Letnik 1908.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIV. — Izdan in razposlan dne ‘20. junija 1908.
Vsebina: (St. 111 in 112). 111. Razglas, s katerim se devajo v moč določila členov I do vštevši IV sklepnega zapisnika III. mednarodne konference v Bernu z dne 18. maja 1907. 1. o tehniški enotnosti v železništvu. — 112. Razglas, s katerim se devajo v moč določila člena I sklepnega zapisnika III. mednarodne konference v Bernu z dne 18. maja 1907.1. o carinskovarni uredbi železniških voz v mednarodnem prometu.
111.
Razglas ministra za železnice z dne 15. junija 1908. 1.,
s katerim se devajo v moč določila členov I do vštevši IV sklepnega zapisnika III. mednarodne konference v Bernu z dne 18. maja 1907. I. o tehniški enotnosti v železništvu.
Nastopna določila členov I do vštevši IV sklepnega zapisnika III. mednarodne konference o tehniški enotnosti v železništvu, ki so gà v Bernu
18. dne maja 1907. 1. podpisali odposlanci c. kr. in kraljeve ogrske vlade, potem vlad Nemške države, Belgijskega, Bolgarskega, Danskega, Francoskega, Italije, Norveškega, Nizozemskega, Rumunskega, Ruskega, Švedskega in Švice in ki so ga odobrile prej imenovane vlade kakor tudi vlade Grškega, Luksemburškega in Srbskega, se razglašajo s pristavkom, da se ta določila denejo v moč s 1. dnem julija 1908. 1. na mesto z razglasom trgovinskega ministra z dne 1. februarja 1887.1. (drž. zak. št. 8) uvedenih določil členov I in II sklepnega zapisnika II. mednarodne konference v Bernu z dne 15. maja 1886. 1. o tehniški enoti v železništvu.
(8lov«nUoh.)
91
člen I.
Raztečina.
Predmeti	Najvežja	Najmanjša
	mera v mm	
s' Raztečina železniških tirov, merjena med notranjimi robovi šinskih glav, naj pri tirih, ki se polagajo na novo ali ki se pregradé,		
na ravnih kosih ne znaša manj nego 		—	1435
in na ovinkih, vštevši razširitev raztečine, naj ne presega mere . . .	1470	—
Člen II.
Gradbeni način železniških vozil.
Predmeti	Največja	Najmanjša
	mera v mm	
§ 1. 1 Železniška vozila se zaradi načina, kako so zgrajena, kolikor se omenja v naslednjih točkah, ne smejo zavračati, ako ustrezajo pogojem, stavljenim v teh točkah.		
2 Toda dolžnosti ni nikake, v vlake, za kojih sestavo so izdani posebni predpisi, vstavljati vozove, ki ne ustrezajo tem predpisom.		
8 V nastopnem navedene največje in najmanjše mere veljajo za gradivo, kar gaje že pri rokah, in za gradivo, ki se nabavi na novo, kolikor niso za prvo gradivo pripuščene v oklepajih pridejane mere.		
§ 2.		
l Razstoj osi voz, ki se zgrade na novo	 z To določilo se ne uporablja na vrtilna stojala.	—	2500
s Vozovi z razstoji osi do vštevši 4500 mm se pripuščajo na vseh železniških progah, ki služijo mednarodnemu prometu. •		

Predmeti	Največja	Najmanjša
	mera v mm	
4 Pri vozovih z vrtilnim stojalom je razstoj osi neomejen, pri drugih vozovih tedaj, če se dadö njihove osi tako premikati, da se vozovi lahko vozijo po ovinkih s 150 m polumera. Vozovi poslednje vrste z razstojem osi več nego 4500 mm dobe znamenje	(glej prilogo A).		
5 Predpise železniških uprav o pripustnem največjem razstoju osi voz, ki ne ustrezajo odstavkom 3 in 4, je naznaniti udeleženim državam.		
6 Ako leže več nego dve osi v skupnem okviru, se morajo, če zpaša razstoj osi več nego 4000 mm, dati osi tako premikati, da se more voz brez zadržka voziti po ovinkih s 150 m polumera.		\
§ 3.		
Razstoj koles ene osi, merjen med notranjimi ploskvami kolesnih obročev ali delov, ki jih nadomeščajo 		1366	1357
§ 4.		
l Širokost kolesnih obročev ah delov, ki jih nadomeščajo ....	150	130
2 Dopustni minimum za obstoječe vozove s pogojem, da znaša razstoj koles (§ 3) najmanj 1360 wot		—	(125)
§ 5.		
