala s svojimi drobnimi prstki ožgano travo za robom skale.
»Ti ga ne maraš?« jo je vprašal Ivan in sedel zopet k njej na skaJo.
»Ne maram ga in ga nikdar ue bom, njegova pa tudi ne bom nikdar, ker me prej ugonobi moja srčna bol.«
»In imaš morda izbranega že drugega!?« je nadaljeval Ivan in jo prijel za roko.
»Ne, tudi drugega ne,« se je glasil   njen   odgovor, »sploh pa se ne
maram možiti,« je pristavila bolj tiho.
»In zakaj ne?«
Še globlje je povesila Rezika glavico in ni odgovorila.
»Povej, Rezika,« ji je prigovarjal Ivan. »zakaj hočeš ostati sama ?«
»Zakaj si ti sam.'« ga je vprašala ona in ga izgledala z nedolžnimi velikimi očmi.
»To jo kaj drugega, draga moja!« se je nasmehnil Ivan, a neskončno bridkost je bila v njegovem srcu.
»Nič drugega,« je ugovarjala Rezika, »ali nisem tudi jaz človek kakor i\1 Zakaj bi smel biti ti sam, jaz pa bi morala vzeti prvega, ki mi ga odločijo drugi? Zakaj bi ne smela odločati jaz sama?«
»In kako bi odločila?«
>C jaz že vem kako, tako nekako, kakor ti, bi hotela biti. Hodila bi potem po svetu, in kjer najdem koga. ki trpi, bi mu pomagala. Vso bi hotela znati, kakor ti, in dobra in ljubezniva bi hotela biti kakor ti.« Razvnela se je ob svojih besedah in nadaljevala. »Šla bi tudi lahko skupaj, jaz bi ti bila dekla in srečna, če ti moreni pomagati v tvojem trdem delu. Samo to strašno vzemi od mene!« je prosila in sklenila roke ter pogledala Ivana udano proseče s težkimi solzami v očeh.
»Tndi to ti bo odvzeto!« ji je zagotovil Ivan.
»In če sem prosta teh svojih srč-uih muk, kaj ne, potem me vzameš k sebi, da ti služim iu ti pomagam?«
»Otrok nedolžni!« je vzkipelo Ivanu iz srca, »kako rad bi te imel ob svoji strani, a ti ne smeš in jaz ne smem. — Tudi o moji usodi so odločali tuji Ijujdje in niso vprašali, kaj porečem k temu jaz.«
Umolknil je Ivan in njegovi pogledi so tavali mrki in sovražni tja čez jezersko plan, kjer se je risal temni Javornik na modrikasto belem obnebjn.
»Stopiva v kapelico!« je odločil po dolgem molku.
Drgetala je njena roka v njegovi, ko sta prestopila prag in jo je sprevodi 1 Ivan pred oltar.
rv.
»Ukreši luč, Cekon, da vidimo kdo je med nami!« se je oglasil hri-pavi glas iz neprodorne tmine.
»Lahko vidijo svit ognja,« se je oglasil drug glas.
»Naj vidijo,« mu je odgovoril prvi, »sem gor se ne upajo, križali se bodo iu molili, da jim prizaneso vešče.«
»Ne igraj se z usodo, ue govori takih besed ob takem času,« se je oglasil zopet isti glas.
»Ukreši, sem rekel, aH pa daj sem, če se bojiš,« je nestrpno zaro-bantil hripavi glas neznanca v gosti temi, a zdaj že nekoliko glasneje in odločno, da se je culo na glasu, da je vodja ponočne družbe, ki se je zbrala
Od deželnega posojila v znesku It) milijonov bo torej treba vsako leto plačevati dokaj mastne obresti.
Ako se bodo pogajanja z nemško > Union-banko«, pri kateri nameravajo klerikalci najeti deželno posojilo, prav ugodno završila, bo znašala, obrestna mera za najetih 10 milijonov kron 5%.
Dežela bo torej morala plačevati od svojega posojila vsako leto 500.000 kron ali pol milijona kron samo na obrestih.
Ta svota pa se bo še znatno zvišala, ker bo treba plačevati poleg obresti še amortizacijske prispevke.
Toda vzemimo samo navadne obresti v znesku pol milijona.
Kdo bo te obresti plačeval .' Klerikalci? Cisto naravno, da nihče drugi, kakor davkoplačevalci in sicer brez razločka ali so ti davkoplačevalci Ljubljančani, Gorenjci, Dolenj-ci ali Notranjci.
Vsi ti bodo plačevali nanje za ohrestovanje in amortizacijo deželnega posojila odpadle davke, ne glede na to, ali so imeli od deželnega posojila kakšne koristi ali ne.
Ker pa je znano in dokazano, dq nosi pretežno večino davčnih bremen v deželi Ljubljana, je jasno, da bodu levji del obresti, potrebnih za odplačevanje deželnega posojila, nosili ljubljanski davkoplačevalci.
Kakor izkazuje statistika, plaču« je ljubljansko prebivalstvo m a I od a 110 polovico vseh davkov v deželi.
Potemtakem bodo morali ljub-Ijanski davkoplačevalci vsako leta plačevati za obrestovanje deželnega posojila okroglo četrt milijona kron-
To ogromno vsoto bodo morali plačevati) ne da bi se sedaj le en vinar od deželnega posojila porabil za koristi Ljubljane!
Da je to v nebo vpijoča kriviea« mora uvideti pač vsak, ki ima le še iskrico pravnega čustva v sebi.
Jasno je torej, da nimajo klerikalci nobenega drugega namena, kakor Ljubljano docela izžoti in jo gospodarsko popolnoma upropastiti.
Z novim vestnim zakonom ji hočejo naprtiti breme okroglih četrt milijona kron na leto, z deželnim posojilom zopet enako breme, hočejo torej, naj Ljubljani krvavi za vso de-, želo.
To je tako nečuveno, tako krivic, no početje, da mora odpreti oči vsakemu slepcu v Ljubljani.
na Steberških razvalinah, znotraj -a mogočnem okroglem stolpu, v katerega je bilo moč priti le po vseh štirih skozi ozko odprtino ob tleh, zunaj zakrito od gostega grmičevja,
»Kam naj nas privede to ponoćno zbiranje,« se je oglasil zopet oni ki ga je bil glavar ponočne družbe poklical s Čekonom.
»Požiraj ti sline, ee se ti ljubi/« je. bil osorni odgovor, »mi drugi sme siti stradanja!«
»Konec storimo!« se je oglasil« v velikem krogu.
»Poslušaj! Nekdo se bliža!« se je oglasilo od vhoda sem in utihnili se. kakor na povelje vsi glasovi -o stolpu. Le visoko nad glavami je tulil veter skozi prazna okna iu požvižgaval po golih roben zidu. Zdaj in zdaj se je utrgal gori kak kamenčeli in zdrknil ob zidu navzdol ali pa s« je odkrušil omet in poprašil po zborova leih. Tiho je bilo vsenaokrogt Zdaj se je začulo drsanje in sope n j«-ob vhodu, takoj nato je padlo neka^ težko na tla.
»Kdo sit« je siknil eden s ponarejenim glasom skozi zobe.
»Dobravee,« je odgovoril drug«
tiho.
»Dobro je,« se je oglasil zopet hripavi glas vodje. »Zdaj smo vsi!«
»Drugič pa me ne boš tako neusmiljeno podrl, Drganc, povem ti tudi jaz imam pesti!« se je jezil, na* novo prišli Dobravee.
(Dalje prihodnji«.) 4 6*
in tako nastopajo klerikalci proti Ljubljani in njenemu prebivalstvu "sedaj tik pred občinskimi volitvami in upajo celo, da bodo ljubljanski vo-Jilei pri občinskih volitvah šli v boj za klerikalno stranko!
Mi pa pravimo in smo trdno prepričani, da bo vse ljubljansko prebivalstvo spoznalo pogubne klerikalne naklepe proti Ljubljani in njenim interesom ter šlo složno kot en mož v borbo proti brezvestnim škodljivcem ljubljanskega mesta!
Politično kroniko.
Gosposka zbornica Una svojo prvo plenarno sejo v torek 17. t. m. ob treh popoldne. Xa dnevnem redu je med drugim drugo Branje zakona o zvišanju zneska plače, ki ni podvržen oksekuciji.
*
Ogrski državni zbor   je sprejel zakonsko predlogo o srbski trgovinski pogodbi tudi v tretjem branju. Xa to se je začela debata o podaljšanju bančnega privilegija in novčne ter vrednotne pogodbe. Poročevalce grof W i c k e n b u r g je rekel, da bi Ogrska sicer lahko ustanovila naninrrtoj no banko, vendar se po, iz gospodarskih ozirov odreka temu. K o s s u t h je seveda plediral za samostojno ogrsko banko, ker se   more madžarski značaj Ogrske le tedaj vzdržati, če je dežela popolnoma samostojna. Ogrska mora nehote biti del druge velevlasti ter prispevati k bremenom, katera so velevlasti nase vzela, da vzdržujejo mir. Ogrska bi morala sama zavzemati stališče velevlasti, ker sicer bo kmalu uničen;). \ oseben -trah ima Kossuth pred Cehi, ker se identificirajo z ogrskimi Slovani in o/.na-njnjejo, da Madžari    zatirajo ogrske Slovane. .Končno je zahteval ustanovitev samostojne ogrske banke. Kos-snthov   predlog je podpiralo 77 poslancev. — Iz Budimpešto se nadalje poroča, da   nameravajo   začeti vse opozicionalne stranko   akcijo zoper bančno predlogo. Skoraj gotovo bodo ljudska stranka, Kossnthova stranka in Justhova stranka nastopi K* zoper bančno predlogo.
O rusko - nemškeip sporazumu
zopet piše konzerva ti vid »Dailv TV-jegraph«. da vzbudi zunanjega, ministra Greva, naj zahteva odškodnino za Anglijo. Po teh izvajanjih bi morala Anglija zahtevati, če doveli dograditev bagdadsko železnice: 1. Izhodišče te železnico naj bo v angleškem pristanišču Perzijskega zaliva pod angleškim varstvom in angleško vlado. 2. Nemčija naj izrecno prizna angleško nadvlado nad Perzijskim zalivom in njegovim obrežjeni. Govori se, da bi pod temi pogoji konzervativna stranka odobravala Gn-yovo politiko v Aziji. —- Neka visoka ruska oseba se je sledeče izrazila ha pram poročevalcu Matina«: -Kaj naj dela Rusija v Perziji, če ima doma dovolj dela ! Nemčija vedno igra to igro: vabi Ruse, naj ?e angažnjejo v tujini, da bi izgubljali tam svojo kri in svoj kapital. Nemčija je svetovala Busiji, naj se polasti Pori Ar-tuTJs, Nemčija žene zdaj Ruse v Perzijo. Rusija ne more postopati roko v roki z Nemčijo. Nemčija bi postopala napram Rusiji, kakor postopa zdaj napram Avstriji. Ali 7iaj Rusija sklene z Nemčijo zvezo ! Videii smo, kako je Nemčija prešla čez svoj podpis na borolinski pogodbi na dnevni red. Dogovor ali zveza T»i>tn sklenjena na listini, katero se lahko poljubno raztrga, temveč se sklepata na. podlagi simpatij in interesov narodov. Zato j»* rusko - francoska zvena nerazdrnžj.i va in zato ni prinesel potsdamski sestanek nikako izpremembe.
Svetovni shod narodov za zblizanje zahoda in vzhoda se l>o vršil v Londonu od 26. do *2S. junija. V toni smislu je tudi sestavljen dnevni red. Tako bo govoril profesor jurjevske-ga vseučilišča na Ruskem o zbliža-nju belega in žoltega plemena, in dr. Zamenbof iz Varšavo, izumitelj mednarodnega jezika ^esperantak. Od avstrijskih Nemcev je priglašen dr. Plener; od Poljakov profesor krakovskega vseučilišča Rost%voro\vski in W. Heinrich. Shoda so udeleži seveda tudi baronovka Borta Sut t nor jeva. Vse politične izjavo so izključene.
*
Belgijska vlada noče več trpeti monarhističnih agitacij, katero vodijo pristaši bonapa rt i stičnega pretendenta, kakor tudi pristaši rojalistič-nega pretendenta m Bmselja ven. Belgijska vlada je priporočila princu Viktorju Napoleonu kar največjo rezervo. * Tudi vojvodo Orleanskega je posvarila. Kraljev zet, vojvoda Ven-domski je dobil naročilo, naj sporoči vojvodi Orleanskemu, ki pride vsak mesec dvakrat v Bruselj, da kralj 41-bert le nerad vidi početje rojalistič-no stranke v Bruselju in da se mora belgijska vlada navlie temu, da spoštuje gostoljubnost, zavedati tudi svoje dolžnosti napram sosednji republiki. m m m
Penija se hoče obvarovati t oje
invazije, fz New Yorka namreč poročajo, da je ondotni perzijski konzul objavil komunike, ki ima pečat perzijske vlade in podpis perzijskega ministrskega predsednika in v katerem se pozdvljejo narodi, naj varujejo Perzijo pred angleško in rusko invazijo.
