"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
Return Posta«* GavutNd. The largest Slovenian W"stotee of Ameikl!*^
Wednesday Subscription rate: Vsviy.
FornMbm yearly.... $1.20
Fot MO Malm.......$2.00
Formca CovntriM..... $300
Telephone 1048

c.
Največji slovenski tednih ▼ Združenih državah.
Izhaja vsako sredo.
Naročnina:
Za Hum, m Uto Zrn nečlan.......
Zrn inoz«
$1.20 $2.0« $3.00
NASLOV
erednBtra in aprtraBtn je:
1004 V. Chicago Street, Joliet, 111.
I Telefon; 1048
V__/
ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR irf SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Štev. 31. No. 31.
JOLIET, ILL., 2. AVGUSTA (AUGUST) 1922.
Leto VIII. — Volume VIII.
Razne vesti.
K stavki premogarjev.
Washington, D.C. 28. julija. —Predsednik Harding je imenoval Henrv B. Spencer ja za zveznega premogovnega ad-menisiratorja. Novi administrator bo imel v oskrbi distribucijo premoga po raznih drža vaji.
V uradnih krogih se tukaj zatrjuje, da ae» bo z delom po premogovnikih morda že prihodnji teden pričelo, ako se med stavkarji in operatorji doseže začasno premirje.
Vlada ima v svrho dosege tega premirja izdelana dva načrta :
1)	Vsaka posamezna država naj prevzame v svoje roke vse premogovnike; vodstvo pri tem naj bi imel guverner.
2)	Premogarjem naj bi se, dovolila stara plača, kakoršno so imeli letos pred stavko. Ta plača naj ostane toliko časa v veljavi, da posebni arbitracij-ski oddelek ne doseže* popolnega sporazuma med stavkarji in operatorji.
St. Louis, Mo., 27. julija. — Izvrševalni odbor illinoiških unijskih premogarjev je danes določil posebno kon vejici jo, vr-sečo se dne 3. avgusta v Peoria, 111. linijski predsednik Fr. Farrington je trdno prepričan, da bo mogoče na tej konvenciji doseči sporazum in uspešno končati sedanjo stavko premo--VJev. ^a to konvencijo bo tudi povabljen John L. Lewis, predsednik zveze premogarjev U. M. W. of A/
Ker nastaja vedno večje pomanjkanje premoga, so operatorji zelo v skrbeh. Radi, ali neradi bodo končno prisiljeni uda t i se zahtevam premogarjev, kajti vsled stavke povzročena izguba lastnikov rovov postaja vedno večja.
Začeli z delom.
i
Altoon, Pa., 27. julija. — Tukajšnja Consolidated premogovna družba je prva, ki bo v o-srednji Pennsvlvaniji pričela zopet obratovati in sicer po načrtu predsednika Hardinga. Z delom v rovih se je danes pričelo brez kakih posebnih nemirov.
Premogovnik v ognju.
Springfield, 111., 27. julija, — V naselbini Ward, Jackson okraj je nastal ogenj v tamoŠ-njem rudniku, last Midway premogovne družbe; doslej se pogreša 4 premogarje. Drža-\ni rudniški nadzornik je poslal na lice mesta večji oddelek rešilnega moštva, ki bo s-kušal najete rudarje spraviti na varno.
Angleški premog za Ameriko.
Washington, D. C. — Podpredsednik zasilne parobrodne korporacije naznamja, da je iz Anglije naročenih 1 milijon ton premoga, ki bo diospel semkaj v Ameriko začetkom septembra. Označena korporacija je za prevoz najela 50 tovornih par-nikov, kojih bo lahko vsak pripeljal do 400,000 ton angleškega premoga.
K stavki železničarjev.
Washington, 31. julija. Predsednik Harding je danes povzel svoje ponovne korake v svrho izravnave stavke prožnih železničarjev. Svoj -tozadevni načrt je predsednik še enkrat preštudiral, nakar ga predloži stavkarjem in železniškim družbam. V kolikor je mogoče oditi, bo novi predelani načrt predsednika Hard-inga pospešil sporazum med o-bema strankama tako, da bo ta stavka morda že v par dineh končana.
V svrho izravnave stavke je preds. Harding izdelal sledeče točke:
1.).	Železničarji naj bi se v bodoče pokorili odlokom Državnega železniškega delavske ga sveta.
2.)	Oni uslužbenci, ki so tekom stavke ostali na svojih mestih naj bi imeli prednost do višjih stopinj. Vsi uslužbenci pa, ki so na stavki bodo o-pravičeni do svojih starih stopinj z dnem, ko se zopet pogrnejo na delo.
3.)	Železničarji naj začasno sprejmejo novo znižano plačilno lestvico dokler o isti ne bo železniški delavski svet ponovno razpravljal.
4.)	Železnice ne bodo več jemale stavkokazov v svoje delavnice.
5.)	Vstanovi naj se posebni odbor v svrho izravnave sta-\ke.
O teh točkah bode jutri razpravljal vrhovni svet stavku-ječih železničarjev in lastnikov železnic.
Velika stavka pouličnih železničarjev v Chicagu.
Chicago, 111., 1. avgusta. — Danes zjutraj ob 4. uri so zft-stavkali vsi uslužbenci pouličnih in neduličnih železnic .v našem mestu; na stavki je približno 20,000 mož. Za splošno stavko je sinoči o polnoči glasovalo nad 6000 uslužbence*', •zbranih v svoji dvorani na Ashland Blvd. in Van Buren cesti.
Vsled te stavke je danes ves promet na poulični in nadulični železnici ustavljen. Družba bo imela sleherni dan okrog $125, 000 škode dokler bo stavka trajala. Označena generalna stavka pocestnih železničarjev v Chicagu je od 1. 1'887 že 5. stavka. Zadnja ali današnja je nastala vsled tega, ker hoče družba svojim uslužbencem plačo za 10. odst. znižati.
Stavkarji bodo tožili železnico.
Madison, Wis. — Odvetnik unije železničarjev bo te dni v-ložil tožbO napram Chicago, Milwaukee in St. Paul železnici ker krši Esch-Cumminsovo postavo. Navedena železniška družba je najela več neizkušenih delavcev, katerim daje tako plačo, kakoršno so prej i-meli le izkušeni železničarji. Dalje daje prezplačno označena železnica stavkokazom hrano, cigarete in celo obleko, kar je v nasprotju s Cummingsovo postavo.	t
Novo premogovno polje odkrito.
Portland, Me.—Dasiravno je naša država Maine na rudi zelo revna, je nedavno rudniški inženir W. C. Davis naletel »nedaleč od tukajšnjega mesta na velikanske sklade trdega premoga. To prvo premogovno pelje v državi Maine se nahaja •v Scarboro in je 365 milj dolgo, 25 milj pa široko. Žila an-tracitnega premoga teče samo 8 čevljev pod zemljo.
Smrtna kosa.
Dne 27. julija je umrl v okrajni bolnišnici v Jolietu, 111. 33 letni samski rojak Frank Sve-tec, ki je več let stanorval pri
Mlakarjevi družini v Rockdale. Pobrala ga je jetika po petmesečnem trpljenju.
Pokojnik je bival v Ameriki okrog 12 let, doma je bil iz vasi Žeja, fara Spodnje Dupljfc, o-kraj Kranj na Gorenjskem. N. v. m. p.!
Poulična vožnja znižana. Cleveland, Ohio. 31. julija. — S 1. avgustom bo vožnja poulične železnice v Clevelandu znižana na 5 centov; doslej je ista znašala 6c. Vsak prestopni, listek (transfer) bo pa veljal Jc. Op. stavca: V Jolietu plačujemo pa 10c za tako vožnjo !
Čuden slučaj.
V South Bend Ind. je te dni umrl republikanski kandidat za državnega senatorja Arthur B. Hunter. Par ur pred-no so ga odpeljali na pokopališče k večnemu počitku, je njegova žena v mestni bolnišnici povila sinčka; torej sta bila pri tej družini pogreb in rojstvo ob enem času.
Volsteadova postava in vojaški bonus.
Washington, D.C. 31. julija. — V svrho odobri t ve vojaškega bonusa namerava vjada pre-drugačiti Volsteadovo prohibi-cijsko postavo v toliko, da bi bilo dovoljeno izdelovanje 3 od stot. piva. Novi davek na ta-
■ j ,r
ko pivo bi letno donašal okrog 500 milijonov dolarjev, kar bi se vporabijo za vojaški bonus.
Za to idejo se osobito zanima senator Calder iz New Yorka, ki bo te dni v senatu predložil tozadevni zakonski načrt.