Razdalja od zunanjega roba do zunanjega roba okolesnikov (vencev), merjena 10 mm izven voznih krogov, če sta oddaljena drug od drugega 1500 mm	'	1425	1405
§ 6.		
Visokost okolesnikov ob pravilnem stanju koles na ravnem vodoravnem tiru, merjena navpično od gornjega roba šine		36	25
§ 7. Debelost kolesnih obročev, merjena v ravnini voznega kroga (§ 5)	. «	—	25
§ 8. Kolesa iz trde (lupinave) litine so dopustna pod tovornimi vozovi, ki nimajo zavornic.		
§ 9.		
l Elastični aparati za nateg in odboj morajo biti nameščeni na obeh čelnih straneh vozovnih stojal.		
2 To določilo se ne uporablja na tovorne vozove, ki so namenjeni za posebne prevoze.	-	
Predmeti	Največja	Najmanjša
	mera v mm	
§ 10. 1 Višina, V kateri leže odbijači, merjena navpično od gornjega roba šine do sredine odbijačevih ploč:		
pri praznih vozovih		1065			j
„ največji obremenitvi	 2 Dopustne mere za vozove, zgrajene pred 1887. 1.:	—	94Q
pri praznih vozovih		(1070)	—
, naj večji obremenitvi		—	(900)
§ H-		
i Razstoj odbijačev od srede do srede		1770	1710
2 Dopustne mere za vozove, zgrajene pred 1887. 1		(1800)	(1700)
§ 12.		
i Premer odbijačevih ploč		—	340
2	Dopustna mera za vozove, zgrajene pred 1887. 1	 3	Za vozila, pri katerih je razstoj odbijačev manjši nego 1 7 20 mm, mora vodoravni premer odbijačevih ploč znašati najmanj 350 mm. § 13. 1 Prosti prostori na čelnih straneh voz na obeh straneh natezne priprave, med njo, med pločami odbijačev in trdnimi deli, ki'molé pred glavnim pragom, na poljubnem mestu : Širina			(300)
	—	400
Globina, če so odbijači povsem vtisnjeni		—	300
Višina nad gornji rob šine	 2 Za obstoječe vozove se ne določa nobena mera. § 14. 1 Kolikor mole odbijači nad natezno kljuko, merjeno od prijemalne ploskve ne nategnjene kljuke do čela ne vtisnjenih odbijačev, vzporedno		1800
z vozovo osjo	 2 Dopustna mera za vozove, zgrajene pred 1887. L:	400	300
vozovi za ljudi		(430)	—
tovorni vozovi	 § 15.	(430)	(223)
i Dolžina skopčal, merjena od čelne strani ne vtisnjenih odbijačev do		
notranje strani locnja, ki se obesi, ako je skopčalo docela izvito in stegneno 2 Za vozove, zgrajene pred 1887. 1., se ne določajo nobene mere. § 16.	550	450
Mali premer prereza skopčalnih locnjev na dotikališču z natezno		
kljuko		35	25
Predmeti
Največja
Najmanjša
mera v mm
§ 17.
Varnostna skopčala. Železniška vozila naj se dado na dvojni način drugo z drugim zvezati tako, da začne delovati varnostno skopčalo, ako se zlomi glavno skopčalo. Vozovi z osrednjim varnostnim skopčanjem naj dopuščajo dvojno zvezo tudi z vozili, ki imajo verige za silo.
§ 18.
1	Deli Skopčala, ki bi mogli na manj nego 130 mm nad gornji rob šine viseti navzdol, se morajo dati najmanj na to razdaljo uviti ali obesiti.
2	Za vozove, kar jih je že, dobi ta predpis moč s 1. januarjem leta 1912.
§ 19.
Vozovi morajo imeti nosilne vzmeti.
§ 20.
Zavomice morajo biti tako urejene, da se nategnejo, če se vrti kljuka na desno, t. j. kakor kazalec na uri.
§ 21.
t Razdalja sedežev za zavirače in drugih trdnih delov, ki strié čez Čela VOZ od čelne ploskve popolnoma vtisnjenih odbijačev, merjena v vozovni osi......................................................................
2 ža že obstoječe vozove se ne določa mera.
§ 22.
Mere poprečnih prerezov voz morajo ustrezati predpisom železniških uprav, na kojili proge naj prehajajo. Te predpise je naznaniti udeleženim državam.	i
40
§ 23.