Na Kubi so se pojavili jako resni nemiri. Iz obmorskih mest poročajo, da so se vršili napadi na Severoanie-r i kance. Kakor poročajo listi, je pet ameriških bojnih ladij odplulo proti Kubi.
itojercko.
\adaljne nepostaA uosti in uasil-stva pri ljudskem štetju v Ormožu.
Vkljub odločnemu protestu prizadetih SloVerteov pri c. kr. okr. glavarstvu v Ptujp sili občinski tajnik in obenem števni komisar Gedliczka v Ormožu še nadalje stranke tla hodi j j zaradi ljudskega štetja v občinski urad. Kako jo ta Gedliczka postopal v slučaju Vavpotič, smo že objavili. J. Tropa z Lente je ogovoril sledeče: »Alle Trop haben Deuisch als Ini-gangssprache angegehen, sie verste-hen mich.« (Vsi Tro)>i so navedli nemščino kot občevaliu jezik, vi ne razumete.) Ker pa Trop govori vedno seveda le slovenski, ni razumel tega miglja s kolom i ki je mcgel biti tudi grožnja) ter je navedel slovenščino za ohčevami jezik. Ana Gal>eršeek, ]H»st stuikova hči m Lenti ne zna n« besedico nemški. Nje Gedliczka niti vprašaj ai za občevahii jezik; pola je bila tozadevno že izpolnjena pri njenem prihodu. V hiši Franca Soštari-ča na Dobrovi se govori izključno slovenski; Gedliczka je zapisal nemščino. \ prašamo pra\ odločno okrajno glavarstvo v Ptuju, ali sploh misli varovati zakonito postopanje glede ljudskoga štetja v Ormožu ali ne in kdaj bode odstavilo fiodliozka kot šte\nega komisarja ti^r poverilo štetje nepristranskemu možu, do katerega bodo imeli tudi Slovenci zaupanje? Razume so. da opozarjamo na celo zadevo tudi štajersko namestnijo.
Tehnično nsobje »Krene tiskarne v Celju« priredi v soboto, dno 21. januarja 1911 v -Skaliti kleti« svoj vsakoletni nTesai venček. Svira celjska narodna godba, vstopnim l K, damo prosta. V-toj> dovoljen le vabljenim.
iz Ptuja. Prestavljen je finančni rajnik Viktor Elsbaeher iz Ptuja v Lipnico in KIooHČ vitez Sabladoski iz Bruka v Ptuj. — Zaprli so dva učenca pri peku Lozinšeka zaradi različnih tatvin. - Zaprli -o v Pobrežu pri Ptuju domobranca Franca Bezjaka, služečega pri -t>. domobranskem peš_ l>oiku V Mariboru. ^Jož je došel ua božični dopust, a se mu je doma pri klobasah in poticah tako do padlo, da je pozabil na svojo dolžnost.
Za C. ML I). se je nabralo vn Fu-reža« pri potovalnem učitelju Goričana v Višji rasi pri Vojniku 21 K 02 v. Hvala!
Razprava proti župniku Šornu v Belih vodab zaradi zločina po S 129 b) se vr-i v >oboto pred okrožnim sodiščem v Celju.
Zgorela je hiša posestnika A. Buta v Zur. Ga boruiku pri Rogatcu. Ogenj, ki je nastal vsled neprevidnosti Butove zone v kuhinji, je napravil poldrag tisoč kron škodo
Iz Rre/ie mm pišejo: Zakonska Jože in Marija Vinrpolšek v ObreŠu se neprestano prepirata, Pred kratkim je sla "Marija Vimpolsel po hudem prepiru z možem k svoj sosedi Mariji Zupančič, s katero ste sklenili maščevati nad Ježetom Vimpol-šekom. Sle »te nad njega, ga vrgli na tla in Mariji* Vimpolšek je svojega moža parkrat tako hudo zbodla, da je moral v bolnišnico.
Imenovan je provizorični Finane-ni komisar Štefan Sašec za pravega fin. komisarja pri loterijskem ravnateljstvu na Dunaju.
Štajerska železniška vprašanja ali posek v oči lahkovernim ljudem. P.> poročilih v Str.'- posredujeta sedaj dr .Korošec pri pT. šukljetu za »pofoelsko« železnico in dr. Ver »tov -sek pri - gornjeg tajskem okr. zasto-pu za gornjegrajsko. To ho uspehov!
V Ljutomeru so dobili električno razsvolljavo. Dno 3. januarja Zvečer je bil celi trg prvič električno razsvetljen. P pel java nove luči pomenja za trtr lep napredek.
Iz Središča nam pišejo: Naš g. kaplan se ie zadnjo nedeljo razi jut il nad liberalnimi časniki. V svoji sro-reei jezi je celo pozabil oklieati nek par; pa že šlo tudi z dvema okli-cema. (Zahvaljujemo s> gl kaplanu /Ai reklamo. Produ.)
Pri Sv. Miklavžem nafl Ormožem bo dobili, kakor poročamo na drugem mestu, prepotrebno orožniško postajo, ali oba orožnika sta bojda Nemea, ki so bodetfl s prebivalstvom le težko sporazumela. Mislimo, da je slovenskih orožnikov dovoli, naj se jih ne prezira in flaei v nemške kraje.
iz Žetal pri Rogatcu nam pišejo: Naše delavno tt^iteljstvo je tudi letos priredilo mično božićnico za šolsko doco. Vprizorile so se tri inične
rgriae m obdarovanje o*oV. OfeMtf Hlfrf Murat v Tretu, ko je hotel vk>-gbil zelo dober. Fnfcrena hvala gg.   miti v barako kluba za tenis, kjer je
Sotosekii, Zrimfkn in Trafeniku, vrlim našim učiteljeai, pa tudi vsem blagim srcem v naši fari. ki so poskrbela aa darila.
>>Benisekrreikeitlieku župan, s luenik cesarju Jotefu In Marijin ste. ber. V lepem trgu Rogatcu ob Sotli, ki slovi po svojem nemstvu in na-prerhijaatvu, .ie umrl nek nemški brat, idealna duša, in je zapustil več jo vsoto za spomenik cesarju Jožefu v Rogatcu. Minilo je nekaj let in spomenika ni nihče 6tavil niti se nanj spomnil. Nekega lepega dneva pa je dal »deuischfreiheitlich« župan Perš-nik v sporazumu s svojimi istotako naprednimi brati Nemci z denarjem za spomenik cesarju Jožetu popraviti in olepšati Marijin steber sredi trga... Nočemo pisati nobenih hudobnih komentarjev ali cela historija vzbuja mnogo smeha in za rogaške napredne« Nemce kaj malo častnih dovtipov. Mariborski g. škof ima vsaj zagotovilo, da nemškega Rogatca ne bo okužilo geslo »Los von Rom«.
Zbirca za klerikalno bralno društvo. V &t. Janžu na Dr. p. je pobiral lani kaplan A. obenem s svojo zbirco tudi kronce kot udnino za klerikalno bralno društvo. Kaplan pa je sedaj prestavljen in izkazalo se je, da ima društvo nad 100 K dolga. Župnik ga noče plačati in med udi vlada umevno razburjenje ... Ali zbirca more biti ni nič izdala ali pa denar še ni prišel v društveno blagajno? Tako počasi prihajajo iz katoliških društev lepe reci na dan.
Čitalnica v Brežicah je v prizor i-la na praznik sv. Treb kraljev Šalo-igro A7eletuHst^ v prid revnim šolarjem, radi česar je bilo pričakovati večjega obiska. Vodstvo, kakor tudi vsak posamezen igrale«* so se potrudili, da so se odpravili nedostsatki prve vprizoritve te igre: igralei so lahk;> zadovoljni ua nnpeh, kajti igralo se je re*> izborno in gladko, k čemu)' je pripomogla tudi Sreč-uu razdelitev vlog. Toda žal. da so morali diletanti igrati skoro prazni dvorani v zalivalo za njihov trud. Žalostno jo, da nekateri tukajšuji narodni krogi ne posetijo niti domače prireditve ter se tudi ne oziraj«) na to, ako se gre za dobrodelna namena, pač pa vedno zabavljajo, d.j jim Citalni-ea nie ne nudi. Toda č*: eelo vomlni krogi in taki narodnjaki, ki na vso protege zagovarjajo geslo : Svoji k svojim«, kadar se gre /a njihove Žepe; bojkotirajo nase prireditve bet s \ rajši tacaš Saknvnjo na lovu ali drugje, ni mogoče od nižjih slojev več po* ž rt vova luost i -tca hteva t i. Upa mo, da bodo ti>ti. ki se niso udeležili prireditve, na drug način odš-eodovali revne šolarje, v prid katerim je bila igra vprizorjona.
Pnmorfto.
Vlom. V ponedeljek nekako ob 4. zjutraj so neznani lopovi prišli s ponarejenim ključem v vežo hiše št. 2 v Bojanu. Od tam >o vdrli v delavnico čevljarskega mojstra g. Antona Poza rja ter mu odnesli ;"0 parov čevljev* mod njimi 14 parov novih. Škode je nad 300 K.
Obešen neznanec. Pod Konkone lom so našli v torek na drevesu obe senega    neznaimga    človeka. čigar identiteto kljub   poizvedovanjem ne m«-rejo dognati. Truplo so prepeljali v mrtvačnico pri Sv. Justu.
Malone zadušeni. V Llovdovem arsenalu V Trstu m se bila v nono-deljek popolone kmalu pripetila strasna nesreča.V parniku »Gantsch« nameščajo vfnlaj nove kotle, katere bodo kurili a tekočim netivom. Kros: 2. popoldne so delali pri onem takem kotlu 292etni Anion Bergagna, Ž31et-ni Josip Vekjei in ITlotni Josip Tlro-vat. Hroval so je spusti? v kotel, druga dva pa sta čakala. Ko Urovala le ni bilo nazaj se je spustil za njim Vekjot, a tudi njega n' bilo več iz kotla. Tretji se je vsled tega. prestrašil in začel Vpiti na pomoč, sam pa tudi stopil v kotel. Na dnu kotla je gorel kup drv in oglja iz če<ar se je razvijal ogljikov plin, oba prva delavca je strupeni plin omot 11 in tudi tretji y bil že v velik? nevarnosti. Prišli so dela v«-i. ki so rešili prve tri ter jih oddali v bolnišnieo.
Stavka premikačev. Položaj je ie vedno oeizpreinetvjen. Prosta luka in prosto ozemlje se strogo straiita^ ker se boji železniška uprava, da bi delavci poškodovali tire. Stavku joči vedo dobro, da ima uprava skladišč sedaj občutne stroške in upajo, da bodo dosegli zvišanje plače.
lTro ukradel in zastavil. Prodajalcu sadja Ivanu F r a m ti v Trstu na trgu Goldoni je ukradel te dni nekdo zlato uro s srebrno verižico, vredno 150 kron. Uro in verižico so dobili v zastavljalnici. Kot sumljivega, da je iz vršil to tatvino, so aretirali v torek v Trstu 221etnega mizarja Marija Gašper in i ja iz Kormina.
Mladosten vlomilec. Delomržne-ga in klub mladosti že večkrat zaradi tatvine kaznovanega 181etnega sobnega slikarja S e n i c o je zasačil včeraj zjntraj ob pol 5. stražnik v
najbrže že večkrat kradel. Senica se bo moral zagovarjati zaradi svoje ljubezni do športa pred sodiščem.
Nesreča, V torek je padel v Trstu na parniku »Sofia Hohenberg« 31 letni pomorščak Franc Kri walder z jambore tako nesrečno, da si je pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnišnieo.
Plačati nista hotela. Sobni slikar Marij J a g o d n i k iz Pulja je jedel in pil v neki gostilni v Trstu ter hotel potem oditi, ne da bi bil plačal. V ulici Loajgria v Trstu pa je hotel 42letni Feliks Tomšič ukrasti prodajalki klobas Angeli V a 11 e salame. Oba je policija aretirala.
Nezgoda na parniku »Fran-eesca«. Jz Trsta izvemo gladeče; Par-nik »Francesca«, ki so ga pripravili v tržiški ladjedelnici za prevažanje argentinskega mesa, jo zadel, ko je pdplul iz Trsta, v kanalu na dno. Do tedaj pa mika niso mogli spraviti v globoko vodo. Na parniku se je zgodila te dni nesreča. 'Jolelni kurjač Coloiubo 8tabile iz Villa Vicontine je padel skozi sprednja vratca v krovu v skladiluico. Prepeljali so ga težko ranjenega v bolnišnieo v Tržiču, kjer pa je umrl veded notranjih poškodb. Parnik »Francesca« je last Austro-Američane.
Bojkotiran parnik. V Reko dospeli parnik »Recina«. last neke reške družbo, so zapustili, ko se je vrnil po šestmesečnem potovanju v Reko, vsi pomorščaki. Vzrok tega nenavadnega koraka je poveljnik ladje, ki je dajal pomorščakom nezadostno iti deloma tudi pokvarjeno hrano, ter rudi sieor ravnal ž njimi brezobzirno. Nekega strojnika, ki je zbolel vsled slabe hrane, so morali oddati v nekem francoskem pristanišču v bolnišnico. Pomorščaki zahtevajo, da se poveljnik odstavi in strokovne, organizacije na Reki so se izrekle solidarne s pomorščaki   parnika »Pečinam.