Senator Calder je trdno prepričan, da bo večina njegovih tovarišev za ta predlog glasovala, kajti s tem bo ustreženo pretežni večini ljudstva, ki vec ne odobrava stroge Volsteado-ve postave. Tudi predsednik Harding menda ne bo nasprotoval Calderjevemu zakonskemu načrtu, ker v -obče vojaški bonus odobrava. To vprašanje se samo radi tega tako zavlačuje, ker nima vlada pravih virov dohodkov za plačevanje bonusa. Ako se torej izboljša Volsteadovo postavo po senat. Calderjevemu načinu, ne bo i-mela vlada več nobenih težkoč ker bo davek na 3 odst. pivo donašal letno nad $500,000.000
Trojni rojstni dan.
Pensacola, Fla.—Tu živeča družina C. S. Normana zatrjuje, da je zanjo dan 5. julija bolj pomemben ,kakor dan progla-šenja neodvisnosti (4. julija.)
Navedena družina ima sedaj tri otroke, ki so bili rojeni vsi na dan 5. julija. Hčerka Louise je zagledala luč sveta dne 5. julija 1. 1908 ob 3*55 zjutraj; Elizabeta je bila rojena 5. jul. 1921 ob 10:55 dop.; O. S. Norman, ml. (zadnji sinček) je bil pa rojen letos dne 5. julija ob 12:55 popoldne.
Mati obupala zaradi dvojčkov.
New York, N. Y. 26. julija.— Na svojem stanovanju se je danes s plinom zastrupila 32 letna Mrs. Mary Humbert vsled žalosti, ker se je število njene družine pomnožilo za dva. Za-eno je nesrečna mati zastrupila tudi oba novorojenčka-dlvoj-čka. Ko je policija udrla v njeno stanovanje je Mrs. Humbert ležala v postelji in tesno držala svoja zadušena otroka.
odškodnine, kar je naraslo na onajst milijonov dol.
Žejni Amerikanci. Pariz, 31. julija. — Semkaj iz New Yorka dospeli parnik "Homeric" je dosegel svetovni rekord, a ne v vožnji, temveč s tem, da se je na tem parniku med 7 dnevno vožnjo izpilo največ pijače. Na tem parni ku se je vozilo 560 Amerikancev, ki so izpili za deset tisoč dolarjev finega francoskega šampanjca.
Toži Forda za $11,000,000.
Miami, Fla.—Odvetniki tu živečega mehanika E. L. Huf-fa, bodo pri zveznem sodišču v Michiganu vložili tožbo na-napram Henry Fordu za $11,-000,000 odškodnine.
Tožnik zatrjuje, da je on izumil magneto kolo pri avtomobilih, katere se. sedaj v Fordovih tovarnah; izdeluje;: za vsako tako kolo zahteva.$2.50|gO s teh ladij na vse kraje in na
Novovrstna mornarica.
New York, N. Y.—Še le sedaj so prišle carinske oblasti na sled, da v bližini ameriškega obrežja ne plujejo samo a-meriške trgovske in bojne ladje, ampak so naleteli tudi na pravo mornarico z opojno pijačo.
15 milj oddaljeno od obrežja države New Jersey, je te dni nek prohibicijski agent naletel na 7 manjših in večjih ladij, napolnjenih s prepovedano pijačo, koje vrednost znaša nad $3,000,000.
Kapitan glavne ladje te tihotapske mornarice je tega agenta prav prijazno sprejel pod pretvezo, da je zastopnik neke importne tvrdke; postregel mu je tudi z najboljšo kapljico škotskega izvora (visko) in finim šampanjcem, tako, da se je agent precej korajžen nazaj vračal. Samo na eni ladji je bilo naloženih deset tisoč zabojev pristne viške po $55 zaboj; vendar pa mofa vsak kupec blago <na mestu plačati in s sabo vzeti, ker istega se ne pošilja na suho.
Dasiraivmo se carinske oblasti na vse načine prizadevajo ustaviti tihotapstvo z žganjem, ne morejo tem ladjam priti do živega, ker so več kot 3 milje oddaljene od ameriškega ozemlja.. Tihotapci razvažajo bla-
Italija vabi svoje podanike v domovino.
Nedavno se je vršilo v velikem "Argentina" gledališču v Rimu veliko zborovanje neLe patrijotične lige, kjer je imel bivši ministrski predsednik Orlando glavno besedo.
S pomočjo te lige hoče Italija svojim 7,000,000 podanikom v inozemstvu pomagati na mo-raličen in materijelen način, da bi se zopet vrnili v domovino. Pri tem se je v obče vpošteva-lo Italijane, živeče v Združenih državah. Po novi postavi, katero priporoča navedena liga,
Ruski socialisti na smrt obsojeni.
Moskva, 31. julija. — Ruska vlada je poklicala na zagovor številno socialistov vsled revolucionarnega gibanja proti sovjetski vladi. Tozadavna obravnava je trajala več mesecev in je bila danes končana. Državni pravdnik Krvlenko odločno zahteva smrtno obsodbo za 30 obtoženih socialistov, med ka-terTmi so tudi štiri ženske. A-ko sovjetski sodbeni svet Krv-leiikovo zahtevo potrdi, bode vseh 30 obtožencev ustreljenih.
bi lahko postal vsak ameriški Ameriška pomoč gladni Eu3iji.
nartipohvirun ril nan t\a	! ___1	°	»
naturaliziran Italijan po prete ku 1. leta zopet podanik svoje države (Italije) ako se domov vrne; dosedaj so morali taki izseljenci čakati na ponovno državljanstvo 2 leti. Tudi za sinove italijanskih podanikov rojene v Ameriki nameravajo uvesti novo postavo. Ako bi n. pr. dotičnik hotel že v Ameriki postati italijanski državljan, bi se moral samo javiti pri kakem italijanskem konzulatu ko dopolne 21. leto.
Dalje namerava Italija za svoje vrnivše se podanike iz Amerike sama plačati potne stroške.
Op. stavca: Da bi ta postava De Valera zbežal v Ameriko.
pač kmalu stopila v veljavo, New York> NY» 28. julija, ker polentarjev v Ameriki je že ~ v tukajšnjih irskih krogih itak preveč!	;ie nastala govorica, da je biv-
_i__si predsednik "irske republi-
Rublji neveljavni na ameriški ke" Eamon de Valera zbežal v sodniji.	Ameriko in je že na polu sem-
Pred kratkim je nek, v Mil-N* T"kaj	?e Va-
waukee, Wis., živeči ruski po-!kra med svojimi domačim zo-
Washington, D. C., 28. jul.—
-Na podlagi poročila trgovskega tajnika Hoover ja, so Združene države doslej za bedno Rusijo že darovale šestdeset milijonov dolarjev, toda ne v denarju, ampak v živilih. V tej svoti je vpoštetili tudi 20 milijonov, katere je kongres v to svrho dovolil.
Iz Amerike je bilo "letos v Rusijo do 1. julija poslanih 178 parnikov živeža v skupni teži 788,000 ton; nad 8,500,000 bednih Rusov se je s tem rešilo smrti vsled lakote.
danik vložil prošnjo za drugi državljanski papir. Predpisano pristojbino je hotel plačati ruskimi rublji v kojo svrho je naštel sodniku dvajset bankovcev po 100,000 rubljev. Sodnik je rublje odklonil in zahteval dolarje. Pred vojno znašalo 2 milijona rubljev
pet nekaj denarne podpore nabrati, da bo svoj boj za dosego irske republike lahko še nada-
$1,100,000 dolarjev; danes sta pa dva milijona vredna samo borih 50c.
Potratni Amerikanci.
Leta 1919 so Amerikanci potrošili za smodke in tobak 510 milijonov dolarjev, za cigarete
Italija bo omejila razporoke.
Rim, Italija.—Vsled priporočila Vatikana bo italijanska vlada izdala bolj strogo postavo, naperjeno proti vedno bolj in bolj naraščujočemu številu razporok in ločitev zakonov v Italiji, osobito v Reki.
Reka je postala zadnji čas a-meriški Reno za ločitve zakonov. Kdor se hoče razporočiti gre samo v Reko in postane državljan iste. Italrjafiska via-
$800,000,000 za sladkorcke,da takim ^^ ne ])o ^ (candy) in sladoled(ice cream) | znflvala državljangke !fce
?no i j ob povratku v Italijo, šave) $800,000,000; za prezve-	_
kovalni gum (chewing gum)
gum
$800,000,000. Te ogromne svo-te je izračunal nek statistikar z opombo, da se je 1. 1919 v Združenih državah izdalo za knjige samo 33 milijonov dolarjev.
Dobra letina pšenice.
Noorhead, Minn. — Neki farmer v Glyndon, Minn, je i-mel letos 6 akrov zasajene pšenice. Pšenica je pa tako dobro obrodila, d« znaša skupni pridelek teh 6 a k rev čistih 240 bušljev, oziroma 40 bušljev na a ker.