Ključavnice na vozovih za ljudi, služečih mednarodnemu prometu, naj
ustrezajo, ako se dadö vrata teh voz sploh zaklepati s ključem, ali eni ali drugi obliki ključev, ki sta vpodobljeni v prilogi B.
§ 24.
1	Zunanje duri zapahnice morajo biti tako zgrajene, da ne morejo odpasti.
2	Duri obstoječih voz morajo zadoščati temu predpisu vsaj. kadar so zaprte.
Predmeti
Največja
Najmanjša
§ 25.
Vsak voz mora imeti na obeh straneh nastopna oznamenila:
1.	železnico, h kateri spada;
2.	redovno številko;
mera v mm
3.	taro ali lastno težo, vštevši kolesa in osi; pri vozovih pa, ki se vozijo po progah z različno raztečino in ob prehodu menjajo stavke koles, je dopustno, težo vzmetnega dela zapisati na ostenju voza, težo koles in pušic osi pa na pušicah osi;
4.	pri tovornih vozovih in vozovih za prtljago nosilnost in nakladno težo ali nakladno težo samo. Ako je zapisana samo ena številka, pomenja ta številka nakladno težo; nosilnost je v tem primeru za 5®/0 večja;
5.	razstoj koles; pri vozovih z vrtilnim stojalom razdaljo vrtilnih jezičkov in razstoj koles vrtilnih stojal;
6.	ako treba, v § 2 omenjeno znamenje (glej prilogo A) ;
7.	datum zadnje preiskave (revizije);
8.	pri vozovih, ki so urejeni za občasno mazanje (obdobno mazanje), rok mazanja in kdaj so bili zadnjikrat mazani ;
9.	zasebni vozovi razen tega za redovno številko znamenje | p |.
Člen III.
Vzdrževalno stanje železniških vozil.
§ i.
1 V mednarodnem prometu pripuščeni vozovi naj bodo v stanju, ki zadovoljuje in ni v nobenem oziru nevarno za železniški obrat.
a Ako tega ni, ako zlasti ne ustrezajo določilom v §§ 2 do 4 ali imajo kateri v § 5 navedenih ne-dostatkov, se smejo zavrniti.
§ 2.
Če prehajajo na železnice sosednje dežele, naj od zadnje temeljite preiskave (revizije) niso minula več nego tri leta. V domovino vračajoče vozove, zmožne za vožnjo, pa naj prevzemajo tretje uprave prazne ali naložene, tudi če je ta rok prekoračen.
§ 3.
*
1	Pušice osi naj bodo zadostno opremljene z mazalno tvarino.
2	Za občasno mazanje (obdobno mazanje) urejeni vozovi, katerim je potekel rok za mazanje, ne smejo zapustiti domače železnice, ne da bi se znova namazali.
§ 4.
Vozove, ki se rabijo za prevažanje živine, je oddajati temeljito osnažene in razkužene.
§ 5-
Nedostatki, ki dajejo pravico, da se vozovi zavrnejo.
A. Nedostatki na kolesih in oseh.
1.	Kolesa, ki kažejo sledove premikanja na osi.
2.	Kolesa, katerim so počila pesta in niso zvezana z nadetimi obroči.
3.	Kolesa s preluknjanimi okolesniki (venci), kojih obroči, merjeni v voznem krogu, so tanjši nego 30 mm. Nalomki okolesnikov niso razlog za zavrnitev.
4.	Kolesa, ki imajo eno prelomljeno in več nego eno nalomljeno prečko, in kolesa s pestom iz litega železa, v katerem je večina prečk na rahlo.
5.	Kolesne ploče z okroglastimi razpoklinami v dolžini več nego ene petinke oboda ali z več nego dvema radijalnima razpoklinama.
6.	Lita kolesa brez obročev, ki kažejo razpoke. Mali odluski na vozni ploskvi in neznatni nedostatki v ploči, ki izvirajo od napak litja, niso razlog za zavrnitev.
7.	Kolesa, kojih okolesnik je tam, kjer se dotika s šino, manj nego 20 mm debel. Kolesa, na kojih okolesniku se je naredil, ker se je obrabil, oster rob. Pri vozovih s tremi osmi ne pride v poštev debelost okolesnikov srednjih koles.