Brzojavna služba. Dne 1. t. m. se je vpeljala v Caprivu, politični okraj Gradišče, brzojavna služba z omejeno dnevno službo.
Dnevne vesti.
— Kočevje in klerikalci. Nemški rti/.{rrnja*'i v Kočevju so dosegli veliko zmago. Škot* jim je žrtvoval kaplana Kopitarja, ki ni zakrivil ničesar drugega, kakor da je med kočevskimi Slovenci delaj za vero is v-a narodnost. Kočevarji so   zaupili in škot je ubogal in hitel ubiti Kopitarjevo delo za vero in narodnost. Slovenec-; seveda odobrava to nečuveno dejanje ljubljanskega   škofa    in jo skuša po svoje opravičiti, da bi javnost ne mogla Škota soditi tako, kakor zasluži. Ce hočemo prav spoznati,   zakaj je škof kaplanu Kopitarju vrat zavil   moramo   imeti eno prod Očmi, da dobiva škot* mnogo denarja od nemške šparkaso   in   da je vladi dolžan ogromne vsote. Vlada in nemška šparkasa imata škofa popolnoma v rokah. Vlada je zahtevala od škof« naj odstrani kaplana Kopitarja. Kočevarji so so namreč pritožili na ministrstvo in na nemško sparkaso in Škof se je takoj uda!,   škof je poklical kaplana Kopitarja k sobi in mu naročil,   naj s«1 pripravi za odhod iz Kočevja. Ob enem mu i«* prepovedal sploh   še iti v Dolgo   vas,   kjer je kaplan Kopitar   ustanovil katoliško društvo.   T; i ko je škof ubil katoliško društvo še prodno je kaplana Kopitarja odstranil iz Kočevja. Vse Kopitarjevo     delo     je     uničeno, to delo za   vero   in narodnost, kajti škof noee Kopitarju   dati naslednika, ker noče. da bi prišel v Kočevje še kak slovenski duhovnik« ki bi nadaljeval delo za katoliško vero in slovensko narodnost. Tako so Kočevarji dosegli veliko v/.nago.   Da je škof na veri in na narodnosti sforil pravo  izdajstvo,  da  je kočevskim Pročodrimovcem prodal vero in narodnost,  to   stoji   iti   bo zapisano v knjigi slovenske povesUuee. To sramotno izdajstvo ljubljanskega škofa bi >Slovenoo« rad prikril z zabavljanji na naprednjake.   Najprej zabavlja na dr. Tavčarja, ker je v deželnem zboru predlagal, naj ima kočevsko mesto svojega deželnega poslanca in naj več no voli z Ribnico   skupa i. Dr. Tavčar je predlagal to.   kar je Ribnica sama zahtevala. RibniČanje niso hoteli več voliti s Kočevjem, ker jih je Kočevje vedno majoriziralo in tako faktično niso imeli nobenega zastopnika v dež. zboru. Dr. Tavčar je ta predlog tudi stavil,   ker je gotovo pravično,   da imajo Kr.čevci enega zastopnika v dež. zboru. Sieor bi bil pa   dr. Tavčar  to  lahke desetkrat predlagal,   proti volji klerikalcev bi to ne bilo nikoli obveljalo. Klerikalci so toliko manj opravičeni kaj očitat? dr. Tavčarju,   ker so Kočevcem dali poseben mandat za državni zbor. V deželnem  zboru   so  bili Kočevei vedno zastopani po svojem poslancu, državnem zboru pa nikoli, dokler m sklenil dr. Šusteršič znane kravje kupčiie z Nemci.   Po številu svojih voHlcev imajo Kočevarjf  pravico do enega zastopnika v deželnem zboru,
nimajo pa pravice  do aaastopnika v
državnem zboru. A vender se je dr. Šusteršič-s svojimi  kimovei zavzel za to,  da je dobilo   14.000 Kočevcev svojega državnega poslanca, medtem ko pride v ostalem delu Kranjske dežele šele na 40 do 50 tisoč ljudi en poslanec.   Po zaslugi dr. Susteršiča j<' torej en Kočevar toliko vreden, kakor štirje Slovenci. Klerikalci naj so kar   skrijejo s svojimi jezuvitskimi zavijanji.   Sploh je nesramno,   da s« vobče še upajo kaj govoriti o kočev skih stvareh, ko niso nikoli nič &t" rili za kočevske Slovence, nego Koče varjeni vedno pomaga!! ubijati Slu. venstvo na Kočevskem.   Škof je od strani! skoro vse slovenske duhovni ko, v dež. šolskem svetu, v dež. zbori in odboru   store klerikalci vse, ka. Kočevarji zahtevajo in zdaj je sk< prvega   duhovnika,   ki se je upal Kočevja pokazati, da je Slovenec, kruto roko zadavil in pohodil in po te|)tal njegovo delo za katoliško ver in slovensko narodnost.
»Slovenec« in Kočevje. Pi> se nam iz Kočevja: »Slovencevi« n. padi so vnebovpijoča   krivica in vs se zgraža nad nesramno politiko, ki jo Uganjajo brezdomovi^ski klerika t <-i,   ti ostudni   ubijalci slovenskec. življa na Kočevskem. »Slovenec«, ti vlačugarski list,   se je valetel tudi v sokolstvo   v Kočevju in piše,   da jo Sokol s svojim   nezrelim naroduiv kokodajakanjem nemško naoijonale okrepil. To presega že vso meje. Slo venci v Kočevju, naprednjak i in kb rikalei so hodili   vodno   roko v roki proti nadutim Kočevarjf m. Vlada! je popolna solidarnost.   Zdaj pa upa BOpisnn, ki Kočevja morda še v: del ni, to prijateljstvo razdirati. Ko pitar   je bil prvi pristaš   klerika hi stranke, ki je začel ustanavljati kato liska društva,   a komaj je ustanov; pivo v Dolgi vasi.   ga je že škof ar t vova I Kočevarjcju in ubil njegov«; katoliško društvo.    Slovenec, nsuj •sokolstvo, menda za to,   ker  je p1 Sokolov na najbolj kritični dan šlo Kopitarjem v Dolgo vas in so z njii vred trpeli, in menda tudi za to, ko je nad 40 Sokolov kaplanu Kopitari v Ribnici priredilo ovacijo, ko .^o j. Kočcvarji opsovali in napadli. Sokc 1j so bili tisti, ki so dali Kopitarju z njegovo dobro delo zadoščenje, Šk-in vodstvo klerikalne stranke združ« ni 6 Volksratom. pa so toga narodne ga duhovnika /a vodno odstranili i/ Kočevja,   da bi ubili narodni živel in zopet bo na stotine Slovencev za stanj zdi ho vale po božji besedi v slo venskem jeziku. Kaplanu Kopitarja pa kličemo pred odhodom iz Kooc-ja: Hvala Ti za kratko, a uoumorc narodno delo, obža]ujenn• TV le, C. moraš hlapeovati takemu škofu . . .
— Kočevarji  sleparijo pri U"J' skeni štetju. Iz Mrave okraj Kočevj se nam piše:   Dne   10. prosinca J911 vršilo so je pri nas ljudsko štetje, k< je vodi kot števni komisar učitelj L' zar, rodom Kočevar.   Kaj si upa t števni komisar vse zahtevat] od ua-Slovencev, naj pojasnijo sledeča fak ta, katera so se godila gori imeuov; noga dno. Gospe M. G. rekel je števn komisar: ako se no zapiše kot Nemk: s celo svojo rodbino, da i ode to tako naznanil v Dunajsko novo mesto, kje je njen soprog uslužben,   da ga bodoči tam takoj spodili. G. Uršuli P. j rekel kakor tudi več drugim sloven skim ženskam, možje so večjidol od šli po svetu,   da,   ako se ne npišej kot Nemke,   kakor   tudi   eelo SVOJ rodbino kot nemško,   jih bo pustil Kočevje odpeljati in zapreti. Stavi m o vprašanje, ako sme števili kom aar kot   zagrizen Kočevar,   % nami Slovenci to delati in slovensko rodbine, na ta način izkoriščati.' Prosimo za natančno revizijo v tej   stvari in poživljamo državno ob;ast,   da stor: svojo prokleto dolžnost. — Zatiran Slovenci.
+ Glavna   posojilnica in neresnične govorice.   Kakor   so se pred kratkim razširjale   neresnične gov. rice o Mestni hranilnici ljubljansk in o Ljudski posojilnici, češ da ste zvezi z »Glavno posojilnico« v Ljul ]jani, tako so se pojavili brezvestne?; ki rutftrosajo neresnico,   vesti, da . baje tudi Kmetska   posojilnica IjuV ljansko   okolice v Ljubljani   bila ^ zvezi  z.   Glavno   posojilnico«. Ni< Kmetska posojilnica ljubljanske oko lice,   niti   kak   član nje načelstva ?
Glavno posojilnico« nimajo in nis imeli nikdar kakih   /vez   in ne stoj tudi z likvidacijo »Glavne posojilni ee« v nobenem stiku.   Kmetski pose jilnici   ljubljanske   okolice   zaupa o denar jo naložen kar najvarnejše, pe leqr toga pa jamči vlagateljem za njil^ denar rezervni zaklad, ki bodo znašal l dobičkom iz leta 1910 nad pol mili iona kron in pa neomejeno janistv vseh zadružnikov z okroglo 5000 de leži. Te izmišljene govoric- nevedtv ljudstvo le nepotrebno ir. v njih last no škodo begajo, zato je dolžnost vsa kega,   da nerazsodno ljudstvo o tem dejstvu pouči.
-f- Belokranjska železnica. /V lezniško ministrstvo jo odobrilo do tajlne načrte za belokranjsko žele? nio.o. To je »Grazer Tagblatt« hud^ razkačilo in hrupno zahteva, da H morata zgraditi tudi progi Hartberg Gleisdorf in Peldbach-Radgona-Ptuj
Kogatec-Brežiee. »Grazer Tagblatt« je pri tem le na eno pozabil: da je zgradba belokranjske železnice določana s posebnim zakonom in ni torej v prav nobeni zvezi s progami, za katere se navdušuje ta list.
+ Volitve v kamniško korporacijo. Včeraj so se vršile volitve v kamniško korporacijo. V kljub silnemu klerikalnemu terorizmu in brez-primerni agitaciji je napredno meščanstvo zmagalo z vsemi svojimi kandidati. Naprednjaki so zmagali z 11 glasovi večine, za slučaj potrebe pa so imeli v rezervi še več volilcev. S to zmago je za dogloden čas odbit klerikalni naskok na to važno korporacijo. (Brzojavko o izidu volitev smo prejeli včeraj prekasno, da bi jo mogli uvrstiti v list.)
— Argentinsko ineso v Ljubljanu Včeraj dopoldne jo dospela v Ljubljano tista množina argentinskega mesa, ki jo je naročil mestni magistrat. Popoldne je biki v klavnici pokušnja^ ki so je prav oobro obnesla. Meso je jako lepo, četudi nekoliko mastno. Vse je hvali, tudi mesarji, ki niso imeli pravega zaupanja v to meso, pa so se sedaj prepričali, da je izborne kakovosti. Tako lepega mesa od naše domače živine sploh ni dobiti. Naval občinstva na to meso je bil
• elikanski. Že ob b. zjutraj je bilo rac polno ljudi na trgu. ki so kupovali argentinsko meso. Prodajalo se ni manj kakor pol kilograma Občinstvo i bilo kar navdušeno, da je dobivalo krasno meso brez prrklade po 1 K 20 vin., oziroma 1 K 40 v kilogram. Magistrat je naročil to prvo   nosil jatev
noskušnjo. Zdaj je občinstvo spoznalo, kaka dobrota bi bila za mesto, bi se dovolil redni uvoz argentin-ega    mesa in kako brezmejno neumno je oni dan dr. Susteršič govoril v Onionu, ko je zabavljal na argentinsko meso.    Po tem prvem uspehu ni dvoma, da bo mestni magistrat še dalje  uaroeeval   argentinsko meso, ]jnbljansko prebivalstvo pa soozna iz do- ne sme voliti klerikalcev v obč. svet,   ker   bi   klerikalci gotovo ustavili uvažanje tega mesa.
Uvoz argentinskega mesa je slov   velezanimivega predavanja, ki ga priredi   »Akademija« jutri, v petek zvečer ob 8. v Mestnem domu. Predaval 1k> mestni    tržni nadzornik tudi s skioptienimi slikami pojas-val pridobivanje   in   eksport ar-tinskega me<a. Obenem se bo govornik    pečal    ttidi    s higijenskimi vprašanji, v kolikor se tičejo zdravstvenega ogleda pri aru d tiris'ketn in drugem mesu. Za vsakega ki je videl i-gentinsko meso, bo predavanje interesantno in poučno.