Nova vojaška bolnišnica v St. Cloud, Minn.
Washington, D.C., 28. julija. — Vlada je določila $1,000.000 za gradbo velike vojaške bolnišnice, ki bo stala v St. Cloud, Minn. V tej bolnišnici se najbolj zvite načine, ter delajo jbo'lahko zdravilo do 350 urno-ogromne dobičke.	jbolnih vojakov.
Žrtve roparskih živali v Indiji.
Dr. J. R. Carleton, prezbite-rijanski misijonar zatrjuje v svojem letnem poročilu, da je 1. 1921 v Indiji 20,043 oseb u-mrlo vsled kačjega pika, krvoločne živali pa so umorile 3,329 oseb in sicer: tigri 1507 leopardi 874, volkovi 522, krokodili 204, medvedi 118, sloni 77 in hijene 27.
Ameriški izletniki dospeli na Dunaj.
Dunaj, 31. julija — Danes je semkaj dospela komisija chi-kaških mestnih svetovalcev v svrho proučenavnja cestnože-lezniškega sistema in gradbe cest. Zaeno s to komisijo je do-šlo tudi 45 dijakov raznih meriških univerz, dasi ogledajo naše avstrijske učne zavode.
Najslabša sprava io boljša, nego najboljša pravda.
f -TI
Poziv na sejo.	I Družba "Slovenski Narodni
člane društva sv. Jožefa št. Dom" bode poslala svojega za-2 K. Š. K. J. Joliet, 111., se pro-' stopnika na to sejo, kar je toda se udeležijo prihodnje liko bolj važno, da se udeležite
seje, dne 6. avgusta v polnem v velikem številih številu. Ker bo več važuili Opominjam tudi sestre, ka-s t vari na dnevnem redu, zato-jtere rade zaostajajo dolžne, da rej se prosi olane, da se udele-jbolj redno plačujejo ases., kar žij<» te .-e.ii 'tvar največ mogoče,	—
da se t)lodo ^se točke rešile v
pravem pomenu in v zadovoljstvo vs6n*9lanov.
Nadalje opozarjam čLa»e, kateri'* uwfcnjejo društvu že dva ines%<MAn več, da poravnajo dol#» kakor hitro mogoče,
bo lažje za vas in za uradnice in v korist društva. Sobratski pozdrav,,
Angela A. Rovan, tajnica.
ZAHVALA.
Tem potom se lepo zahvaljujem za podporo, ali darove, ker drugače bom primoran ra-j katere sem prejela še od nas-vnati se po pravilih. Ako ka- lednih društev. Te darove sem teri ue more plačati, naj se iz- prejela za mojega moža Frank
razi na seji ali pa pri tajniku in takega eJaaa se bo počakalo; nikakor pa ne takega, ki se ne- bo opravičil in potem ako bo kateri suspeiulan ni treba krivde na tajnika zvračati, ampak naj krivdo sam sebi pripise.
John Plut, tajnik.
NAZNANILO.
Cenjenemu članstvu društva sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. nr Brooklyn-u N. Y. se tem potom naznanja sledeče:
.Znano je že vsakemu, da dru štvo priredi letni piknik v nedeljo dne 13. avgusta v obče-znanem Mrt. Henry Walter Emerald.parku, Myrtle in Martin Ave, krtaidale, Long Island. Draštvo je ifa svoji četrtletni .seji, vršeči se dne 1. julija raz motrivalo kako in kaj ukreniti v dosego dobrega uspeha v korist društvene blagajne. Po daljčasni debati je prišlo do sklepa: društvo je že nekaj let na pikniku izžrebalo cekin za $5 ali $10 in ker je to že nekaj let trajalo, je društva prišlo do zaključka^ da ae to,- za. letos opu-sti, in na mesto tega se priredi Serial igro dobitkov. Društvo je sklenilo, da je vsak član dolžan' prinesti ep dobitek; člani, kateri ne. bodo prinesli dobit kov, plačajo en dolar v društveno blagajno, kajti vsak do bitek bode pri igri dosegel en dolar, zftto pa vsak član, kateri ne prinese dobitka plača en dolar. Dobitki ne smejo biti vredni mdnj kakor 35c komad. Dobitke je prinesti k prihodnji seji, katera se vrši v soboto 5. avgusta v društveno dvorano 92 Morgan Ave., in jih izročiti tajniku, da vsakega posebej vknjiži.
Dragi mi f člani in društveni bratje! Mijflremo, da imamo pri društvu vsi shake koristi in d o lžn ost ij ~>y amo da, ako en ali drugi član.aftolj, da je opravičen zahtevji^ od ^ruštva bolniško podporo; vemo pa tudi, da se iz redili mesečnih prispevkov texlyp ^Jcrivajo društveni stroški iu plačuje bolniška podpor^. ( Zato društva prirejajo piknike in razne zabave da se s tem pridobi kaj v korist društvene blagajne. V dosego tega pa je neobhodno potrebna požrtvovalnost in skupno delovanje. Cenjeni bratje društ-veniki! S tem ste prijazno pozvani na skupno delo in požrtvovalnost za prihodnji piknik; storimo vsak svojo dolžnost v polni meri, in ako to storimo, storili bodemo svojo dolžnost v svojo lafctno korist, in smelo re čem;'da bodemo pri'tem pikniku dosegli najboljši uspeh.
8 so bratskim pozdravom ostajam Vam uclani,
P. G. Tassotti, nadzornik.
Pirša, člana dr. štev. 61 K. S. K. J., ki se nahaja že več let v umobolnici in je neozdravljiv. Paro val i so:
Društvo štev. 32......$ 5.75
Društvo štev. 65...... 6.65
M, dva brata tukaj v Forest City: Pavel in Jožef Princ, in en bratranec nekje v Ameriki in Še Več sorodnikov v stari domovini; njen oče je pa zgorel preti več leti v tovarni* v Waukegan, 111. Gotovo Ti dragi prijatelj, in vi ubogi otročički, gotovo, da je izguba žene in matere nepopisna, toda pretfec žalovati ne pomaga nič ampak pravo katoliško—krepostno življenje kakor vas je učila- ona in Vam vsem kakor tudi nam dajala g svojim življenjem bode nas enkrat v raju združilo. Zatoraj niolimo za pokoj ilje-ne duše in skušajmo uravnati tudi naša pota življenja po njenem vzgledu.
Drugih novic tukaj v Forest City ni. Štrajk še vedno traja in ni še ni kakega znamenja, da bi se kmalu začelo z delom; u-pamo pa, da ako smo složni in mirni, da bode že boljše, mislim da ne bode nobene izdajice med slovenskim narodom, da bi se| tako daleč spozabila, da bi sla kazit in tako sramotno delo o-l

Društvo štev. 111...... 2.75, m. , , . , , ,
Društvo štev. 121...... 3.75 Povijat kakor je delo skeba
_(Zatorej rojaki bodimo trthri in
Skupaj	$18 90! zadržimo se mirno in ne skuša
Od prej sem prejela podpore U. ? ®!1q kaj doseči, ker kompa-
od društev, kakor je bilo že v "Glasilu" enkrat izkazano $155.32, k temu prišteta da^-našnja svota $18.90; torej sem vsega skupaj prejela od društev K. S. K. Jednote $174.22.
K sklepu izrekam še enkrat iskreno hvalo vsem darovalcem ali društvom za to naklonjeno mi podporo. Dobri Bog naj Vam to obilno poplača z ljubim zdiavjem in srečo!
Ostajam s pozdravom vsem skupaj hvaležna
Barbara Pirša, Youngs town, Ohio.
Forest City, Pa.
Malokrat se čuje iz nase naselbine kaj novic; zatoraj sem se namenil poročati o smrti večletne članice K. S. K. J. Marije Suhadolnik žene - John-a
nijski psi skušajo v prvi vrsti zasejati nemir in tepež med vrste delavca in tako zlomiti or ganizacijo; toraj pozor dragi Sodelavec in zmaga je gotovo naša!
Pozdrav vsem članom in članicam naže dične K. S. K. Jednote.
J. A. Dečman.
Waukegan, 111.
Delavske razmere so se tukaj od spomladi izboljšale v toliko, da se delo laglje dobi posebno ker se letos veliko no vih his dela; ali plače so majhne ker se draginja še vedno drži vojnih časov, material pa tudi, namesto da bi šle cene doli so pričele iti gori, ali za delavske plače se nihče ne zmeni če so zadosti velike ali ne.