8.	Kolesa, ki imajo na svoji površini, po kateri tečejo, ploščine z več nego 5 mm pušične višine.
9.	Kolesa z obroči, ki so mestoma zmečkani, počeni, imajo počezne in podolžne razpoke.
10.	Kolesa s posebnimi obroči,
a)	ako so obroči zrahljani ali imajo sledove, da so se premaknili na stran;
b)	ako je več vijakov, zagozd ali ščencev, nego dva, ki služijo zato, da se obroč pritrdi na platišče, zlomljenih ah rahlih ali jih ni;
c)	če so obroči pritrjeni z varnostnimi ali sponskimi obročki:
1.	ako imajo nastavki obročev ali obročki sami razpokline več nego 100 mm dolge;
2.	ako je zlomljenih več pritrdilnih vijakov sponskih obročkov nego dva.
11.	Osi, ki so zapognjene ali ki imajo nalomke ali razpoke.
12.	Osi, na katerih se drgajo zaviralni drogi ali drugi deli. Ako se dadô drgajoči se deli odstraniti, ako drgnjena globina ni večja nego 2'5 mm (5 mm v premeru) in ako vdrgnjeno mesto ne kaže ostrili robov, je vo/. prevzeti.
B. Nedostatki na pušicah osi (tečajevih okrovih) in tečajih.
1.	Pušice osi, ki so tako poškodovane, da osi ne vodijo več zadostno ali ne zadržujejo več mazalne tvarine.
2.	Tečaji osi, ki so se užgali.
C. Nedostatki na nosilnih vzmeteh.
1.	Ako se nosilna vzmet ali njen glavni vzmetni list premakne k pušici osi pri vozovih, ki nimajo več nego 4500 mm razstoja koles, za več nego 20 mm, pri vozovih z večjim razstojem koles za več nego 5 mm.
2.	Ako se zlomi glavni list nosilne vzmeti.
3.	Ako se zlomi vmesni list blizu sredine pri vozovih za ljudi; ako se zlomita dva vmesna lista ali več blizu sredine pri tovornih vozovih.
4.	Ako se zlomi polžasta vzmet, ki ni z držajem ali pretaknjeno zagozdo zavarovana, da ne pade ven.
5.	Ako nedostajajo ali se zlomijo taki deli, ki so potrebni, da se pritrdé vzmeti.
6.	Ako obtjčč ogrodja voz ali podolžni nosilci na povezku vzmeti, ako se kolesa drgajo ob te dele ali sveži sledovi takih dotik. Starejši sledovi prejšnjih dotik ali ako obtičč varnostne podpore na zunanjih četrtinkah vzmetne dolžine, to ne daje pravice za zavrnitev.
Opomnja. Vozove z ne več nego 4500 mm razstoja koles, ki se vozijo prazni v domovino, je prevzemati tudi z nedostatki, navedenimi pod C, 2 do 6, ako so namesto vzmeti varno podprti z dobro pritrjenimi krlji.
D. Nedostatki na odbijalnih pripravah.
1.	Zlomljeni ali poškodovani drogi odbijačev in vzmeti odbijačev, ki branijo, da odbijači ne delujejo.
2.	Ako ni pritrdil, ki branijo, da drogi odbijačev ne izpadejo.
3.	Ako ni okrovov za odbijače ali ako so ti okrovi zlomljeni. Poškodovani okrovi odbijačev, kojih vama pritrditev in voditev drogov je zagotovljena, niso razlog za zavrnitev.
Opomnja. Vozove, ki se vozijo prazni v domovino, je prevzemati z nedostatki, navedenimi pod D, 1 do 3, ako morejo brez nevarnosti teči na koncu vlaka.
E. Nedostatki na nateznih pripravah.
1.	Strgana glavna skopčala ali varnostna skop-čala ali verige za silo, zlomljene ali nalomljene na-tezne kljuke, ako je s temi nedostatki onemogočeno skopčanje po predpisih (z glavnimi in varnostnimi skopčali) z drugimi vozovi.
2.	Zlomljeni ali nalomljeni natezni drogi, klini ali mufi.
3.	Ako ni verig za silo ali varnostnih skopčal na vozovih, ki niso tako urejeni, da se moreta glavni skopčali hkratu obesiti.
4.	Če se zlomi natezna spiralna vzmet ali glavni list natezne vzmeti ; ako se zlomi kateri drugi list v sredi.
Opomnja. Vozove, ki se vozijo prazni v domovino, je prevzemati z nedostatki, navedenimi pod E, 1 do 4, ako morejo brez nevarnosti teči na koncu vlaka.