— Argentinsko meso. Prodno se začne s prodajo omrzlega mesa mora se na vsak način skozi in skozi ota-iifi.Zatoseohosn tn meso v prostorih v katerih vlada toplota 10 do 12° C. Tudi mora biti v tem prostoru močan
pih, da se vlaga hitreje od strani. Na ta način se. meso  otaja   v 2 do o h.   Ob gorke m vremenu se pa to d i že v 1 do 2 dneh. če je mrzlo, e mora eventualno uporabiti umetna toplota.   Če meso   ni popolnoma •ino, prodno se začne razprodaja-Se lahko zgodi, da ostane pri kuhi ali ]>ečenju v sredini trdo.
Težka izguba je zadela našega rojaka g- Janka Vukasoviea-Stiebila, srbskega podpolkovnika v Prokuplju. 1 mrl mu je sin Danilo, srbski ženij-oroenik. Slovenci, ki so bili la-■ seea julija v Belgradn, se bodo opominjali simpatičnega mladeniča, ki jo prišel pri odhodu v Smederevo oa parnik, da pozdravi rojake svojega očeta. Danilo V u kaso vio jo takrat •rinite] nalašč iz Xiša.   kjer   je bil stacioniran, v Belgrad,  da pozdravi slovenske rojake. Cenjeni rodbini Vu-kasovieevi naše iskreno sožalje.
— O vzletu in nesreči slovenskega aviatika Rusjana priobčimo jutri •>bširno poročilo po podatkih očivid-
a, u a kar že danes opozarjamo čitanije.
— Čnvajino starine! Ko sem se atko pred Božičem mudil v ljubljanski župni cerkvi sv. Petra, opazil *em v svoje veliko presenečenje, da sta m iz 2. kapelo na moški in žeuski -t ran i umaknila oba stara lesena oltarja novima spovedniearna, za kateri • v vsem prostranem svetišču ni bilo najti primernega prostora. Ta epa renesančna žrtvenika sta datirala iz prve polovice 18. veka. Desni
nosil veliko, vrlo uspelo kopijo Rubeusovega »betlehemskega umora« in ob straneh krasna kipa sv. Hi-
ijonainsv.Teodora.levega pa je dičila izvrstna slika sv. Uršule s kipoma sv. Apolonijo in sv. Lucije, fme-
• vane šriri sohe so bile izklesane v naravni velikosti, sliki pa ste bili de-o proslubga kranjskega mojstra Valentina Metzingerja izza leta 1736. Kaj je pač usojeno navedenim umetninam, vi pristojni činitelji? Sodeč po brezprimernem vandalizmu, ki se izza potresne dobe sem vedno prakti-
ira v predmestni cerkvi nebeškega ključarja, so zapadle poginu! Porušil se je stari veliki oltar, krasen sadra--ti umotvor stukaterja Martina Kig-Ija izza leta 1777., ne da bi se bil preje, kljub obstoječim določilom, kljub opozorjevanju priredil fotograPiČni
snimek njegov. Kam pač so prešle lepe sohe sv. Petra, Pavla in Andreja, kam kip Boga očeta in obeh ljubkih angelov s tega oltarja 1 Upravičeno bi se smelo trditi, da se baš kar odstranjena oltarja niti fotografirala mata, enako, kot se ni predlanskim porušeni žrtvenik »ausiliatricis ago-nizantium«, dočim ste se njegovi stranski sohi nadangela Mihaela in Rafaela enostavno sesekali in si je z njima eerkvenik kuhal kosilo!! Iz cerkvene ladje je nedavno izginil »Šentjuriski« lestenec, krasen rene-sanški, vrlo okićeni proizvod iz 17. stoletja. Nad starim zagradom je zdela Častitljeva omara, polna starinskih listin in matrik. Ni je več tam, a po potresni katastrofi je gospodinja Katra s temi spisi kurila v župni-šču peči! Ce pojde tako dalje, se smemo nadejati, da v doglednem času vzame vrag poleg preostalih slik Metzingerjevih in drugih interesantnih znamenitosti šentpeterke cerkve tudi še krasni gotiški Hrenov ciborij in pa stari »luteranski« kelih! Videat conservator Labacensis, ne quid in futuro eeclesia st. Petri in suburbio detrimenti capiat! Čuvajmo starine in domaČe umetnine!
— Mestno drsališče pod Tivoli-jem. Mestno drsališče pod Ti voli jem otvorilo se je z današnjim dnem. Izvršile so se vse potrebne poprave in je obiskovalcem drsališča na razpolago bnffet v garderobnem paviljonu. Letne vstopnice se dobivajo pri mestni blagajni in pri hišniku na drsališču, dnevne vstopnice pa pri blagajni na drt^ališču. Cene za drsanje ostale so lanske.
Umrla je v Sp. Šiški ga. Marija V i l h a r , roj. Skvarča. Truplo pre-peljejo v Knežak, kjer bo v petek pop. pogreb. P. v m.!
Neti fin, 11 letni prodajalčev sin Albert Skrlj na Viču je dobil 3. t. m. doma v kuhinji božjasten napad ter padel z licem ua žareči štedilnik, tako da se je precej hudo opekel. — V tobačni tovarni jo spodrsnilo med delom zidarskemu pomočili k u Jožefu Farabosehi, ter si je desno roko težko poškodoval. — Posestniku Ivanu Križaju je priletelo pri sekanju poleno na levo oko ter je težko poškodovalo. — Kajžarica Marija Trobec iz Sore se je spodtaknila nad neko korenino in si zlomila nogo. — Dninarju Dionizu Cemažarju jo v kamnolomu pri Železnikih kamen loško poškodoval levo oko.
Hudobnost. Pred nedavnim časom so na sadnem vrtu pof*e*tnika Frana Tršaria v Hribu pri Vrhniki neznani storilci na mladih sadnih drevesih odluščili inb ?er napravili na ta način posestniku 70 K škode.
V Kranjski gori je danes umrla soproga on dot nega sodnega kanceli-sta gospa Antonija Drašler. Blag ji spomini
Žaga ga je prerezala. V Sušici v Postojnskem okraju so našli 5. t. in. popoldne na žagi Matije A uib rožiča 35!etnoga Žagarja Miha t^koka iz Ilirske Bistrice mrtvega. Žaga mu je prežagala prsi do pljuč in jeter in odtrgala levo roko. Ponesrečenec je bil delaven in trezen mož, vendar pa nekoliko božjasten, kar je najbrže tudi pro\ /ročilo nesrečo.
Pretep. Dne 8. januarja ob 11. ponoči sta se sprla v neki gostilni v Spodnjem Logateu delavce Andrej Divjak in slikarski pomočnik Franc Petrovčič. Gostilničar je preprečil, da se nista stepi a, i>ozneje pa sta se srečala zopet na cesti, kjer je udaril Po*tro»včie Divjaka s polenom m ko se je hotel Divjak braniti, je dobi] še on udarec po glavi, na kar je P trov-čič pobegnil. Divjak pa ga je dohitel, ga vrgel na tla ter ga s polenom udaril parkrat tako, da je dobil Petrovčič težke poškodbe. Petrovčiča so prepeljali v Ljubljano v deželno bolnišnico, Divjaka pa so oddali okrajnemu sodišču.
Stanovitno jabolko. Gospića F. P., Wolfova ulica 4, ima jabolko, popolnoma sveže in zdravo, ki je bilo meseca septembra 1909 z drevesa utrgano pri Sv. Ani na GorepJ6kem; gotovo nekaj nenavadnega.
Zaradi nevarne grožnje aretiran* Pri nekem tukajšnjem posestniku se je bil udomačil med otroei in očetom hišni nemir. 231etni sin, ki je služil do minulega meseca še pri vojakih v Pulju, je že od tam pošiljal domov grozilna pisma in sta njegov oče, kakor tudi gospodarica v strahu pričakovala njegovega dopusta. Te dni, ko je fant prišel domov, .ie gospodarici grozil s smrtjo in ker se je bilo res bati, da ji kaj zalega ne napravi, ga je policija aretirala in izročila deželnemu sodišču.
Izvabila jo dne 8. januarja služkinja Marija Klančarjeva iz Dobrunj prodajalki čevljev ge. Mariji Kogojevi za 72 K novih čevljev, češ, da jih bode nesla nekemu trgovcu v Štefa-njo vas. Pri tem je odnesla tudi košaro, pregrinjačo in denarnico. Golju fica se sedaj neznano kje potepa.
Ponočnjaki. Danes, že proti jn-tru so se na Starem trgu pojavili ponočnjaki, ki so nekega tapetnika valjali po tleh in se znašali nad njim, potem so pa s svojim huronekim vpitjem nadaljevali po mestu. Polici-
ja jih je nekaj ustavila tn legitimo-vala.
Pogreša se od dne 9. januarja 121etni dijak Fran Mozek, rodom is Studenca. Dečko je za svojo starost bolj majhen, okroglolioast, nosi kratke hlače, čevlje na zadrgo, sivo suknjo in tak klobuk. Kdor ve o njem kake podatke, naj jih naznani policiji.
Pri   pobiranju   premoga je bil
včeraj zasačen nek delavec na južnem kolodvoru. Imel je nabranega že 11 kg, a so mu ga odvzeli.
Nepošten voznik. Ko je pred kratkim vozil nek voznik s kolodvora v neko opekarno premogov drobiž, si ga je kar poln voz privoščil tudi sam sebi. Tako je baje napravil nekoč tudi lansko leto. Policija je ne-poštenjaka ovadila drž. pravdništvu.
Na cesti postlala. Danes ponoči je nek delavec iz Jezice obležal v Igriški, neki pek iz Olomuca pa v Vegovi ulici. Oba je policija spravila v gorkejšo posteljo.
Ustrelil se je s svojo službeno puško prostak tukajšnjega c in kr. 27. pešplka Kmer, rodom iz Gradca, Vzrok samomora je nam neznan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev, v Stražo se je odpeljalo pa 81 Hrvatov.
Izgubila je Helena Zupančičeva baukove** za 20 K.
Najden je nanovo podde lan otroški Čevelj. Izgubitelj naj pride ponj na osrednjo policijsko stražnico.
Narodna obramba.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda na Viču se vrši dne 15. januarja 1911 oh 4. popoldne v prostorih Antona Skala pri »Ani« na Viču. Vse prijatelje omenjene družbe se kar najvljudneje vabi k obilni udeležbi.
Vipavska podružnica drnžbe sv. Cirila in Metoda je priredila svoj Silvestrov večer v lepo okrašeni dvorani hotela ^Adrija« v Vipavi. Prireditev, katero moramo prištevati meri najbolj domače in neprisiljene, jo uspela nad vse lepo. Kajti takoj v začetku se je že razvilo dokaj živahno življenje po celi dvorani, tamburaški zbor iz Lozic pa, katerega raoramc prištevati med najboljše enake zbore, nam je nudil s svojimi lepimi točkami mnogo užitka. K še boljšemu razpoloženju pa nas je med drugim dovedel šaljivi prizor »Kmet in fotograf«-, ki je vzbudil obilo smeha. Hitro je potekel čas, — bližala se je že polnoč, ko je bilo treba vzrti slovo od starega leta. Sedaj pa nastopi starček, z&rubanecra lica, osivelih las, že napol premrlih udov, ptedočujoč staro loto. ki nam je v lepih, a krepkih besedah podal zgodovino Vipavcev v preteklem letu. Marsikatero oko j' porosrlo pri tem slovesu, a ne toliko vsled žalosti ob ucnadomestui izgubi starega b*ta, ampak vsled smeha, katerega je povzročil starček s svojimi res izbornim i dovtipi, ako ravno s sta-rikavim. že hripavim glasom. Za tem je sledila točno ob 12. živa slika starega in novega leta, ki je uspela nad vse pričakovanje, izvrstno. Po polnoči pa *e je občinstvo dalje zabavalo med zvoki tamburie in med lepo ubranim petjem, da je prehitro prišel čas, ko se je bilo treba ločiti in poslovit] se drug od drugega. Bil je res krasen — pravi Silvestrov večer. Želeti bi bilo le, da bi nas podružnica tudi v prihodnje razveselila s uličnimi zabavnimi večeri. — Da pa je ta večer tako dobro uspel, gre v prvi vrsti zahvala vsem onim p. n. gospodičnam iu gospodom, ki so količkaj pripomogli k celi prireditvi, bodisi z denarjem ali z delom. Foeebno pa se moramo šc zahvaliti tukajšnji požarni brambi, ki nam je pri zadnji prireditvi, kakor tudi ta večer izkazovala svoje simpatije, ter nam šla vsestransko na roke. — Še enkrat: Hvala vsem!
Draiifm noznonlla.
Plesni venček »Glasbene Matice«
se vrši kakor običajno, vsako leto, tu-eli letos, v soboto dne 21. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«.
Predavanje »Akademije« o uvozu argentinskega mesa se vrši jutri, v petek ob 8. zvečer. Predaval bo tržni nadzornik gosp. Adolf R i b -u i k a r in tudi kazal skioptiške slike.. Predavanje se začne in konča točno.