V tukajšnji bolnišnici se na
8 Ma^Ssuhadolnik je umrla }laJa roiak Mr'
I* o 4 n M. n « rt /\ Mn 1 /. i« > ■■ Al 4
21. julija zjutraj v bolnišnici v Scranton, kamor so jo peljali v četrtek in zdravnikom, kateri so jo preiskali se je zdelo,da je edina rešitev za njo operacija, toda vsg zaman, revica je morala umreti. Pokojna je bila rojena 10. nov. 1881 v vasi Ig pri Ljubljani, hči Janeza in E-lizabete Princ. V Ameriko je prišla 6. aprila 1901 in se poročila z John Suhadolnikom, kateri žaluje za njo z 9 otročički najmlajši star 2 leti. Bolehala je samo 5 tednov. Pokoj-nica že bila nad 20 let članka dr. sv. Jožefa štev. 12 K. S. K. J., dr. "Zvezda" S. N. P. J. in tudi vneta članica društva Ka toliških mater. Pokojfia blaga žena je bila pravi vzor katoliške žene, dobre matere in skrbne gospodinje in prijateljica vseh, kar je pričal krasen pogreb v nedeljo popoldne dne 23. julija, katerega so se udeležili večinoma vsi rojaki in rojakinje, ne glede na društva katerih članica je bila pokojnica. Gospod Reiv. V. Mihelčič je v krasnih besedah označil pri pogrebu značaj in vrline umrle so-sestre in omenil tudi njeno pravo katoliško življenje kot mati, žena in gospodinja. Zatoraj smelo upamo, da se že veseli nad zvezdami in zdmže-
kateri se je moral podvreči težki operaciji na želodčnem ka-menu. Zdaj se že dobro počuti in upati je, da v kratkem zapusti bolnišnico ter se povrne domov k svoji družini. 1 Le North Shore Building & Lqan Association (Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo) bode*izdalo prvo soboto v avgustu mesecu 6. serijo svojih delnic. Pri tej priložnosti se bode zopet nudila ugodna priložnost za pristop v to pre-koristno društvo. Ker društvo tako lepo napreduje, radi tega ne odlašajte s pristopom; prej ko pristopite, boljše bode za vse, kajti v slogi je moč. Ako kateri želi kakšnega pojasnila o tem društvu, lahko pride v soboto večer ob 7. uri v Frank Opekove prostore na lOto cesto, pa bode dobil natančna pojasnila in potem lahko pristopi ko se prepriča, da ima društvo trdno podlago in dobre namene. Toraj še eiikrat vabim vse rojake in rojakinje, da pristopite v to prekoristno društvo.
John Zalar, tajnik.

Pueblo, Colo. Družina Frank in Frančiška Petkovšek, po domače Planine
i prostora. Spoznajo, in ta misel nas možno priganja. Zveza slov. in hrvatskih mater je napravila mnogo lepih stvari, za katere bomo arečkali. Nasi farmarji nam bodo pa pripeljali dosti kure tine, prešičke in teličke, tedaj bo kdo sreeei dobro teklo.
Vsak lahko opazuje, kjer se pametni stariši nujno trudijo, ter žrtvujejo iza napredek svoje cerkve, tam se sami toliko močneje navežejo na svojo cerkev in njih mladina se tesneje naveže na sv. vero, postanejo ponos svojim starišem in slovenskemu narodu. Nikjer, in nikdar ni zgubet, povsod se pokaže le velika korist. Zanimanje za blago stvar prežene leno spanje, zbudi na vse strani živahno delovanje.
Naša dekleta so si tukaj nekaj zmislile. Na Labor day, 4. sept. (Delavski praznik) mora biti prijeten dan za mladi svet v City Park. Priredijo namreč tam plesno veselico in še vs»ei drugo s sodelovanjem naših vernih mladeniče v. Rojaki iz bližnjih naselbin radi prihajajo na take zabave, da so sprijaznijo z Pueblčani.
P. 0. Z..
Na programu je: petje, igre,!Rev. Arthur Jerome Drosserts razne dirke, tekme in baseball D. D. škof v San Antonio, Tex. za mladino in odrasle in vsako; $10, Rt. Rev. T. Russell p. D. vrstni razni drugi "špasi",| škof v Charleston, S. C. $5, katere so pa še, in morajo biti Društvo Slovenski Sinovi, Bear tajnj. Torej v nedeljo takoj! Creek, Mont., nabrali $10.80, po južini na piknik Pevskega; Društvo sv. Jožefa št. 57, K. S. in dramatičnega kluba. Vstop- K. J., Brooklyn, N. Y. $10, Mr. nina je prosta. Na veselo sv i- I. Polajnar, Enumclaw, Wash.
denje vam kliče:
Matija Ivanetič.
Waukegan, 111.
Ker se nihče ne oglasi iz naše velike slovenske naselbine, hočem tu napisati par vrstic v prilog slovenskega "Pevskega in Dramatičnega Kluba Združenih društev." Kakor je že znano, se je preteklo spomlad ustanovil Pevski in dramatični klbb; obstoječ iz članov in članic iz 6. tukajšnih katoliških podpornih društev. Namen kluba je: prirejati igro in koncerte, za to ali ono društvo. Le ako so pevci, pevke, igralci in igralke združeni, le potem smemo upati, da bode uspeh prireditve uspešen. Klub je vpri-zoril žo 3. prireditve preteklo stfomtad'Z velikim uspehom. j5a$i se še ni odprla jesenska sezona, a klub ima že polne roke dela, ki ga bode moral izvršiti še to jesen. Zato apelirani na člane in članice društev: sv. Jožefa 53, Marije Pomagaj 79,
istim naznanjamo, da bomo vsakemu zaprošeno stvar brezplačno posodili. Poleg onega kupleta, ki je že izposojen za prepis partiture, imamo se štiri druge v zalogi in sicer: "Učeni Mihec" (Ribniška), "Slabi časi." "Nezadofvoljnež in "To zares užitek ni." Tudi te smo že nekemu društvu za prepis poslali.	'r s?
Vsakdo, ki želi te kujete na posodo jih bo dobil, samb malo potrpljenja je treba da jih drugi prepišejo.
Drugi mesec pričakujemo iz Ljubljane tudi več novih in primernih gledaliških iger; iste bomo istotako soobito krajevnim društvom naše Jednote za prireditev brezplačno dali na razpolago. Na rokah ima-ma zdaj krasno Meškotovo dramsko sliko v treh dejanjih "Mati", ki je izšla 1. 1914. Poslal nam jo je sani pisatelj nekaj izboljšano in popravljeno.
L IZKAZ DAROV ZA MLADINSKE DOMOVE.
Prvi je daroval za deco starega kraja na pikniku 3. junija 1921. Mr. Frank Starin, So. Brooklyn, N. Y., kot "aro večjega daru" $1.00.
V New Yorku so darovali: Na ljubeznivo priporočilo Rt. RevUPyBenigoii Snoja O. F. M. župljani slovenske cerkve s posebno kolekto 17. jul. 1921 $79.66; Mrs. Mary Jazbec, $5, Mr. Jerman Agricij s sestro M i nk o $5, Mr. Jernej Habjan
sv. Ana 127, K. S. K. J., Pre^,^, Mrs Mary Vavpotič $5, Mr.
Oin Mrs. Hribar $2, Neimenova-
$5, Rev. Henry llofman (kap-llar) Catalpa Ave., Brooklyn, N. Y. $10, Mrs. Češarek, Brook-LISTNICA UREDNIŠTVA, lyn, N. Y. $10, Mr. Alois Gre-
Ker smo zadnji čas prejeli	g? ££
več prošenj od raznih pevskih ^ ' Mr j ' poI m drugih društev, da bi jrni $ Mr A . Fur)an £ druži_
doposlali f	Grebenak, $2, Društ. Kras,
viren kuplet	&ge Harrisb fc ^ M r. John
Lr^M = Plevel $5, Mrs. Katherine Bom,
$1.
obžaluje izgubo 7 let starega na z Zveličarjem uživa nebeš- sinčka Jožeka. Čeravno le
ki raj, saj je prejela sv. zakra mente komaj 12 ur pred njeno smrtjo. Pevsko društvo "Nap rej" je zapelo v cerkvi in na pokopališču zadnje pesmi njej v slovo, in nobeno oko ni bilo Iz urada dr. Marija Čistega suho pri pogledu na uboge si Spočetja, št 85 Lorain, O. rotke, katere so tako v nežni Zdi >o mi, da so nekatere ses- mladosti izgubile skrbno ma-ire-članjce našega društva mico. V resnici je žalostno, ko menda pozabile, kedaj in kje i- zagreliejo komaj 40 letno ma-mamo mesečno sejo?	ter tako mladoletnih otrok, to-
Proaim v*e sestre, da ^e brez da pota človeškega življenja izjeme udeleže prihodnje redne1 peljejo vsa do groba in do cil-seje t. j. 13. aygusta 1922. v na-! ja za kar smo ustvarjeni; za Vadnili prostorih. Več važnih večnost in tam še le je pravo vari je na dnevnem redu. {življenje vernega zemljana.
malo Časa v šoli, je spadal k društvu masnih strežnikov sv. Alojzija, vsJed tega so se otroci dr. sv. Alojzija in sv. Nežei v lepem številu udeležili krasnega pogreba. Bil je tudi v mladinskemu oddelku naše dione K.S.K. Jednote. Žalujočim starišem iskreno sožalje.