F. Nedostatki na podvozih in ostenju voz.
1.	Zlomljeni ali nad tretjino počeznega prereza nalomljeni ter rahli držaji osi, kolikor se ne morejo pritrditi, če se nategnejo vijaki.
2.	Počezni lomi na glavnih nosilih, glavnih pragovih ali takih srednjih pragovih, ki jih zahteva natezna priprava.
3.	Docela zlomljeni deli vozovega ogrodja, poškodbe na vratih in njihovih zapornih pripravah ter na stenah ostenja, podih in strehah, ako bi se mogel s tem pokvariti naklad ali ako bi bilo to nevarno obratu.
Opomnja. Prazni v domovihb se vozeči vozovi se smejo zaradi poškodb na podvozih zavračati lè tedaj, če bi bila nadaljnja vožnja spojena z nevarnostjo.
§ 6-
Voz s poškodovanimi ali nerabnimi zavomi-cami ni zavračati, pač pa naj se nanje prilepijo razločni, v oči bijoči listki s primernim napisom. Poškodovane ali odločene dele, ki so nevarni obratu ali bi sicer lahko povzročili škodo, je sneti.
§ 7.
Lastni prazni vozovi se morajo prevzemati v vsakem stanju, vozovi, ki so se rabili za prevažanje živine, pa le, ko so bili dobro osnaženi in razkuženi.
Člen IV.
Nakladanje tovornih, voz.
§ i.
V mednarodnem prometu pripuščeni vozovi se ne smejo zavračati zaradi svojega naklada, če je naklad v zadovoljujočem stanju, ki v nobenem oziru ni nevaren železniškemu obratu, in zlasti če ustreza naslednjim pogojem.
§ 2.
Naloženi predmeti morajo varno in trdno ležati in se tudi s sunki in pretresi ne smejo dati premakniti.
§ 3.
1	Naklad bodi tako porazdeljen, da se kolesa voza in zlasti kolesa končnih osi obremenjujejo kolikor mogoče enakomerno.
2	Vozovi, kojih naklad je tako neenako porazdeljen, da ostenja voz ali podolžni nosilniki sloné na povezku vzmeti ali se drgajo ob kolesa, se smejo zavrniti.
§ 4-
Obremenitev voza ne sme presegati nosilnosti (največje nakladne teže). Ako nosilnost ni zapisana, se sme zapisana nakladna teža prekoračiti do 5°/0.
§ 5.
1	Kolesni pritiski voza ne smejo presegati na kaki progi pripuščenega največjega pritiska.
2	Predpise železniških uprav za posamezne proge je naznaniti udeleženim državam.
• § 6.
1	Naklad odprtih tovornih voz ne sme presegati na posameznih železniških ozemljih pripu-ščenih nakladnih mer. Širina dolgih nakladov se mora omejiti z ozirom na vožnjo po ostrih ovinkih.
2	Predpise železniških uprav za posamezne proge je naznaniti udeleženim državam.
§ 7.
i Naklad odprtih tovornih voz sme le tako daleč segati čez glavni prag voza, da ostane med
pločami nevtisnjenih odbijačev in med nakladom presledek, ki mora znašati v višini do 2000 mm nad gornjim robom šine vsaj 400 mm, višje pa najmanj 200 mm. Razen tega se mora pustiti za obešanje skopčala nad natezno kljuko vsaj 200 mm visok in vsaj 200 mm širok prostor povsem brez naklada na obeh straneh sredine natezne kljuke.
2 Ako sega naklad čez glavni prag več, nego je dopustno po spredaj stoječem, je vstaviti varnostni voz.
§ 8.
Za nakladanje dolgih predmetov, ki se ne morejo naložiti na enem vozu, se morata uporabiti dva vozova, ki imata vrtilne podnožnike. Vozova se lahko spojita s skopčalom z vijaki, z železnimi ali z močnim železnim okovom opremljenimi skopčalnimi drogovi, z vmesnim vozom, ki ga je z nosilnima vozovoma zvezati z navadnimi skopčali ali s skopčalnimi drogi, ali ako .je naklad pripraven za to in obremenjuje vsak vrtilni podnožnik z vsaj 7-5 beč-vami, z njim samim. Naklad sme ležati le na vrtilnih podnožnikih in mora segati čez nje vsaj za 300 mm, ako sta pa vozova zvezana le z nakladom, vsaj za 1000 mm.