Zima v gorab. »Slovensko planinsko društvo je priredilo snoČi v dvorani »Mestnega doma« predavanje o zimi v gorah. Dr. Tominšek jc pozdravil navzoče ter naznanil, da se je odločilo slov. plan. društvo prirediti v zimski seziji več predavanj v povzdigo zanimanja za lepe naše gore. Posebna zahvala, da so bila mogoča ta predavanja, gre vrlim ama-terniin fotografom, ki se niso strašili ne truda, ne denarnih žrtev, da so nabrali tako lep materijal, v prvi vrsti gre priznanje v tem oziru gg. B r i n-seku, Kunaverju in B a d -juri. Nadalje se je treba zahvaliti r Akademiji« in g. S o d n i k u, ki je
z nesebično požrtvovalnostjo svoje moči in svoje znanje stavil na razpolago slov. plan. društvu. Mestni za-stop je prepustil društvu dvorano brezplačno. O. Badjura, neumoren hribolazee in eden na j temelj i te jši h poznavalcev naših gora, je razdelil svoje zelo zanimivo predavanje na dva dela. V prvem delu je opisoval zapreke, ki se stavijo turistu nasproti pri zimskih gorskih turah, in omenil pripomočke, kako te zapreke premagati; v drugem delu pa nas je popeljal ven v sneženo dvorano in nam s pomočjo nad 70 krasnih slik od katerih so bile nekatere nprav umetniško izdelane, predočil zimsko naravo, najprej v Triglavskem pogorju, potem pa v Kamniških alpah. Občinstvo, ki je v zelo velikem številu prihitelo na predavanje, je sledilo izvajanjem gospoda Badjura z vidnim zanimanjem.
Društvo »Klub slovenskih ama-ter-fotografov« v Ljubljani. Pripravljalni odbor društva »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani javlja, da se vrši ustanovni občni zbor v petek, dne 13. t- m. ob 8. zvečer v restavraciji »Novi svet« (Prešernova soba), Marije Terezije cesta.
Gasilno društvo v Kranju priredi dne 14. januarja v prostorih »Narodne čitalnice« plesni venček.
Plesni venček podružnice društva jugoslovanskih železničarjev v Kranju dne 7. jan. je nepričakovano vspel v gmotnem in moralnem oziru. Brzo vlak je otvori 1 ples, četvorko pa je plesalo po 50 parov. Ples je otvo-ril predsednik društva g. Ljudevit Mlakar z gospo postajenačelnikovo Kokaljevo. Na to pa je zak ral jeva 1 valček. Ples je vodil g. Karel Cro-bath, za kar mu bodi izrečena najlepša zahvala. Zelenje in cvetje za deko-raeije j»* dala na razpolago gospa Matilda Majdičeva, ter s tem mnogo ori pomogla k jako okusnemu odiče •ijn dvorane. Bodi ji izražena najlepša zahvala. Prvi plesni venček imenovanega društva je kar najsijajnej-še uspel, za kar se imamo zahvaliti *astitim posetnikom, ki so s tem dokazali, da gojijo do mlado podružnice lajvečje simpatije. Želimo pa, da bi Iruštvo še dalje uspevalo in se razvijalo. Zahvalo pa tudi izražamo gosoo-lu posta jena čelniku in ggr. uradnikom, ki so vise stransko pripomogli do 'epe prireditve. Med mnogobrojnim meščanstvom smo opazili tudi gospo-la dež. poslanca Ciril Pirea in mestnega župana Polaka. Došli pa so tu-]i posetniki iz Ljubljane in iz Jesenic.
Mokronoškega bralnega društva Silvestrov večer in burka »Luna ga trka«. Za poslednji dan leta se je bralno društvo še enkrat potrudilo, in loži vel i smo lep, zabaven večer, ki je prinesel obilo moralnega uspeha v di-'etantskeni krogu, pa tudi v gmotnem >ziru se ni pritožiti. Prav dobro je zopet uspela burka »Luna ga lrka<% ob kateri smo imeli že meseca junija preteklega leta mnogo užitka, pa nas ie tudi v reprizi spet duševno osvežila kakor v premijeri. Saj so se pa tudi vsi potrudili, da so svoje vloge kolikor mogoče popolno rešili. — Pred vsem sta se odlikovala g. Strel in g. Tratar, ki drugače kakor komično menda sploh ne znata igratL Izborno je pogodil svojo vlogo tudi g. Ven-cajz iz Trebnjega, ki je pri predstavi iz prjaznosti gostoval, za kar mu najtoplejša zahvala. Tudi g. Ledeniku in g. Logarju ni oporekati, vendar pa bi g. Logarju priporočal nekaj več resnosti iu več bojazni, in potem šele bi bil dosežen tcmpararueut skoraj malo bedastega »virtuoza ua go-slih«. Pri drugi igri »Stric Jaka« so bili gdč. Košeuini iu gg. Tratar ter Žgajnar tako točni, sigurni in oživljeni v svoje vloge, da se jih zamore le prav topfo pohvaliti. Posebno se je poznalo gdčni. Košeuini, da je igro zelo proučevala. — O i>olnoČi je g. sodnik Hutter v ganljivih besedah pozdravil navzoče goste in jim voščil srečno novo loto. — Predstavi bi prišli šele takrat do res prave veljave, če bi oder ne bil tako pokrjavljen in ne izgledal tako kakor »betlehemska štaFca«. Saj pa ni čuda. Pred 20. leti je bil narejen, pa še takrat le provizorično. Potem pa se je na njem mnogo igralo, a nikdar nič popravilo in ničesar uovega nabavilo. Zato je zdaj živa iu prva potreba, da se omisli nov oder, ki bi se ga moralo nekoliko razširiti in nodališ^ti. da bi se igrale lahko tudi večdejanske igre. Ne samo meščan, tudi kmečki človek ljubi dramatično umetnost in prava umetnost je mogoča le pri gotovih seenaričnih rekvizitih. Po naših trgih in večjih vaseh bi se morala polagati veliko večja važnost na dramatiko. To je pojem svetovne kulture in gledališče je hrani izobrazbe, napredka in človeške morale. — K burki »Luna ga trka« moram pripomniti, da je polna zdravega humorja, da skoraj ni geste, ki bi ne bazirala na komiki. ~ Hišni gospodar ima sobo pripravljeno za več gospodov. Prvi najemnik, slikar Čopič si je poiskal drn«*o stanovanie na Or«du šesfo nadstropje, soba štev. 536; tam bo odprl tudi svoj slikarski atelje. Od Nadloge hoče uiti, ne da bi plačal sta-
narino. 4acne se prepir in ropot e stoli. Pod njima stanuje nervozni lajtnant in pošlje svojega »purša«, 2aneta, ki govori pristni ljubljanski dialekt, k Nadlogi, da mora biti v hiši mir. Nadloga se boji, da bi zgubil dobro stranko — lajtnanta — pa Čopiča izpusti, samo da bo v hiši mir. Zopet prideta k Nadlogi nova dva najemnika — Čebula iu Majaronček. Drug o drugem si mislita, da ga ponoči luna nosi in celo neč drug na drugega pazita, in ko se eden gane, ga že drugi prime za roko, da bi preprečil nesrečo. — Vsled tega vedni ropot, nervozni lajtnant pa vedno pošilja k Nadlogi Zaneta, češ, kdaj bo vendar že »gmah«. — Končno spoznata Majaronček in Čebula, da ni nobenega luna trkala, ampak je le hudomušni Čopič Čebulo o Maja-roučku in Majarončku o Čebuli nalagal, da ga luna trka, samo da bi brž ostavila Nadlogino stanovanje, da bi on ostal brez najemnikov. — Burka je tudi v tehničnem oziru dovršena in škoda bi jo bilo, da bi šla že po dvakratni vprizoritvi ad aeta; kajti igrala se ni še nikjer, po, tudi ni re-niiniscenca že morda kake pol pozabljene burke. Primerno bi mogoče bito, da bi mokronoški diletantje s to igro gostovali pri sosednih društvih, eventualni prebitek dohodkov pa bi se naj morda obrnil v prid nase šolske drrržbe. C.
»Sokol« v Št. Petru na Krasu bo imel svoj občni zbor dne 15. t. m. ob 4. popoldne v prostorih »Narodne gostilne«.
Prosveto.
Slovensko    deželno gledališče.
V soboto se igra prvič Rudolfa Ha-wela krasna ljudska igra »Mati Skrb« (za nepar). Hawel je eden prvih avstrijskih modemih dramatikov sijajnih uspehov in njegova »Mati Skrb« se igra po vseh boljših odrih. — V nedeljo popoldne 10. predstava operete »Grof Luksemburški« (za lože nepar), — zvečer ob pol 8. opera »Carostrelec« (za par - abonente).
Književnost
»Slovenska Matica,« Brambovci, zgodovinski roman, spisal dr. Ivan Lah. Avtor tega romana je obelodanil že več pripovednih spisov, katerim je snov zajel iz slovenske, specijalno iz dolenjske preteklosti. S temi deli se je srečno vpeljal v slovensko literaturo in občinstvo bo gotovo z zanimanjem seglo po njegovem najnovejšem spisu, ki je izšel letos v »Knezovi knjižnici«. Končne sodbe o tem, široko zasnovanem romanu zdaj še ni mogoče izreči, ker je izšel šele prvi del »Brambovcev«. Dejanje se vrši v dobi patrijotičnega gibanja Dolenjcev proti Francozom. Kakor ua Tirolskem, tako je avstrijska vlada tudi na Kranjskem poklicala proti Francozom ljudske mase na pomoč. Graj-ščak Langer si je za to delo pridobil l>osebnih zaslug in mu je bilo vsled tega podeljeno plemstvo. Ta patrijo-tična ustaja daje mnogo hvaležnega gradiva in Lah je vse to spretno uporabil. V letos izdanem prvem delu svojega romana popisuje mladost svojega junaka v okviru takratnih občnih in posobe dolenjskih političnih in družabnih razmer in vojno proti Francozom. Lah piše živahno in zanimivo ter zna ljudi karakterizirati in življenje ilustrirati, dasi trpi plastika popisov vsled njegove gostobe-sednosti. Literaren umotvor »Bram-hovet« pač niso, so pa jako prijeten roman in morda se ne motimo, če rečemo, da je ustanovitelj »Knezove knjižnice« ravno na taka dela mislil, ko je pisal svojo oporoko.       —b—
Ruzjled po sloi onjKem
-- Pisateljski honorarji bolgarskega gledališča. Uradni list bolgarske vlade je priobčil te dni nov opra-vilnik, veljaven za bolgarsko narodno gledališče. Po tem opravilniku posnemamo, da izplačuje gledališče pisateljem te-le honorarje: za izvirno delo v bolgarskem jeziku a) honorar do 100 levov za vsako tiskano polo; b* 15% od bruto dohodkov od prvih 10 predstav; c) b% od bruto dohodkov od vseh nadaljnih predstav. Originalni umotvori, ki ne izpolnjujejo vsega večera, se houorirajo po 100 do 300 levov od tiskane pole brez pravice do nadaljnih tantijem. Za prevode v prozi se plačuje po 40 levov, za prevode v stihih pa 70 levov. Vprvera slučaju ne sme honorar znašati več kakor 250 levov, v drugem slučaju pa ne več kakor 400 levov.
-1- Slovanski časopisi na Ogrskem. Po uradnih statističnih podat kih je 1. 1909. izhajalo na Ogrskem in Hrvaškem 1865 časopisov. Od teb tih je bilo 134 hrvaških, 34 srbskih, 41 slovaških in 1 maloruski. Kar se naklade slovanskih časopisov tiče. jc le-ta razvidna iz teh-le številk: 134 hrvaških časopisov je imelo naklado
•------
13,332.114 eksemplarov,   34 arnakih
listov 2,902.200 eksemplarov, 41 *lo-vaških 5,569.000 izvodov in 1 malo-ruski 3950 izvodov. Zanimiv je izkaz inozemskih časopisov, ki prihajajo na Ogrsko in Hrvaško. Številno so v tom oziru najmočnejši nemški in ce« lški listi. Na Ogrsko in Hrvaško prihaja: 404 češki časopisi v 1,740.579 izvodih, 9 rusinskih v 10.174 izvodih, 7 srbskih v 2704 izvodili. H hrvajftkih v 104.864 izvodih, 2 slovenska v 128.180 izvodih, 99 poljskih v 300.830 izvodih, 9 ruskih v 7616 izvodih in 4 bolgarski listi v 16TJ i z vodik. V oc-fem torej izhaja na Ogrskem in Hrvaškem 210 slovanskih časopisov, do-čim jih iz ostalih slovanskih dežela prihaja 697.
— Tuji konzulati v Zagrebu. V Zagrehu sta sedaj samo dva tuja konzulata italijanski in francoski. Kakor poročajo hrvaški listi, se je Holgarska vlada odločila, da ustanovi v Zagrebu v najkrajšem času bol-ararski konzulat. Glede ustanovitve tega konzulata se že vrše pogajanja in bodo, kakor se je nadejati, uspešno končana že v najkrajšem času. Bolgarski konzulat v Zagrebu bo imel nalogo, skrbeti za čim najožje gospodarske stike med Bolgarijo in Hrvaško. Kakor čujemo, namerava bolgarska vlada ustanoviti svoje konzulate še v nekaterih drugih mestih na avstrijskem slovanskem jugu. V Zagrebu samem SC baje ustanovi tudi ruski konzulat.