Pridni farani se zopet pripravljajo na vrtno veselico, duš 13. avgusta. Ker imamo rea precejšno skrb na glavi, odkar nas je povodenj pognala na hrib, kjer smo kupili krasen E-ilerjev vrt, se nekateri trudijo z veliko vnemo. Za šolo nam
Srce Jez. 1533 C. O. F., sv. Dru žine 6, D. S. D. in Sani. podp. dr. Vitezi sv. Jurija, da pristopi« v. klub vsak, ki ga količkaj veseli petje in dramatika. Vstopnina je prosta. Klub zboruje vsako 4. nedeljo ob 7. uri zvečer v Opekovi dvorani. Zlasti bi prosil, da bi v klub pristopile tudi oženjene ženske. Mnogo, mnogo je omoženili žena., ki so izborae igralke, a odkar so se omožile, jih no vidimo več na odru. To ni prav. Klub potrebuje vse, mlade in stare, bodisi moške ali ženske, pevce ali igralke. Zatorej pristopite vsi h klubu. Klub bode otJvoril jesensko sezono 3. sept. s koncertom in veliko znano i-gro "Deseti brat." Na to igro že sedaj rojake opozarjam. Za danes povem le to: da Mr. John Hladnik, jr., nastopi v ulogi "Krjavelj". Da bo smeha in zabave dovolj, vam samo oseba Hladnik dovolj garantira. Gosp. urednika "Glasila" bi prosil, da naj priobči poziv na druga pevska in dramatična društva in klube, in ako ima kako društvo igro v zalogi, bodisi novo, ali da je ni mogoče v knjigarnah 4dobiti; in "Glasilo" bi igro priobčilo v svojih kolonah, kakor je zadnjo zimo in spomlad, in bi bilo jako ustreženo dramatičnem društvom. Na,ta način bi društvo dobilo novo igro in se igralcem prihranilo čas za prepis ulog. Želeti bi bilo, da se več prijateljev petja in dramatike poslužuje peresa tor se pogosto o-glaša v "Glasilu",ker bo "Glasilo" gotovo šlo vsem na roke.
Ne smem se pozabiti, da nas klub priredi imeniten piknik v nedeljo 6. avgusta na "dratov-slkem" prostoru priČenši ob eni uri popoldne. Vabimo torej vse prijatelje, da se tega piknika udeleže. Zabave bode dovolj.
$1, Mrs. Miss
na $1, Neimenovana $30, Miss Mary Botijev $10, Mrs. Pavlič Antonia, $5, Neimenovana po Rt. Rev. P. Benikon Snoju $10, Mr. in Mrs. Stašič $10, Miss I-vanka Ulčar $10, Miss Neža Rauh $2 Mrs. Osolin Ana, $1 Mr. Zupane Ferdinand $1, Miss Mary Gostič $1.
V	Brooklynu in Ridgewoodu N« Y.: Ignac Starin z družino namesto venca na grob f Anton Burgarju $25, Mr. Valentin in Leni Vavpotič $5, Mr. Kucler $1, C. M. prednica kat. šole na Catalpa Ave. $3, Mrs. Franja Burgar $20, Mrs. Starin, Berich $10, Mrs. Leni Vavpotič $5.
Na prijazno priporočilo Rev. P. Kornelij Petriča O. F. M. farani slov. cerkve v Brooklyn N. Y., s posebno kolekto 13. oktobra 1921. $88.81.
V	Bridgeportu Conn.: Na dobrotno priporočilo Rev. Mihael Goloba farani slovenske župnije s posebno kolekto 31. julija 1921 $51.83. Mr *Dominko Janez $2, Mr. Jožef Čok $5, Mr. Korošec, organist $1, Mr. Anton Ciput $5, Miss Lena Anto-lin 50c, Miss Francis Kovat ič $1, Mr. Martin Horvat $2, Mrs. Vida Gosar $5, Mr. Ferenčak Jurij $1.50, na svatbi Micike in Štefeka Markoja nabral Mr. Matjaž Sebjaii $12.86.
Rev. Josip Tomšič, New Haven, Conn. $10.
Rev. Frank Šaloven, LaSalle, IU. $10. Prvi izkaz skupaj $450.16.
II. izkaz.
Milost, škof Msgr. Jakob Trobec D. D., Rice, Minn. $50, Mr. Frank Sakser, New York City $50, Mr. Dolar, New York City $3, Miss Agnes Kos, N. Y. $2, Neimenovana $2, Mr. ^Takob Prestor, Sheboygan, Wis. $10, Rt. Rev. Edward P. Allen D. D. škof v Mobile A|la. $10, Rt.
Miss Ivanka Ulčar N. Y., nabrala za Božič: Mrs. A. M. Jakopič $5, Mrs. M. Mlakar $5, Mrs. Ivana Abe $5, Mrs. Fanny Habjan $2, Mrs. Terezija Henigman $1, Jenny Schier $5, Miss Fanny Pirnat $2 Mrs. Mary Habjan $1, Mrs. Ursula Kra-jar $1 Mrs. Helena Pavli $2 Mrs. Lucijan Agnes $2, Mrs. Fanny Karc $1, Mr. Pavel O-grinc $2, Mrs. Jerica Peteka $2, Miss Mary Hribar $2, Miss Mary Botijev^ Miss Minka Hra-šar $1, Miss Agnes Kompare $1, Miss Gertrude Pogačnik $1, Miss Lucille Sine $1, Miss Mary Luteršek $1, Miss Mary Za-bret $1, Miss Mary Stefens $1. Miss Roža Štiflar N. Y., nabrala za Božič: Miss Jenny Kusar Brooklyn, N. Y. $1, Mrs. Margaret Škrabar $1, Mrs. Lucija Škrabar $l,Miss Fany Kos $10, Miss Jeiovšek $1, Mrs. Albina Potočnik $1, Miss Roza Stiflar $2, Miss Ma&či Svetlin $2, Mrs. Fanny Sime $2, Mrs. Anna in Miss Minca Zorman, $6, Miss Angela Martine, Brooklyn 50c, Mrs. Fanny Cerar, 50c, Miss Josefina Pirc 50c, Mr. Rudolf Potočnik 50c, Mr. Janke Hren 50c, neimenovana $1.50. Miss Katie Pavlič, N. Y. nabrala za Božič: Mrs. Anna Sme Mary Yavpotič'$l, Milka Medved $1, Miss Mary Stašicli $2, Miss Mary Peterka $1, Mrs. Antonia Pavlič $3, Miss Katie Pavlič $5, Mrs. Anna Sme $1.50.
Miss Mary Tomec N. Y. nabrala za Božič: Miss Mary Kri-štov $1, Josie Pošavec 25c, Mrs. Agnes Kos $2, Mrs. Frances Pavli 50c, Mr. Ivan Kulia $1, Miss Barbara Lertich 50c, Mr. Anton Tomec 50c, Mr. Josef Paulin 50c, Miss Maiy Janes 50c, Frances Muhvich 50c, Mr. Ivan Majdič 50c, Miss Mary Ulčar 50c, Miss Fanny Jerman $1, Miss Ivana Ovca $1, Miss A. Glatz $1, Mrs. Bartel 50c, Mrs. Mary Abe $1, Mary Ke-car 50c, neimenovana 25c, Miss Urša Černkovich $1, Miss Mici Liberšar, Joliet, 111. $10, Rev. George M. Metzger, Brooklyn $100, Mr. Mark Blutli, Joliet, 111. $10, Rev. John Blazic, Lecrone Pa. $50.
V	Forest City, Pa., so darovali: Mrs. in Mrs. J. Okom $2, Otroci farne šole nabrali $33.52 Mrs. Margaret Svete s hčerko-ma Mary in Ivanko $10, Mrs. Anna Wilton $2, Mr. Frank Lavs $1, Dr. Mar. Vnebovzetje št. 77, K. S. K. J. $50, Mr. Gašper Ravnikar $2, Mr. Jos. Ko-min $5, Dr. sv. Jožefa št. 12, K. S. K. J. $50, Mr. John Bre-gar, Brandel $1.50, Pevsko dr. Zvon $20, Rev. Valentin Milie-lic, $30, Miss Jennie Svete $1, Kolekta med Slovenci $545.26, Vincenc Vrhovšek $1. Skupaj v Forest City $754.28. Drugi izkaz darov znaša $1,232.08.
V	imenu vseh "domovcev" in v imenu Društva za Mladinske domove vsem blagim dobrotnikom najsrčnejši: Bog plačaj!