§ 9-
i Ako se vstavijo brambni ali vmesni vozovi mora biti naklad oddaljen:
a)	od dna teh voz:
vsaj 100 mm ;
b)	od stranskih sten brambnih voz, ako te stene ne ostanejo vsaj 100 mm pod nakladom :
vsaj 300 mm, ako sega naklad do srede,
vsaj 500 mm, ako sega čez sredo ;
c)	od stranskih sten vmesnega voza, če?te stene ne ostanejo vsaj 100 mm pod nakladom:
vsaj 500 mm, ako razdalja vrtilnih jezičkov ni večja nego 20 m ; ako so vrtilni jezički oddaljeni več nego 20»«, se smejo za vmesne vozove porabljati le taki vozovi, kojih stene ostanejo vsaj 100 »»«« pod nakladom.
2 Ti prazni prostori se ne smejo zmanjšati s predmeti, ki se zraven naložijo.
s Več nego en vmesni voz ni dopusten.
Gospod kraljevi ogrski trgovinski minister, s katerim se je vršil o tem dogovor, ukrene ob enem enako odredbo za železnice v deželah ogrske krone.
Derschatta s. r.
(fUoTtnUoh.)
94
Priloga A
k sklepnemu zapisniku tretje mednarodne konference za tehniško enotnost v želez-
ništvu z dne 18. maja 1907. I.
(Dve tretjini naravne velikosti.)
Znamenje za vozove po členu II, S 2, odstavek 4.
Minimum 45
Priloga B
k sklepnemu zapisniku tretje mednarodne konference za tehniško enotnost v želez-
ništvu z dne 18. maja 1907. I.
Minimum 125
- --H
T----1
Ravni del : minimum 80
(Vpisane mere so milimetri.)
4 JÉà____
Dvojni ključ
za vozove za ljudi, ki služijo mednarodnemu prometu, po členu II, § 23.
lis.
Razglas ministra za finance in za železnice z dne 15. junija 1908.1.,
s katerim se devajo v moč določila člena I sklepnega zapisnika III. mednarodne konference v Bernu z dne 18. maja 1907. I. o carinskovarni uredbi
železniških voz v mednarodnem prometu.
Nastopna določila člena I sklepnega zapisnika III. mednarodne konference o carinskovarni uredbi železniških voz v mednarodnem prometu, ki so ga podpisali v Bernu 18. dne maja 1907. 1. odposlanci c. kr. in kraljeve ogrske vlade, potem vlad Nemške države, Belgijskega, Bolgarskega, Danskega, Francoskega, Italije, Norveškega, Nizozemskega, Rumun-skega, Švedskega in Švice in ki so ga odobrile prej imenovane vlade in tudi vlade Grškega, Luksemburškega in Srbskega, se razglašajo s pristavkom, da se devajo ta določila v moč s 1. dnem julija 1908.1. na mesto z razglasom ministrov za finance in trgovino z dne 10. februarja 1887. 1. (drž. zak. št. 12) uvedenih določil člena I sklepnega zapisnika II. mednarodne konference v Bernu z dne 15. maja 1886.1. o carinskovarni uredbi železniških voz v mednarodnem prometu.
A. Obča določila.
Vozovi in vozovni oddelki, ki se hočejo rabiti za prevažanje carinskega blaga, se morajo dati lahko in varno zapirati tako, da se vanje pod zaporo nakladnega prostora vloženo blago ne more odvzeti ali premenjati brez sile in brez vidnega sledu.
V takih vozovih ali njihovih oddelkih tudi ne sme biti skrivnih ali težko zaslednih prostorov, v katere bi bilo moči spraviti kako blago ali kake stvari.
Vsak voz mora biti na obeh podolžnih straneh opravljen z lastninskim znamenjem in številko. Kadar ima voz več oddelkov, ki so ločeni drug od drugega, se mora vsak izmed teh oddelkov zaznamovati s posebno črko.
B. Posebna določila.
Da se doseže varna zapora nakladnega prostora, morajo dotični vozovi ustrezati zlasti naslednjim pogojem:
1.	Vozovo ostenje.
Stranske stene, pod, streha in vsi deli voza, ki sestavljajo nakladni prostor, morajo biti tako pritrjeni, da jih ni moči od zunaj sneti in vnovič pritrditi, ne da bi se zapustili vidni sledovi.
Vsi ti deli morajo biti v dobrem stanju.
Kadar so stranske stene slučajno poškodovane, je voz vsled tega samo tedaj nepripraven za nadaljnjo prevožnjo, če so morebiti nastale v stenah kake odprtine ter se je bati, da bi se skozi nje utegnilo priti do naklada.