Slovanski vsesukolski zlet v Zagrehu. Dasi se vsesokoski zlei v Zagrebu vrši šele 14. in 15. avgusta, vendar so priprave za to velikansko prireditev že v polnem tiru. Železniški odsek se je že obrnil na trgovin, ministrstvo s prošnjo, da dovoli Sokolom kolikor mogočo znižane vozne '•ene. Polne roke dela ima zlasti od-*ek za stanov anja ker se je že dosedaj priglasilo okrog 10.000 Sokolov. Izmed prijavljenih je 1000 bolgarskih Kokolov .lunakov. 500 Sokolov Dueanoveev iz Srbije. 1500 čeških Sokolov in 500 poljskih Sokolov. Ta det obeta biti najimpozantnejša sokolska manifestacija, kar jih je bilo doslej.
Izpred Mila.
Kazenske obravnave pred okrajnim
sodiščem.
Zaradi glavnika ... Rodbina O. je razžaljena. Katarina Juvančič jo je namreč obdolžila tatvine in je na Marijo O. pljuvala. Zaslišane pritV pa pravijo, da Katarina Juvančič na Marijo O. ni pljuvala in da ni nikogar dolžila tatvine, marveč le zahtevala svoj glavnik, ki ga je videla pri
0— ovih. Ker je stvar seveda silne važnosti se bodo zaslišale še nove priče.
Kreposten postrešeek. Franc Hude je postrešeek. Vsakdo ve. da mora biti dober ix>strešček vsestransko informiran, zakaj s prenašanjem >pakeljcev« se ne zasluži kdo ve kaj. Dajati informacije, to je bclj dobička-nosno. Tako so nanesle razmere, da se Fran Hude zanima časih tudi za stvari, ki ga nič ne brigajo in nanesle so tudi, da je trdil neresnične stvari. Taka trditev ga je pripeljala pred sodišče. V neki gostilni je dolžil g. D., da se hodi ženit k r.eki gostilničar k i in da ima ljubavno razmerje njo, dasi je oženjen. Zaradi tega je prišel Hude pred sodišče. Spoznavši resnost položaja je sicer odločno tajil, da bi bil izrekpl navedene dolžit-ve, a kor je natakarica Ana Papler pod prisego potrdila, da je Hude res tako govoril, je bil nesrečni postrešeek obsojen na en teden zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema. Hude je izjavil, da se pritoži.
Protokolirana zaljubljenost. Ni dolgo tega, kar je bila pri tukajšnji sodniji obravnava, katere so se med drugimi udeležili neki tfOfpod N., gospa Hilda J. in gdč. Franja T. Odhajajoč od obravnave je g. N., kakor pravi obtožba, rekel gd«\ T., da je pri obravnavi lagala, gospa Hilda pa je dostavila, da je gdč. Franja T. po krivem prisegla. Seveda je gdč. Franja T. na to odgovorila s tožbo. Za pričo zaslišani uradnik g. P. je izpovedal, da mu je rekel g. N., nai vpliva na tožiteljico, da se poravnajo. Pravi, da jih je gosp. N. peljal v gostilno, kjer je predlagal poravnavo in mu je tužiteljica segla v roke. Gdč. Frania T. je pač potrdila, da je g. N. segla v roke, pravi pa,da mu ni odpustila uiti se ž njim poravnala. Na vprašanje sodnikovo, kakšen interes ima priča g. P. na tožiteljici gdč. Franji T., je g. P. povedal, da ima z gdč. T. ljubezensko razmerje. Zagovornik je dal to protokolirati in je zdaj ta ljubezen zapisana v sodnih aktih. Zaradi zaslišanja r.ovih prič je sodnik obravnavo preložil.
Bojevite mačke. Dne 24. decembra 1910. so bila na Golem brdu pol-nočnice. Ko so se ljudje vračali iz cerkve, so naenkrat skočile Antonija B e z 1 a j, Uršula B e z 1 a j in neka N. v lase neki Mariji Narobe, ji
1- azpraskale obraz ter jo vlekle za kite. To pa so storile radi tega, ker je Narobe sedela pri maši v klopi, kate-
ro ptaftnjafa one (pa nekateri* cerkvah je namree »lopa« navada«, da
morajo ljudje prostor v cerkvi plačevati). Vse tri Amazonke so tudi Narobetovo obkladale z lepimi priimki. Prici Marija P 1 e š e c in Marjeta H t a r m a n pravita, da ao Se res čudno vedle obtošenke okoli tužiteljice, da pa vsled teme niso mogle cele situacije natančno pregledati. Predlagajo »e nove priče, ki so položaj natanko opazovale, na kar se razprava v svrho zaslišanja navedenih prič preloži.
Zopet lovska tatvina. Dne 17.dec. L l. sta hodila no polju okoli Kleč kočarjev sin Alojzij Bobe k iz Kavelj in Janez Hvaatja tudi iz Savel j ter stikala za zajci. Res sta jih kmalu zasačila v ležišču. Bobek, ki je imel g sabo zložljivo puško, jih je začel streljati in res ustrelil dva. Hvastja pa jih je pobiral. Cel dogodek je videl 15 letni posestnikov sin France Kuna \cr, ki se je nahajal v bližini pri nekem delu. Potrdil je obtožbo pod prisego iti vsled tega zagovor obeh obtožencev, ki nočeta o stvari ničesar vedeti, ni veljal. Sodišče je obsodilo Bobka, ki je bil radi enakega delikta že dvakrat prej kaznovan, na tri tedne zapora, poostrenega i enim po stom, Hvaatjo pa na en teden zapora in en |>ost.
SHOD
volilcev in volilk
priredi
GospodanfeR naprtim Mro za M\iM\ okraj
v nedeljo 15. t. m. ob 10. dop.
v gostilni pri „Zlati ribi"
v Stritarjevi oziroma Krojaški ulici.
Na shodu govorita gg. dr. Ivan Tavčar in AdolI Blbnlkar o političnem položaju s posebnim ozirom na bližajoče se občinske volitve.
Naprednjak!,   udeležite se shoda polnoštevilno I
Razne stvari.
* Star vojak umrl. Xa Dunaju je umri v ponedeljek feldmaršallajt-nant v p. Franc Morocutti, star SI let. Umrli je bil rodom Korošec iz Malborjeta in je bil v vojski ieta 1848., 1849.. 1859., 1866., 1869. in 1878. V pokoj je stopil leta 1890.
:,: Brez slave pokopan. Na Tirolskem so pokopali te dni imkega možu z imenom Ries*r brez glave. Glavo je bil namreč prodal še ko je živel nekemu zdravniku, ki mu je za njo plačal celih 1500 K, ker je bila nenavadno velika.
* Morilci v Londonu. Med razvalinami hiše v uliei Lindsley so našli še več ostankov človeških trupel. Izkazalo se je, da je bilo ono železje, ki so ga imeli za bombe, stroj za izdelovanje gumbu ie.
* Tovarna za smodnik zletela v zrak. V San Martinu v bi i /in i Buc-nos Aires je eksplodiral i tovarni smodnik. Tovarna je popolnuua razdejana. iVosedaj ko potegnili izpod razvalin 12 mrtvih, i>ogreš ijo pa še več delavcev, ki so se najbrže tudi ponesrečili.
* TOletni milijonar morilec. V nedeljo sta se sprla v nekem malem hotelu v mestu Canav, Oansas TOletni milijonar Truscott in nekoliko mlajši John Hell zaradi nekega pe-trolejskega ozemlja. Med prepirom je potegnil Truscott revolver in ustrelil svojega nasprotnika, potem pa se je javil sam policiji.
* Stavka v belgijskih premogo-kopih. Stavka delavcev se je razširila očividno na vse štiri kotline. — Štrajkujočih je sedaj že nad 30.000. V velikem industrijalnem mestu Sc-raing je prišlo do resnih nemirov, stavkujoči so razbili več cestnih svetilk in ponekod prižgali tudi uhajajoči plin. Vzrok stavke je reduciranje plače na podlagi novega rudo-kopnega zakona, ki določa delavni čas na devet ur, namesto prejšnjih deset.
* Požari. Rusor in Bajeat, dve veliki selišči na Ogrskem, sta postali dne 7. januarja žrtvi požara. Burja, ki je razsajala ob času požara, je preprečila vsako rešilno akcijo. Mnogo živine je zgorelo in več ljudi pogrešajo. Škode je nad 300.000 K. — V Ebingenu je zgorela dne 7. januarja velika tovarna Kalni. V kratkem času je vpepelil ogenj 5 malih in 3 velike hiše, last trgovca Mehla, ki se je rešil s svojo rodbino samo s tem, da so vsi poskakali iz stanovanja, ležečega v tretjem nadstropju.
? Žrtev Rdntgenovih žarkov. Znani angleški zdravnik, dr. Har-nack, ki je mnogo let deloval na Ion-
doneklk batnifeiean, Je aeatal žrtev
svojega poklica. Bavil se je pred ▼aom s Raatgoaovimi žarki in si nakopal neozdravljivo boleaea. Kot bolnik leži sedaj v bolnižniei, v kateri je tisoeim in tiso&im s svojo — znanostjo lajšal bolečine. Eno roko so mu Že amputirali in najbrže bo izgubil tudi se drugo roko. Pred kratkim, ko je bil dr. Harnack že bolan, je izumil svinčeno varovalo proti Rontgeno-vim žarkom. Prepozno je bilo že za njega t Strašna ironija usode!
* Velika nesreča na berolinski meatnft železnici. Med postajama Ktralan-Ruramelsburg in Treptow sta trčila v nedeljo zvečer kmalu no pol §. dva vlaka skupaj. Kakih 800 metrov za prvo postajo je za vozil vlak, do zadnjega aaseden od delavcev, na napačen tir. Ko je to strojevodja zapazil, ae je vrnil z vlakom, v tem hipu pa je prišel od zadaj drug vlak in z vso silo zadel v delavski vlak. Zadnji voz je vrgel iz tira, druge vozove pa je nagrmadil drugega na drugega. Pri tej nesreči je bilo 17 delavcev deloma zelo težko poškodovanih.
* Dinamitni atentat v Stanisla.
vovu.V noči na 8. januar je vrgel nekdo v spalnico mesarja Mrockora v Stauifdavovu kamen. Na njem je bila privezana dinamitna patrona z neti lom. Mrockor se .ie zbudil in šel gledat kaj to pomeni, tedaj pa se je pa-irona razpočila, podrla eno steno sobe in Mrockora strahovito razmesa*-rila. Odtrgalo mu je celo desno roko in levo do členka, polomilo pa tudi rebra, tako da je v kratkem umrl. I'radne poizvedbe so dognale, da se je zgodil ta atentat iz maščevalnosti zaradi ljubavnih afer. Na drugi strani pa se zatrjuje, da je bil ta atentat posledica vi.sokih mesnih cen, zaradi katerih se je mesarjem že opetovano grozilo v anonimnih pismih.
' Boj zoper zdravnika. V Rieda-vu je naznanil pred meseci občinski zdravnik po predpisih slučaj davice, vsled česar se v mestecu niso nastanili vojaki, kar je prebivalstvo zelo razburilo. Občinski svet mu je odpovedal službo, razdraženi občani pa so mu pobili okna in ga povsod bojkotirali. Zdravniška organizacija pa, ki je vzela stvar v pretres, je odločila, da mora občina preklicati svojo odpoved, kar je ta tudi storila, vendar pa mu je občinstvo natvezilo toliko procesov in ga tako šikaniralo, da je vsled vednega razburjenja umrl včeraj za nrčno kapjo. Pripomniti je treba. Ha je ta Riedau klerikalna občina v bližini Linca. Žalostna, pa jasna >!ika, kako se bojujejo klerikalci!
; Poneverjenja na sibirski železnici. Revizija sibirske železnice je končana. Pri tej reviziji pa so odkrili revizorji velike nedostatke, katerih glavni je velika podkupljivost železniških   organov.   Senator Gly-
zinskv j." dobil sam 90.000 pritožb
a rad i podkupljivosti uradnikov in zaradi drugih nedostatke v. Škodo, ki io trpi železniška uprava vsled teh nedostatkov, cenijo na 22 milijonov rubljev, med tem ko prave višine vsot, ki jih izgubi erar vsled podkupljivosti uradnikov, niti približno ne morejo določiti. Veliki tovori so se nrevažali na železnici proti majhnemu plačilu uradnikov, mrtvi so bili vpisani kot delavci in uradniki in ljih predstojniki so dobivali njih plače. Kradli so uradniki in delavci na j boljše blago.  Ponarejali so pre-
c'žcvalne listine. Prodajali so era-* i eni premog. Vsem tem sleparji vom in feej korujK»iji hooe sedaj stopiti železuična    uprava    konec in je
»osilala na progo že uestevilo izkušeni ih in zanesljivih uradnikov in de-ls veo v.