Dr. Srečko Zamjan, tajnik.
Hvala Vam, sorojaki!
Pred šestimi meseci smo obrnili imenu preštevilne osirotele, zapušča in zanemarjene mladine v stari domovini na Vas, dragi ameriški sorojaki, z gor-ko prošnjo, da nam jo pomagate rešitti. Naš proseči oklic je
objavilo skoro vse slovensko a-meriško časopisje, za kar mu kar najsrčnejša zahvala. Glas o zapuščenosti naše dece je tako prodrl do poslednje naše naselbine v Ameriki,
Nato smo umolknili. Pa to ni bil modk pozabe, marveč ravno nasprotno: za nami leži 6 mesecev trdega podrobnega dela in organizacije! Društveni ustanovitelj in točasni zastopnik za Ameriko, dr. Srečko Za-mnjen je nastopil za sedanje čase gotovo trnjavo pot, od naselbine do naselbine, da osebno poroča o razmerah v stari domovini in organizira pomoč. Doslej je obiskal del vzhoda, Minnesoto Montano, Washington, Wyoming, Colorado in Ca-lifornio. V Jolietu je poročal na letnem zborovanju Glavnega odbora K. S. K. Jednote, kateri se je z gorkim sočutjem zavzel za rešilno akcijo in obljubil vso svojo moralno oporo in kar največjo materielno pomoč iz že v ta namen nabranega sklada.
Z enakim globokim razumevanjem in plemenito velikodušnostjo so ga sprejeli tudi po drugih naselbinah. Povsod so ipri redili so roja k i v ta namen
so šli do bank in tvrdk ter sami darovali večje s vote, posebno pa so se izkazala tudi društva ki so skoro vsa odglaso-vala po*$20 do $200 za Mladinske domove.
Vse nabrane svote smo pošiljali sproti centrali "Društva za mladinske domove" v Ljubljano. En del denarja smo u-porabili za vzdrževanje obstoječih Mladinskih domov, preostalo smo naložili plodonosno na banko do časa, da začnemo z zgradbo novih Mladinskih domov, kar se zgodi kar Čim preje, čim bomo imeli dovolj sredstev. Da zadostimo vsem potrebam, bi nam trebalo vsaj $100,000... Pa smo društvo in naši otroci, iz srca hvaležni za vse, kar smo prejeli! Kar imamo, dragi dobrotniki, to Vam damo v povračilo: Našo vsakdanjo molitev in pa dosmrtno hvaležnost!
Se te nasiednje dni objavimo izkaze darov in velikodušnih darovalcev iz posamenih naselbin, ter izkraze v domovino poslanih evot.
Ob enem.pa prosimo prisrčno še preostale naselbine: Bodite nam i Vi enako naklonjeni in dobri, ko Vas obišče naš zasto-
dobro obiskane meetinge čč. pnik dr. Srečko Zamjen. Stis-gg. župniki so priporočili akci-!ka in zatiranje našega naroda
jo v cerkvi in organizirali posebne naibiralne akcije po našel binah, kolektorji so obiskali hišo za hišo, šolski otročki so zbirali pennyje, ki so si jih pri-trgali pri sladčicah, gospe so organizirale dobrodelne večere, mladina pa zabavne prireditve in koncerte, uplivnejši možje
doma,naraščata od dne do dne in Vi, predragi ameriški soro-jaki ste edino in—zadnje upanje!
Društvo za mladinske domove v Ljubljani, dne 29, junija 1922.
Fran Lavtizar, predsednik.
Dr. Srečko Zamjen, tajnik.
ZA RESNICO.
Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v
Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka stolni kanonik

Iz zbirke: "Za resnico'' v Ljubljani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman.
Čudeži in Čudodelnik.
n.
Danes bom začel brez vsakega uvoda. Zelo moram varčevati s časom. Govoriti mi jo — kakor sem zadnjič napove* dal — o čudežih Kristusovih. —
Jezus jo delal raznovrstne čudeže; ižprclmenil je n. pr. vodo v vino in nasitil dvakrat na tisoče ljudi z malo kruh i in ri-bami;izganjal je hudobne duhove in pomiril vihar na morju; ozdravijal je samo s svojo besedo vsakovrstno bolnike, o-bujal mrtve in sam veličastno vstal od mrtvih. — Tako pravi nakratko Katekizem in nekaj več o posameznih čudežih smo slišali vsi v Zgodbah Sv. Pisma. —
Toda proti čudežem Kristusovim vstajajo odločno sovražniki sv. vere. Eni ta jo dogodke same. Ni res, pravijo, da bi so bile tel stvari kdaj zgodile ! — Kaiko da ne? Tako, pravijo, ker evangelijem, ki nam o njih pripovedujejo, ni verjeti. Evangeliji niso zanesljive knjige. — Zakaj ne! vprašam. (Pazite! Odbijal bom sproti sovražne napade.) Zakaj bi torej evangeliji ne bili zanesljivi? — Pred vsem, pravijo, zato ne,, ker niso res spisani od apostolov in apostolskih učencev, marveč so pozneje pod vržene knjige. — Počasi ! Te trditve naši naspro-
1 rob nos t i raznih oseb, dogodkov, 'krajev, šeg td. Razen tega pa imamo za apostolski izvor evangelijskih spisov ohranjena pričevanja cerkvenih pisateljev iz najstarejših časov noter do prve polovico drugega stoletja. Žal, da ne utegnem o tc^n obširneje govoriti! Toda pogumno rečem, da imamo toliko krepkih dokazov za to, da evangeliji niso kaki podvrženi spisi, kolikor jih ni na razpolago zanobeno drugo sta-io zgodovinsko knjigo, o katere poštenosti nič ne dvomimo. Z vso pravico je, dejal že sv. Avguštin: Če knjige, ki jih Cerkev kot apostolske označuje in hrani — to so preti v-sem evangeliji — glede svojega izvora niso nad vsak dvom vzvišene, potem ni nobene knjige katere pristnost bi nad, vsak dv(>m vzvišena bila. — Toda, pravijo nasprotniki, e-vangeiiji so bili lahko pozneje popačeni in zlasti dogodki o čudežih dostavljeni. — Nikakor ne! Nič ni bilo v teh spisih ne dodanega, ne izpuščenega, ne premenjenega. Ni moglo'biti! Zakaj evangeliji so, komaj spisani, postali .takoj sveta lastnina vseh krščanskih občin, ki so jih čuvale kakor punčico svojega očesa, tako da jo. bilo v prvih stoletjih vsako popačenje izključeno. Pozneje pa tudi niso bili pokvarjeni. Dokaz je tu; zakaj najstarejši izvod, ki jih* imamo iz 4. stoletja, popolnoma soglašajo z e-
tniniki nikdar ne bodo doka- vangeliji, ikakor jih beremo še
"1*	- ^____1	l»rv i-| rwlr n	*	#
dandanes. — A brezverci ne
zali. Pač pa jim lahko doka žemo mi s premnogimi in neo-vrgljivimi dokazi, da so evangelije res spiisali apostolski možje sv. Matej, Marka, Luka in Janez v prvem stoletju. Saj je že vseibina evangelijev sama po sebi taka, da smo prisiljeni reči: Tega ni mogel pisati nihče drugi nego možje, ki so ali sami videli ali pa od očividcev slišali to, kar so zapisali — tako živo in nazorno, tako natančno in.,točno so v d-vangelijih popisane vse pod-
odnehajo! Bodisi, pravijo, toda potem so pa evangelisti o Kristusu napisali bajke, in ne zgodovinskih dogodkov. — Ta trditev je set najhujše natolcevanje. Kakor da bajke? Poštenjaki, kakor so bili, nas e-vangelisti pač niso hoteli namenoma varati. Kaj pa bi bili tudi imeli od tega?----Sami pa tudi niso mogli biti varni, da bi bili videli ali za resnične* sprejeli stvari, katerih ni
I;
bilo; saj niso bili histerično človek zagleda prihajajočega
bolni ljudje, isaj so imeli vse svoje zdrave čute skupaj! 1»
saj življenja in čudežnih del Jezusovih, katere so nam popisali, niso videjli samo oni, marveč tudi nešteti drugi ljudje, prijatelji in sovražniki* Jezusovi. AILse ne bi bila vsa javnost takoj dvignila zoper e-vangelis,t,e, če bi bili le-ti izdali o Jezusu ner*»snične bajke? Bajke, prijatelji! Kako naj bodo čudeži Kristusovi izmišljene bajke, če se je pa prav zaradi čudežev Kristusovih, tako naglo širilo krščanstvo; Če so pa apostoli in evangelisti sami šli za Kristusa, Čudodelca v .trpljenje in smrt; če so šle v smrt zanj neštete množice sv. mučeni kov! Za bajke, za laži se ne umira, prijatelji! — Bajke! Kako naj se rodijo bajke 0 Kristusu komaj par let po-njegovi smrti — v času, kakršen je bilo prvo stoletje krščanstva, ko jo v celepa rimskem cesarstvu mod Judi in Grki in Rimljani cvetela najvišja kultura!____V takem času so bajke nemogoče! — Bajke! Kako bajke, Če so pa priznavali čudeže Kristusove sami sovražniki duhovni in farizeji — ker ta človek veliko čudežev dela? (Jan. 11, 47.) In če priznava čudeže tudi judovski Talmud? - In če zgodovinar Josephus Iflavius imenuje Jezusa čudooelnika in v sami poganski pisatelji prvih stoletij dogodkov tajiti ne moreio in tiidi ne tajcS....