2.	Razdalja med zapalinimi durmi in deli ostenja.
Vmesnega prostora med zaprtimi zapahnimi durmi in deli ostenja pokritih voz ue sme biti nikdar nad 20 milimetrov največ.
3.	Zapora zapahnih duri.
Vsake zapahne duri voz morajo imeti vpadno kljuko ali drugo zapiralno pripravo, ki daje enako varnost.
Ta zapirala naj bodo tako pritrjena, da jih, kadar so duri zaprte, ni moči brez sile sneti in ne da bi se zapustili očividni sledovi.
4.	Carinskozaporne babice.
Zapahne duri, dvokrilne duri, duri čelne strani in sploh vsake duri, ki se rabijo pri pokritih vozovih, ter odprtine za napolnjevanje in izpraznjevanje vozov-kotlov in reservoarjev morajo’imeti babice z najmanj 15 mm notranje širine ali druge zapornice, v katere se dadô vtakniti carinske žabnice in carinske svin-čenice (plombe), tako, da ne bode moči teh duri ali odprtin za napolnjevanje in izpraznjevanje odpreti, ne da bi se pokazila carinska zapora.
Te zaporne babice ali druge carinske zapornice morajo biti pritrjene k vozu s ščenci ali vijaki, katerih matice so znotraj, ali do katerih se ne more pri zaprtih durih.
5.' Varnostna zapora zapahnih duri.
Dolnja stran duri’imej posebno zavarovalo, da jih ne bo mogoče sneti ali privzdigniti sè steznice.
To zavarovalo utegne biti n. pr. kljuka, katera, kadar se duri zapirajo, seza v babico, prikovano na
steznici, ali podaljšek notranjega nasajala do pod steznico ali njeno glavico, ali pa to, da se napravi trdno prikovan kot ali locenj na sami steznici itd. Izjemoma sme v to zavarovalo služiti tudi preluknjana krpa, ki dopušča uporabo carinskih žabnic in carinskih svinčenic. Škripci, po katerih duri teko, naj bodo pritrjeni tako, da jih ne bode moči brez sile sneti.
6.	Sina, po kateri teko zapahne duri.
Šine morajo biti najmanj na dveh svojih nosačih trdno prikovane. Ti nosači naj bodo tako zvezani s trdnimi deli ostenja, da se bodo, če so duri zaprte, dali samo šiloma sneti in tako, da ostanejo oČividni sledovi.
7.	Gornji vod zapahne duri.
Vod gorenjega dela zapahnih duri bodi zavarovan s primerno pritrjenimi drogi ali kulisnimi šinami. *
8.	Dvokrilne duri in duri čelne stene.
Pri pokritih vozovih s krilnimi durmi (n. pr. pri vozovih za pivo) ali z durmi s pročelja morajo te duri imeti ne samo zaporno pripravo in nasajala, ki se od zunaj ne dadô sneti, nego tudi kako drugo pogojem številke 4 ustrezajoče carinskozapomo pripravo tako, da ne bode moči teh duri odpreti, ne da bi se poškodovala carinska zapora.
Duri s pročelja ne rabljene (n. pr. na vozovih, ki so pripravljeni za zdravstveno službo) naj se imajo carinskovarno zaprte z oboji, letvicami ali železnimi okovi.
9.	Okna in odprtine za zračenje.
Kadar so odprtine, kar jih je na pokritih vozovih, kakor: okna in odprtine za zračenje, zamrežene z železnimi šibicami, rešetkami ali luknjasto pločevino, ne smejo odprtine, kar jih ostaja, pre-sezati 30 cm2, tako da ne bode moči skozi te odprtine iz voza upleniti vsebino voza. Noben del, s katerim so te mreže pritrjene, ne sme se moči sneti z zunanje vozove strani.
Kadar imenovane odprtine niso zavarovane z mrežami, temveč sè zapahi ali zaklopnicami, morajo biti pritrjeni tako:
zaklopnice ali vodoravni zapahi sè žabami, za-sunki, vpadnimi kljukami, precepi ali podobnimi rečmi,
navpični zapahi bodi s pomočjo pravkar naštetih uredeb, ali, č« imajo carinsko zapiralo, ustrezajoče predpisom številke 4, s pomočjo carinskih žabnic ali carinskih svinčenic,
in sicer tako, da ni mogoče odpreti jih od zunaj drugače, nego sè silo, in ne da bi se pustili za seboj očividne sledove, ali ne da bi se razdela carinska zapora.