* Morilci v Londonu. V \Vhite-ehapelu v umazani in skriti gostilni ie polieija prijela nekega Steina, ki je na sumu, da je umori! Berona. Bil je elegantno oblečen in se je izdajal za igralca. Oni »S.«, ki ga je morilec vrezal Beronu v lica, bi tedaj v tem dučaju bil začetna črka morilčevega imena. — Policija dolži morilce iz Fionndsditcha še različnih drugih zločinov, tako med drugimi tudi vloma pti zlatninarju Andersonu v Stock-holmu, kateremu so odnesli za 60.000 kron dragocenosti. V Nizzi so aretirali te dni nekega udeleženca pri tem vlomu z imenom Benjamin. Sumi se, rja je bil tudi ta v zvezi z londonskimi morilci. V Manchestru «o naeli v neki prazni hiši mrtvo truplo zale.
legantne dame v približni starosti *»0 let. Po noči so slišali soeedje vpitje in ropot iz- zapuščene hiše in so obvestili o tem policijo. Ko je vstopil »■den priklieanih stražnikov v hišo, ie videla neka žen&ka, kako je naglo izginil v temi neznan mož. Policija je našla pri preiskavi potem omenjeno damo, ki jo je morilec očividno zadavil. — Policija misli, da ima sliko Petra slikarja v rokah, ki se nahaja na neki sliki, kjer se je dalo fotografirati 7 oseb. Glede na to domnevanje pa je policija dobila anonimno pismo, v katerem se zatrjuje, da je Peter že v inozemstvu. Policija pn misli, da je bil Peter v boju ubit. — Predvčerajšnjem so izpnetili Misa Gersbon, ker so mnenja, da ni bila dogovorjena z morilci. Povedala je, da sta jo Peter
in Prte prisilita, naj ju sprejme v stanovanje. — V razvalinah v ulici Sid-ney so našli načrt za velik Kameni rop pri zavarovalnici v Morgatestreet. Načrt je bil Že toliko uspel, da je en udeleženec že kupil hišo v bližini zavarovalnice, od koder so hoteli izkopati tunel pod zemljo. Polieija miali, da morilci niso bili anarhisti, marveč čisto navadni zločinci, organizirani v veliko zločinsko družbo.
Telefonska in brzojavna poroflla.
Grof Tbun namestnik; v Pragi.
Dunaj, 12. januarja. Danes ob 11. dopoldne je sprejel cesar grofa Thuna v avdijenei ter ga pozval naj prevzame na mest nisko mesto v Pragi. Ob 10. dopoldne je imel ee*ar daljše potovanje z mini« trsk i jn predsednikom Bienerthom.
Praga, 12. januarja. V Pragi vlada splošno prepričanje, da bo grof Th uu ponuđeno mu namestniško mesto prevzel.
Položaj na Portugalskem.
Pariz, 12. januarja. Na Portugalskem zavzemajo stavke vedno večji obseg, posebno se poroča iz Li-saboue, da je položaj asic resen. Ves železniški promet je popolnoma ustavljen, ker stavkajo vsi železniški uslužbenci. Tem so se sedaj pridružili tudi poštni uslužbenci. Iz Portugalskega sem se agitira tudi med železniškimi uslužbenci na Španskem, dosedaj pa je ostala ta agitacija brezuspešna. V Lisaboni je konsignirano vojaštvo, vendar pa se mir in red do sedaj še ni kalil. Pošta se razpošilja po parnikih in avtomobilih. Stavka trgovskih pomočnikov je ponehala. Notranji minister je podal svojo demisijo, vendar pa najbrže ministrski predsednik Braga njegove demisije ne sprejme.
Poljaki in Bienerth.
Dunaj, 12. januarja. Predsednik poljskega kluba in ministrski predsednik Bienerth sta imela konferenco o delavnem programu državnega zbora. Poljaki so opozorili novo vlado, da zahtevajo decidirano izjavo o vodnih cestah.
Cesar je zdrav.
Dunaj, 12. januarja. Iz Schon-bruna se javlja, da je nanju; popolnoma ozdravel, danes dopoldne se je sprehajal že eno uro po vrtu v Schbnbrunu.
Argentinsko meso.
Dunaj, 12. januarja. Danes dopoldne se je največji del na Dunaj dospelega argentinskega mesa razprodal. Ljudje brez izjeme hvalijo kvaliteto mesa.
Opozicija v ogrskem drž. zboru.
Budimpešta, 12. januarja. V ogrski poslanski zbornici ots se zedinile Kossuthova in Justova stranka za opozicijo proti bančni p red logi. Vendar pa se sodi. da ta opozicija ne bo prehuda.
Ogrsko posojilo.
Budimpešta, 12. januarja. Zazna-mi za novo ogrsko posojilo so presegli 60kratno vsoto. Nemčija sama je signirala nad 80 milijonov.
K pogrebu aviatika Rusjana.
Belgrad, 12. januarja. Pogreb nesrečnega Edvarda Rusjana je bil nad vse veličasten. Množica nad 15 tisoč ljudi je sledila mrtvaškemu vozu, ki je bil pokrit s številnimi krasnimi venci. Eden izmed najlepših vencev je položil na krsto kraljevič Gjorgje. Kralj Peter, vojni minister Ilija Gojkovič in minister zunanjih' del dr. Milovanovič, so bili pri pogrebu zastopani po svojih adjutantih. Pogreb plača belgradska mestna ob- i
Wna. Pokojniku postavi »UliinpijeK klub« nagrobni spomenik. Za težke prizadeto rodbino pokojnikovo se na hirajo prostovoljni prispevki. Netaktnost avstro - ogrskega poslan stva vzpričo Rusjanove smrti. Belgrad, 12. januarja. Tukajšnj Slovani, podaniki Avstro - Ogrske so silno ogorčeni zbog skrajne ne taktnosti s strani tukajšnjega avstro ogrskega poslaništva vzpričo tragič ne smrti slovenskega aviatika Ed varda Rusjana. Dasi je bil Rusjai avstro • ogrski podanik, vendar n nihče od avstro - ogrskega poslani stva ali konzulata smatral za potreb no, da bi se informiral o Rusjanov nesreči, niti se je kdo izmed elaruo avstro - ogrskega poslaništva udele žil pogreba, dasi je Edvard Rusjai bil brez dvoma prvi avstrijski avla tik. Ta dogodek je napravil tudi m vso srbsko javnost skoraj niučei vtisk.
Jestvine za vojake na daljnem vzhodu.
Berolin, 12. januarja. Iz Peter burga se brzojavlja, da so ruski dr žavni nadzorniki prišli na sled veli kemu škandalu. V Vladivostoku s-vse konserve, nad 100.000 po Števili nerabne in zdravju vojakov skrajn škodljive.
Motu proprio. Rim, 12. januarja.   V Vatikan i vlada veliko razburjenje zaradi odlc čitve ruske vlade glede dekreta moti proprio.
Anti modernizem.
Rim, 12. januarja. Kapitular Schlierbachu, pater Celler, ki ni hc tel položiti   antimodernistične prte* ge. je odstavljen.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemŠek.
Borzna poročila.
Llnbllanskn
»Kreditna banka v Ljubljani*
Oraiii kirzi litijske fetrie 12. januarja itu
■alolkOBl papfell.      i 09011 j
4°/. majeva renta   . . . . jj 9315 j   93 3
4-2% »rebrna renta . . . . ' 97*      97 2
4° g avstr. kronska renta • . 93*—
*•/• ogr.                        . . 91 80
4*/0 kranjsko deželno posojilo 96 — i
4% k. a četke del. banke . H 94*40
Sesek«.
Srečke iz 1.1860 Vi   • •
m        mm 1^64 ....
„ Uske .... „    zemeljske I. izdaje
»i
M m m fl
H t*
ogrske hlpotečne dtua. komunalne avstr. kreditne . ljubljanske . . evftr. rdeč. krila
OfcT. n
bazilika . . . turške ....
Befsilea.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke.   . .
Cekini Marke Franki Lire . Rublji.
216-309-— 156 25 2964; 28/--2-6 50 532- -529 —
97 50
98 25 67 25 45 50
26225
480'-677 50 55S 75 116 75 74975 761 75 257 — 28475
11 37 11745 95-U 94 70 253 50
932 92-97 954
222-
315-162: 3024 293 262 i 542 539 103 104 73 49 265:
484'-6 8? 569 117 750/ 765 i 259 285 i
11
117 e
95 94 1 254\'
Žitne cene v Budimpešti
Dne 12 januarja 1911. Termin. Pšenica za april I9n    ,     za 50 kg U
»       m  oktober 1911 .   .   za 50 kg 10< Rž za april 1911       ...   za 50 kg 7< Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 51 Oves za april 1911   ... za 50 kg 8! Ef aktlff, 5 vin. višje.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja predobra, nadvse ljubljena soproga, blagorodna gospa
Marija Vilhar roj. Skvarča
včeraj dne lt. januarja ob 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki predrage in nepozabne pokojnice se bodo v petek dne 13. januarja ob 7. uri zjutraj v hiSi žalosti, Spodnja Šiška St. 61,' slovesno blagoslovih ter potem prepeljali po železnici v St Petru na Krasu .    , _
V Knežaku se truplo ob 3. uri popoldan vnovič blagoslovi, potem pa prepelje na pokopališče k Sv. Barbari, kjer se položi v lastno rodbinsko rakev k večnemu počitku-
Sv. maše zadušnice se bodo služile v Knežaku in Zagorju. Preblago rajnico priporočam v blag spomin.
144
Spodnja ŠiSka, dne 12. januarja 1911.
Evgen Vilhar
Žalujoči soprog. Prvi slov. pogrebni zavod Jos. Turfc.
Sagr
ada Barber r^TTE!
Jriiafćaft »reMkuieac, odikejeje gotove, laftoo in trrejevahM. Pristne sam z imenom Barber. Škatljice po 70 v in K 240.
Lekarna „Heil. Geist11, Dunaj I., Operno- 16.
OfHkovaiM s c. kr. državu« atfliko.
trne Berber!
Poslano.
Podpisani Posojilnici v Celju se je »poročilo, da se hujska proti njej
j o vznemirja njene vložnike s tem, da bo imela veliko sgubo pri Glavni po-sojOmci v Ljubljani.
V pojirsniJo i/.javlja Posojilnica v Celju,da nima pri Glavni posojilnici v Ljubljani nobenih vlas *n »P*00 nobenih terjatev ter ila ■ Glavno posojilnico v Ljubljani ni in ni bila nikdar v poslovnem stiku ju tla tudi ni njena članica.
Sploh ji' Posojilnica v Celju ena izmed najbogatejših in najmucnejsiti slovenskih posojilnic ter nudi za var-rjost hranilnih vloff ne le rezervni fond nad 360.000 K po Letnem sklepa 1910 temveč tudi neomejeno jamstvo nad 44UU članov.
POSOJILNICA V CELJU,
registrovana zadruga neomejeno v.u vez, • 137
>^eroliii, Pariz,
svotfaja
Rim itd.
IbjMjSi kni
osmi za
IHIIII ' ^3ry
O. SITĐL
Sintuft?t ulice 7.
litem sposobnega, zaupnega
Kemik dr. ing. Birsch, Olomuc
micno-tehnična preiskava je izpričala, da ej „Seydlin" prav   izvrstno uporabna ustna
voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se z njo lahko razkužuje.
Oglas.
Ker se je dotični priv. uži t. zakup skonoal, vsled tega sc je skončala pri njem Imii moja dosedanja služba.
Sicer nisem v tako kritičnem položaju, kakor je bil haj.4 oni. katerega je bil v svojem času nekdo v Slovenskem Narodu« jo ko zanimivo i>o-
pisal, ker za pod zob mi res ne primanjkuje, a ker nisem ionuh, le brez. posla težko živim.
Ker sem bil sadnja štiri leta večinoma v tujini, GreeTenharn;, Koroško, in celo na daljnem Moravskom, ftimanov (Bdnierstadi); mexl trdimi Nemci .službe zmožen, me tudi Kranj-ei škartirati ne morejo, po oraviej že ne, — Čeravno so bili na-i skrbni dež. očetje pred .Štirimi leti    brez- vse^i
mojega zadolženja na predlog mojih zaiirbtnih sovražnikov to storili. \Vkdaj po treh. sedaj pa že po petih deželah razglašen sicer že star, a še jako trden fant. neoženjen, in kar da-carsko službo zadeva, smem posamezno se z vsemi apg*. poslovodji, agenti in njihovimi revidenti meriti. Zatorej, ako bi me kdo pri užitnim '\-i.l>iti zamo^rel in hotel, sem mu na razpolago, ne izvzemši dežele Kranjske, ker tudi dotičnih Lončarjev, ni-ljubljanskih, še manj pa ribniških, i ne bojim.
Nastop službe je lahko s 1. lebru-aH pozneje. 141
.lOS. NOVAK
Ljubljana, KLolodt orsk
I ? K O
O 7
najboljša ura sedanjosti:
zlate, srečna, tulo, nlktOnustn in leKlena se dobi samo pri
TTHER
Ljubljena, Mestni tri
i ?
K 0
O T
uliee St. o.