Ne, po tej poti sovražniki Kristusovih čudežev no pridejo naprej. Pristnost evangelijev zastonj izpodbijajo, njihovo nepokvarjenost zastonj napadajo, verjetnost evangelistom vskih poročil zastonj 'sumničijo. Dela Kristusova, v evangelijih popisana, so tako dobro in bolje izplačana dejstva
Gospoda in mu zakliče: Gospod, če hočeš, me lahko očistiš! in Jezus stegne svojo roko, se ga dotakne in reče: Hočem, bodi čist! In v trenutku ga zapusti gobova bolezen. (Luk. 5.) — Slepi Bartimej sedi ob poti v Jeriho in prosi v-bogajme. Sliši, da prihaja Jezus. Začne vpiti: Sin Davidov, usmili seme;! Jezus mu re-če: Kaj hočeš, da ti storim? Slepec odgovori: Učenik moj, da vidim! Jezus: Pojdi, tvoja vera te je ozdravila! In slepec izpregle)da in gre za njim. (Maric. 10.) — Dovolj te vrste zgledov! Katere moči ozdravljajo tako, povejte, o
Nič ne jecljajte! Kaj — ali j 1 hin je vseboval lgalono slišim prav ? Vi imate pogum in 2 pinta.
govorite, da bo bili .to le navidez mrtvi Ijdje, in Kristus da je le tako delal, kakor da jih je k življefnju obudil?____O sramota! o grdobijah! Tu se pač izpolnjuje, kar pravi psalmist: Lažnive pričo so se vzdignile zoper mene — in hudobija je sama sebi & lagala ! (Ps. 21, 12.) Pred vsejm: kako naj bi bil Kristus vedel, da so to navidez mrtvi in da bodo prebndili prav tisti hip? In potem — strašna je misel —; po vašem bi Kristus vedoma slepil ljudstvo, vedoma lažnivo izjavil po-slanoejm Janezovim, da on obuja mrtve?____ (Luk. 7.) Bil
1 firkin je vseboval 8 in 7 o-emin galone.
1 omer je vseboval 0 pn-tov.
1 cab je vseboval 3 pinte. Dolžina enodnevnega potovanja je znašala 23 in 1 petino milje.
1 sobotno potovanje 1 angleško miljo.
1 cubit je bil približno 22 palcev.
1 ped jei merila 9 palcev.
1 širina roke pesti 3 in % palcev.
1 širina 1 prsta 1 palec.
skrite moči pri rode. Kako se pravi tem mofen ? Imenujte jih! Dokažite svojo trditev, o poniževalci Gospodovi! Kdo je Kristusu odkril te moči? Kako, da jih ni nihče drugi nikoli uporabljal?... Nimate odgovora? Nimate! ga! — In ali se ne zdite sami sebi smešni, če hočete vedeti, da je delalo tako čuda tisto po-scjbno zanpanje, ki »o ga bolniki imeli do Kristusa, da jih je delala zbujena živa vera, domišljija — sugestija, avtosu-gestija, ka'kor pravite. Ni mi na mislih, da bi oporekal zdrav-nikom-veščakpm, ki trdijo, da sugestija in avtosugestija nista brejfc nekega gotovega vpliva pri gotovih duševno- nervoznih boleznih. Toda če sem gluh ali slep mutast ali pobi gob in n les na telesu, zastonj je: nobeno prigovarjanje zdravnikovo, nobena zbujema vera, nobena sam<xlomišljija — ne sugestija, ne avtosugestija me ne bodo ozdravile! Le kar poizkušajte * gospodi zdra-\niki, in vi neozdravljivo bol-temini siromaki, le poizkušajte kakor katerikoli drugi zgodo- jg temi cenenimi zdravili! Pri-tfinski dogodki; po pameti nih-Igovarjajte, zdravniki, slepcem, čc ne more dvomiti, da so se res naij izpreglejdujejo, sugerirajto zgodila: kakor nihče pameten hromim, naj hodijo — in vi bolne dvomi nad deli, ki jihspo-jniki z zevajočimi ranami na te-roča zgodovina o Aleksandru'lesu, domišjujte si prav živo, Velikem, o Juliju Ceizarju, o Ida ste takorekoč popolnoma zd-Napoleonu in drugih možeh, ki 'iavi in začel jeni; vi gluhi, pri-so na zemlji velike reči naredi- 'govarjajte sami sebi, da mora-
sovražniki Kristusovi? Vi [bi lažnik in goljufiv zavajalec pravite, da je Kristus poznal ljudstva?____Ali si upate to re-
li ali pa le vellike reči podrli — kakor pravi sloveči govornik p. Roh.
Vprašanje je zdaj le: Ali so dela Kristusova, ki jih kot zgodovinskih po pameti zavre-čini mogoče (opazili ste, da poudarjam po pameiti, ker po ne-
te preslišali; vi mutasti, su-gejrirajte si, da morate izprego-
voriti____videli boste, če poj-
de____Šale, neumestne norčije
so to — in ne resnobna govorica! — In kaj hočejo brezverni nasprotniki Kristusovi z magnetizmom ins»piritizmom?y K-
spameti vse lahko tajimo) ali daij so bili pojavi le-teh — koli-so tedaj dela Kristusova pravi "kor jih je sploh ugotoviti mo-čndeži, ali niso? — In tu pri-|goče _ le oddaleč podobni de-haja druga četa brezvernih mo- lom Kristusovim ? Kdaj so drijanov, tsti, ki dogodkov ne magnetične in spiritične moči zanikujejo, pač pa jih hočejo!odkrito dostojanstveno in dob-razložiti brez višje moči, po 'rotljivo ozdravljale bolnike v-
naravnih potih, bi morali pravzaprav reči; zakaj na mnoge in razne načine poskušajo in se trudijo, da bi prišli do cilja. Do tistega cilja, katerega je ja-ko grobo izrazil s sovraštvom do krščanstva napoljeni nemški^ panteist David Strauss, re koč: Kdor hoče duhovnike (Strauss ne pravi duhovnike, i-ma drug izraz, ki ne spada na prižnico in ne med olikane
seh vrst? neozdravljive bolnike? celo oddaljene bolnike? ozdravljale hipno? In kaj — ali naj razložimo s spi riti z-mom in magnetizmom, s sugestijo in avtosugesti jo tudi čudežna dela na mrtviprirodi: izpre-menjenje votle y vino? hipno pomirjen je morskega viharja? hojo po vodi kakor po suhem? pomnoženje kruha, da se nasi-
r a-i\ ^ a u v -------»ti 5000 lačnih ljudi in še celi
ljudi I) - kdor hoče duhovni- |koši kniha ostanejo? Kje so
ke pregnati iz Cerkve, ta mora mo& razen božjih, ki bi take
prej k*idez pregnati iz vere. - Ufc dovrševale? - A kaj pa še-
Dobro; kako torej hočejo v Je- ]e, ko pride Kristus v Najm in
zusovih delih nstajati božjo neso mPrtvega mladeniča, sina-
**** ^ razločiti po edinca matere-vdove, in se Go-ravrnh potih? Poglejmo! -'spod ribliža llosilcem, jim ve-.
ZZ^ V BetZajdi leŽi d obstati in zakliče: Mlade-o8-letni bolnik - mrtvouden,	re^em ti: Vstani! - in
či? Vi, ti na drugih mestih svojih spisov ne morete drugače, nego da slavite Gospoda kot najvišjega in naj mod rej šega človeških otrok, kot najvzvC-še-nejsL vzor človeštva — tako čistega in resničnega, kakor nihče pred njim, in nihče za njim. ____Ah zares, lagala je hudobija človiiška— sama sebi je lagal!