Odtočnice v podih potrebujejo zamrežbe, če imajo več nego 35 milimetrov v premeru.
10.	Strešni nastavki.
Za strešne nastavke, ki se zapirajo z zapahi ali pokrovi, veljajo, kar se tiče njih prilrdbe in zapore, določila, ustanovljena v prejšnjih številkah.
11.	Tovorni vozovi z luknjičastimi stenami ali luknjičastim podom.
Tovorni vozovi z luknjičastimi stenami ali podi, kakor n. pr. vozovi za prevažanje živine, tudi če ustrezajo zgornjim določilom, se smejo uporabljati samo za prevožnjo takega tovornega blaga, ki se ne more niti v celem niti deloma odstraniti skozi odprtine v stenah ali v podu. Zlasti se ne smejo prevažati v takih vozovih tekočine ali zrnato ali močnato blago tudi ne v sodih ali vrečah.
12.	Odprti vozovi s trdnimi krovnicami.
Odprti vozovi, katerih glavne (končne) stene so z močnim drogom zvezane druga z drugo ter imajo najmanj 75 cm široke krovnice in katerih stranske stene so najmanj po 50 cm visoke, se utegnejo uporabljati za odpravo vsakovrstnega carinskega blaga, če so opremljeni z obročki, da se nanje pritrjajo pokrivalne plahte, in če so pokriti s takimi plahtami.
13.	Drugovrstni odprti vozovi.
Drugovrstni odprti vozovi, ki imajo obročke ali kake druge priprave za pritrjevanje plaht, se smejo za odpravo carinskega blaga rabiti samo tedaj, kadar gre za tovorne kose, ki so posamez najmanj po 25 kg težki, ali za tako blago, katerega pač ni dopustno, oziroma ni običajno nakladati v pokrite ali take odprte vozove, o kakršnih se govori pod štev. 12, ker ima prevelik obseg (kakor: veliki stroji, strojni deli, parni kotli itd.) ali zaradi kakega drugega svojstva (kakor: les in drva, bombaž, oglje, koks,
(SloTeni«oh.)
93
pesek, kamenje, rude, vsakovrstna železna sirovina in starina v koscih, železne šibice, živina, slaniki, ribja mast, petrolej itd.).
Za gornji primer se prepušča carinskim obla-stvom, da navodilom od vodilnih oblastev danim primerno odločajo, je li nameščati zaporo plahte, da ne bode moči nič blaga odstraniti ali premenjati, ali nadeti svinčenice za spoznanje ali ukreniti kaj drugega, ali pa izjemno sploh opustiti zaporo ali druge naredbe za dokaz istovetnosti. Tudi se utegne ukreniti uradno spremstvo.
Ukazi, ki jih vodilna oblastva vsake države iz-dadô v izvedbo zgornjega odstavka, naj se priobčijo drugim državam pogodnicam.
14.	Pokrivalue plahte in njihova pritrditev.
Obročki, na katere se pritrjajo plahte, morajo biti zdržema zvarjeni, s precepi znotraj voza za-kovani ali z vijaki priviti ter ali menjaje na snemnih stranskih stenah, odnosno durih in trdnih čelnih pragih, ali na podstavi prilično v visokosti podovega oklada po 115 cm največ narazen nameščeni tako,
da zapiralna vrvca brani privzdigniti premične stranske stene, ako bi take bile, in pa odpreti duri.
Plahte morajo biti ob robovih opravljene z luknjami, ki so zavarovane s kovinskimi babicami, da se skozi nje potegne zaporni konopec, in te luknje utegnejo se narejati v isti razdalji, kakor obročki na vozovih. Samo na gornjih delih plahte so dopustni obročki za zaporo.
Plahte morajo biti dovolj velike in v primerno dobrem stanju. Če imajo kak šiv, tudi na vstavljenih delih, mora biti ali na notranji strani ali pa dvojno, to se pravi v dveh črtah po 15 — 2 5 mm narazen nameščen.
Zaporni konopci ne smejo biti iz več kosov ter morajo na obeh koncih imeti kovinske konice. Za temi konicami morajo biti vdelane babice, v katere bode moči vtakniti carinsko zaporo, primerno strnivši konopčeva konca.
Udeležena kralj, ogrska ministra, s katerima se je na to stran vršil dogovor, ukreneta ob enem enako odredbo za dežele ogrske krone.
Korytowski s. r.	Derschatta s. r.