V hudi srčni iesnobi
fSi puščajo matere ob hudem   . raz
ostrih vetrovih svoje otroke -'zuđaj zjutraj na pot v šolo Ali neprijazno vreme nežnim, občutljivim stvaricam ne bo škodilo. No, kdor sc nevarnosti prehlaje po možnosti hoče izogniti al? takoj 'zatrti! je nastalo draženje v
Zagonibž» ne zasi: Bolan ali zdrav. Le ,.F j. 0RI AN" rabi. Želodci bo prav!
grlu, naj se navad:, otrokom vselej da par sođenskih mineralnih pastilj (pristnih Favevih). To ni drago« otro-kom pa nepogojno pomaga. Škatljice po K 1 25 se dobivajo povsod. Pona-redbe odločno zavračajte.
Genaralrtu zastopstvo za Avstro - Odrsko: \V. Th. Guntzert, c. !:r. dvomi založnik, Dunaj IV 1, Grušče Ncugasse 17.
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ijadafca tat j*
kabinetna kakevesl
lit»r K ii-40.
Naslov ta uročila: „F\0RIA.V\ Ljeeijaee,
Postavno varovano.
letni letniki 1902, 1903, 1904. J 005. 1907 1908, 1000 in 1910 nevezani, ima novi in neprerezani se dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
Izdajateljstvo in založništvo „Ljubljanskega Zvona4*.
Mmmmmm&mmmmmmi
MzmMltm poročilo.
't.^ vzC ror:€3 o<i6-J.
Srednji /racnl tlak 7J#-t na
=S <• pa/-7 k vanja
Manje barometra
Nebo
o/er
femivam
eleznafo Klna-Virto
k slati kolajni.
Povzroča vrjjo do jedi. ! okrepča živce,  poboljša |;
11. 2. pop. , . 9. zv.
12. 7. zj.
7,;rio  —07   si sv/h jasno 737*5  —49 sv. sever
732 Z   —8*8 sl.ssvzli. del. jasno
norm
Srecir.; i včerajšnja temperatura - 2
—Jo. Padaviaav 2> uhjjj 0*0 mm
Isteligentna in v vseh strokah kmetijstv«   praktično izveibana
Lri in je
rekonval«3u8ntom -1
- 1 i« malo krvnim selo priporočeno od sdrav*
niskih avtoritet, a t>orni
Večkrat odlikovano, gad aOOO sdravniaklh spH6araL
I. SEBRAVALLO, c . kr. M mS
--TaST-BarkovJj«. -
^ vstf J^^ć a^K ^aK^slava^K aa^aa£^a% a^a^sal^Bav^Bav *
*r m w WWmm W MM
ište mesta v kakem večjem fMff darstvu aii v kaki graščini.
Ponudb? sprejerr.a 140 gospa hranja dr. Tavčarjeva v Ljubljani.
Plača po  dogovoru. Nastop čimpreje.
Joalp Jaiaić, mesarski obrtnik v Dolaioah oa Hrvaškem. 133
Radi bolezni m takoj proda dobro idoča
trgovina
s premogom, dr vrni ia lesom g celo za« logo, konjem in 2 vozovoma, vse za 4000 K. Eventualno se Uče družabnik
S kapitaiom, ki je zrnočen sam voditi omenjeno trgovino. — Vpraša se pri Lučić i Vrečko, Voloako-Opatija, Istra. 135
Išče se
mahi
t
IMe primerne službe *a Ljubljano.
Nastop takof. — Ponudbe pod sfSestOioiec" na upravništvo »Slov.
Naroda«. 132
pri dobri rodbioi v Ljubljani. — Ponudbe pod ^poslovodja" na uprav. »Slovenskega Naroda^. t2lJ
(dama) bre^ madeža, pred dvemi leti enkrat oblečena, ae ceno proda.
Kje, pove \/,  prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«. 139
posestvo
a  hišo,  gostilno  in poljem
se proda iz proste roke.
Kupci naj ee oglasijo na Seli? št. S pri LJublfasi. 102
24 let star, zmožen slovenskega, hrvaškega in nomSkega jezika, želi svojo službo takoj premeniti
za boljše mesto.
Nastopi lahko do 15. januarja.
starejši, samostalai delavec i dobrim spričevalom
želi stalni službe v trgovini mešanega Masa.
Nastop 1. susca. Ponadbc se naj blagovolijo
poslati na upravništvo .»SI. Naroda«, pod 124.
Oglejte si
ob potrebi stvari za uporabo iu za darila vseh vrst moj bogato ilustrirani glavni katalog b 3000 slikami, ki ga Vam pošljemo ne zahtevo gratis in rranko. C. in kr. dvorni dobavitelj JAK' KONRAD, Most št. S33, (foftko.) 29ff>
Sprejmem takoj čvrstega
85
1^0
učenca
Prodajalka0
izućena v špecerijski in manufakturni tipM
išče službe.
Nastop gtažbe lahko takoj- ■— Naslov; pove upravništvo »SI. Naroda«.
— t--~—.— .
Absolventlnja
Preklic.
Obveščam, da nisem plačnik za nikake dolgove svoje /ene Marij'e Breceljnik. 142
l¥an Breceljnllf,
ier starega v trgovino Prednost imaio z dežele.
od   1A —15
špecerfje.
3osi» pollak, Sv. petra cesta št. 9.
12-
vešča slovenske stenografije in strojepisja, išče mesta v kontoarju ali prt odvetniku. — Cenjene ponudbe v Ljubljano poštno ležeče pod .KnntomtJnja n0\.
Iščem
I
zlasti tulce, daje f>o uitmeaem aii pismenem do^ovorti do 31. marca 1911 za svoj revir v Savi. in sicer od Trbovel? da Zidanega mosta.
Franc Grebeni posta
mr vajenca *w
ANT. mizarski mojster,
Trbevlfe. 122
kupuje pe lisi! [Sij s
mm Kini? m Mi:.
Prima pitana gos K 7 —. brl prima pitane race ali kara K 7"5U. Vsak dan sveže telečje aii goveje meso, zadnji del od su»gna aii pij učna pečenks, postni žiavcj s 5 !:g stane 5 K. Vse franke. NsJDostenejša postrežba zasuto vijena Viilsm Weledfitgerl PodwoIsczy?](a 17.
136
A 246/10 2
Pozi
■
Vse osebe, ks&tcre rajnes??a Janera Hliš v Gabcrka kaj do!« gujejo, naj to naznanijo do
dne 1. februarja t L
pri c. kr, okrajni sodniji v So-stanju, če se bodejo izogniti tožbi.
[.kr. okrajno sodišče y Šoštanju, oddelek i,
dne 9. januarja 1911.
Mirna stranka, $® t starejše hčerko,
•VY
in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkuriina drv« nepotrebna, i navodilo zastonj) priporoča po najnižji ceni „ueške skladišč« premoga," Nova nI. 3. v Ljubljani.
4292
z eno sobo in kuhinjo event. z dvema majhnima sobama.  Stanovanje naj bi b:!o <uho in čedno. \as"ov pove upravništvo »SI. Xaroda«. \\\
V 2ivljen|u  nikdar več!
Namesto 16 kron samo 6 kron.
Ker *em teno k ir.il v;liko i.oiuico oi pimšt&m svojo pristno Uo«in?ko
uro
12
priiaSN naj^ljša znanki, izdatek po rnuc. melotli
m m im mm, ... k tis
m mak Torino, specialiteta . k t-Mmti triki mlnoRlH speclalitefa K T-
Gennaro Ossoinack. Gorica
odlikovane šampanjske kleti.
3671 Embalaža srati:?.
115
oreh, temno likana, že rabljena, jako dobro ohianjena, se ceno proda. Rimska c. 10, mizarstvo, I. nadst.
ilo
6e možno s substitucijsko pravico
sprejmem v svojo pisarno.
Vstop, piača in drugo po dogovoru Ponudbe na:
Dr. Fran M, odvetnik v Ljubljani.
/ dvojnim pokrovom. 3Q ornfm l7\TS<nim remiMit. tk(»1esjem. tekočim  na kamtni'.i,
[»reVMstio 1?po •»krovjt / vroHiii croom, fcoitj?:ts, io-inom ali levom, dokler bo ko? zalog« /a smešno ni/ko ceno
: 6 kron komad :
prejšnja cena 16 kron
Verižica iz „Gloria" srebra zraven 1X
3 leta Joniatva. — f!sKpc#llia»Ic pa pirnetjn.
MAKS BOHNEL
Dunaj !V.T Margareteastraeee 27 08.
na dom v.Ljubljani:
do!t»a poletu. 1 seženj......K24-_
1 m5........ K*—
20 cm dol^a, žapjana iu razsekana 1 seženj „29" — 11      n        .»      >, ^>       1 m* .   _ 1450
, i SSSS Trske, premog, oglje, briketi i. t. d.
najceneje pri tvrdki 343t5
ST. O. TAUZHER,  Dunajska cesta st. 47,     telefon štev. 152.
Poročne prstane
kakor tudi  drugo zlatnino priporoča po nizki oeni
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26« Pošiljam oeniko brezplačno.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
DsinUka giavnio* k 5,000.000. Stritarjeva ulica štev. 2.
Podrainice v Splietn, Celovcn, Trsta ta Sarajevo.
Sprejema vloge m kijtžke ia na tekoči rata ter jih J£  1| OI obrestuje od one vloge po astih (2 j
R*z«r«ni  fond  450.00O kroiii
93
X«poje m prodaja sreOce ta vreonostne papirje vseh vrst O po tavata kam.
34
39
914930
15
33
1818
^647
1
13
4
Poročr prstani
moini v zlatu,  m trpeinosti neprenosljivi
_,—1 par od 7 kron naprej ———z
v modernih fasonah — graviranje brezplačno.
Fi\ Cudcn urar in dra&uijar
LJubljana — samo Prešernova ulica it 1.
Hajveift zaloga stenftih ar.   131   Ceniki zastonj Mi po polti.
Grond hotel „Uliior
Ljubljana
Kavarna — Restavracija ::     Izborna kuhinja Orininalna   vinska klet
Priporočajo se izborna tn< in inozemska vina.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno
32
K06
4 steklenice (5 kg) franko K 4-—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
it
tt
na Starem trgu it. 30 ■i je kakor navadno n
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Ponudbeni razpis.
Za zgradbo novega šolskega poslopja v Litiji se s tem razpišejo
r^stavbinska m rokodelska dela ter dobava tvarinS
in se bodo ponudbe radi oddaje istih del sprejemale le do
30. januarja 1911 opoldne
pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji. 82
Ponudbe, ki se lahko glasijo na vsa dela ali tudi na posamezne kategorije teh, morajo biti spisane po uradnem iormularju, z 1 K kolekovane, zapečatene in opremljene s 5% vadijem v gotovini, vrednostnih papirjih ali hranilničnih vlogah, zračunjenim po ponudbeni vsoti za zgradbo, in označene z napisom „Ponudba za zgradbo šolskega poslopja v Litiji.11
Ponudbe, ki bi pozneje dospele ali ponudbe, ki niso spisane po tem predpisu, se ne upoštevajo. *
Napoved cen je prepuščena ponudnikom, v to svrho je treba v sumaričnih proračunih za vsako vrsto del enotne cene in povprečne zneske razločno zapisati s številkami in besedami, ter navesti skupno ponujano vsoto.
Dotični stavbeni načrti, sumarični proračuni hkrati cenilniki enotnih cen, občni in podrobni stavbni pogoji in ponudbeni formulari se morejo
od 9. januarja t. 1.
dalje vsak dan ob navadnih uradnih urah vpogledati pri c. kr. okrajn. Šolskem svetu v Litiji, kjer se tudi proti odškodnini 4 K vročijo ali po pošti dopošljejo vsi prepisi k ponudbi potrebnih prilog.
C. kr. okrajni šolski svet si pridrži prosto izbiro med ponudniki ne oziraje se na višino ponudb.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji,
dne 5. januarja 1911.
Predsednik: Parma*
v znanje
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti.
Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka
K. ČAMEMIIK
specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
£jubljana, Dunajska cesta 9.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BOtfCAR, LJUBLJAH
Centralno pisarna in sKladifce: Vegova ulica 6.
Telefon interurb. št. 129. Telefon intorurb. št 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Goric!:       Zastopstvo za crst z okolco, Peter SruBen l Comp., Stolni   i   3stro, Dalmacijo in furlanijo: št. 9. —        L Unnar. Trst,
trg
Ungar, Trst, poštni predal. I
knjigarna
Prešernova ulica štev. 7    v Ljubljani    Prešernova ulica štev. 7
združena s
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, .■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga   . ■.
Papir
kancelijski, kooceptoi, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo-
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste.
šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame In IU gospodOi za navadno rabo in tudi za darila.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
nah. -gm
črnilniki in utezi
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
JfaroSna knjigarna sprejema tali naroSla na
pisalne stroje
...... vseh sistemov
po tovarniških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vizitnice, oznanila, fakture« trgovska plama itd. itd.
i
Laotulao in ikk »Narodne tiskarne«.
000714
5295