•
O čudežu Jezusovega vstajenja od mrtvih bom govoril ob svojem času posebej. Ni mogoče vse naenkrat. Še tako sem moral tvari'io lindo stisniti in se omeji «i le na nekatere glavne stavk*. Vendar u-pam, da sem vam pokazal, da stoje čudeži Krisrn-nvi trdno proti vsemu, s čimer bi jih hoteli podreti tisti, ki bi hoteli Kristusa oropati njegovega božanstva. Da, za to jim gre! V Kristusu bi navsezadnje še pustili plemenitega človeka, velikega modrijana, vzvišenega ljubitelja ljudstva — in kar še takega hočete — samo Boga ne! Boga pa nevera noče — ne nevidnega v nebesih, ne v človeškem mesu vidnega na zemlji!
Toda zastonj se trudijo! Kristus je prav s svojimi čudeži dokazal, da je Sin božji in^pra-vi Bog. Sam se je skliceval na nje, ko je jasno in določno izpovedaval svoje božanstvo. — Ako ne delam del svojega Očeta, mi nikar ne verjemite, a-ko jih pa delam in ako meni nočete verjeti, verjemite delom — je dejal nevernim Judom. (Jan. 10, 37—38.) In čudeži, božja dela, ne morejo potrjevati drugega n^go resnico. Zato: Resnično, ta je Sin božji... (Mat. 27, 54.)
Pa tudi način sam, kako je Jezus čudeže delal, pričuje o j jegovem božanstvu. Zapovedoval je naravi nef kakor tak, ki ima od Boga moč, marveč kakor tak, ki ima božjo moč sam v sebi. Mladenič, rečem ti: Vstani (Luk. 7,14.) Hočem, bodi očiščen! (Mat. 8, 3.) Kakor Oče mrtve obuja in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče, pravi sam pri sv. Ja-nejzu. (Jan. 5, 21.) Moč je izhajala iz njega in jo vse ozd-ravljaia — pravi sv. Luka. (Luk. 6,14.) Moč njemu lastna, njemu bistvena. To pa je moč Gospodarja, oblast Sina v hiši svoji — kakor pravi apostol do Hebrejcev (,?, 6.) — Sina, ki je pravi Bog od pravega Boga. Amen.
PRESTAVA NEKATERIH BIBLIČNIH IMEN.
V sv. Pismu in evangelijih večkrat čitamo kako tujo be-
da se ne} more sam ^Uganiti C',	1 •	*edo, koje pomen nam morda
Kristus Dri d o.	mladenič vstane in živi! (Luk. v . Tukaj navajamo
Kristus pride,.ga vidi, mu reče: Vstani! Vzemi svojo posteljo in hodi! ' In mož je v hipu zdrav, vstane, spravi skupaj svoje borno ležišče in gre. (Jan. 5 )— V Kafarnavmn umira
7.) — Ali ko pride v hišo Jairo-
jasen. prestavo
Tukaj navajamo nekaterih teh imen
Vojn prime za roko njegovo ^ ^
1 srebriii taknt (denar) bi bil vreden $538.00
mrtvo hčer in jo obudi v življenje? (Mark. 5.) — Ali ko ga spremijo h grobu prijatelja La-
sin kraljevega uradnika Je-'^T' ki Ž° štiri ^	V
711Q r»nJ/iL Z TT ^tIm • , grobu, in žapove: Odvalite ka-
Ga^8k0>en! in zakUče z velikim gla-
™ 7n SS"? P^V naJ som: Lzaar, pridi ven! - in proti m ga prosi, da bi šel ž 0 T v. • „ . , ,
njim in mu ozdravil sina. Jer Lazar Z1V PnW lz *r.oba?
zus odgovori: Pojdi, tvoj sin (Jan- ---- Kako Re -ie to
f lil sin je bil Zdravljen zgodilo? Vstanite, napadalci j
živi! isto uro.
1 1
tov 1 1 r i
zlati talent pa $13,809 srebrni krajcer 13 cen-
vinar 3 cente
srebrni shekel 50c
gicirab 1 cent
ephab je vseboval 7 ga-
(Jan. 4.) — Gobav;Kristusovi! Jasno govorite! 1 on in 5 pintov.
KAKO JE S PRISELJEVANJEM V AMERIKO ?
Nova postava, ki je veljavna do 30. jun. 1924., ne zabranjnje priseljevanja, temveč ga samo omejuje in sicer letno na 3 odstotnega onega števila ljudi, ki jih je imela kaka narodnost v tej deželi leta 1910.
Na podlagi te postave pride lahko na leto iz Jugoslavije! 6405 oseb, iz Italije 42,021 in Avstrije 7444. To število se imenuje letna kvota kake države.
Pri sel je van jei se šteje h kvoti one države, pod katero sedaj spada kraj, kjer je bil priseljenec rojen.
Uradno leto za priseljevanje se pričenja 1. julija in se zaključi na 30. junija.
V enem samem mesecu ne more priti več priseljencev kakor ena petina letne kvote, to je iz Jugoslavije 1280, iz Italije 8404, iz Avstrije 1488 oseb. To stavilo se imenuje mesečna kvota.
Ako pride vsak mesec polno dovoljeno število ljudi iz kake države, tedaj je letna kvota za dotično državo izčrpana v 5 mesecih, drugače pa priseljenci toliko časa lahko prihajajo, da e.e število dopolni.
Ko je enkrat kvota polna, tedaj se splošno priseljevanje iz dotične države ustavi do nasi?-dnjega 1. julija. Kdor od onih potnikov, ki so namenjeni v A« meriko, ne bo prišel to leto na vrsto, bo prišel lahko po 1. juliju 1923.
So pa gotove izjeme, v katerih naselniška postava dovoljuje vstop tudi potem, ko je letna kvota za dotično državo že izčrpana. — Te izjeme so:
1.	Osebe, ki so bile v Združenih državah in so šle v stari kraj ter se v teku 6. mesecev vrnejo v Združene države. Vsak nedržavljan torej, ki gre v stari kraj na obisk, ima postavno pravico vrniti se v 6. mesecih, ne glede na kino ali mesečno kvoto in ne glede na to, če znajo pisati in brati ali ne.
2.	Žene iu otroci pod 18 letom onih rojakov, ki so postali ameriški državljani: ako i-ma torej kak rojak drugi državljanski papir in ima v starem kraju ženo in otroke pod 18. letom, jih vedno lahko dobi I: sebi ne glede na letno kvoto države iz katere prihajajo. Ti otroci postanejo ameriški državljani šele tedaj, ko stopijo na ameriška tla.
Otroci naturaliziranih državljanov, stari nad 18. let, so podvrženi istim neselniškim določbam kakor drugi priseljenci.
3.	Oni otroci ne-državlja-nov, ki so bili rojeni v Zdr. državah in so šli v stari kraj pod takimi okoliščinami, da niso zgubili državljanstvo.
4.	Umevno je, da naturali-zirani državljani vsak čas lahko pridejo nazaj v Ameriko, a-ko gredo v stari kraj.
5.	So se druge izjeme, ki pa ne pridejo v poštev pri naših rojakih.
Ako hočeš izvedeti, kaj tvoji prijatelji v tvoji nenavzoč-nosti o tebi govore, poslušaj sodbo o drugih prijateljih ko si navzoč.
__Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah
ameriSkih.
1004 N. Chicago St.
Uredništva hi ti^rtvnHItvo: Telefon 1048.
fa a Za
člane, na
nečlane__
inozemstvo
leto
'Naročnina:
JOLIET, ILL.
41.20 .$2.00 .$3.00
ob sinji Adriji in zeleni Soči še ena Alzas-Lorena, in dokler se tega ozemlja ne vrne zopet Slovencem bo ostal za vedno v svetovni zgodovini neizbrisni madež izza minnle vojvte povzročen po izdajalski Italiji.
FAŠISTOVSKA GROZODEJ 8TVA NA GORIŠKEM.
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St
OFFICE:
JOLIET, ILL.
Phone: 1048 =
objektivno poročilo o zločinski
ekspediciji fašistov in obeta
... T. v zanimiva razkritja o namenu Dne 15. julija so odkrili Itali- ^	ki meri na to, da bi
ant na Krnu spomenik padlim < gori'ško' prebivalstvo usrfra' vojakom z veliko slovesnostjo. hovalc)> ker zahteva avtonomi-- Zgodilo se je pa, da je, bil ^[e Zlodejstvo je bilo spomenik takoj nato po nežna- ^eto v yidmu in pomeni a-nisUi pokvarjen in nicer je bila ^ nft ^ deželo I dkrita 80 kg. težka bakrenaj jjjfitt
plošča, katere je bil kos tudi odbit. Ra(& tega so domači kobariški fašisti, katetrih je 18 po številu in ki jih vodi neki Alemente Ginseppe, vrgli Vola-
Joliet, III, mesto bodočnosti.
največja je žicama in jeklarna, toka te vrže na povrije. last jeklarskega trusta, kjer de- Ne skakaj v vodo, držeč roki J 1 nad 3000 delavcev; jako dosti nad glavo, niti se ne smeš drža-je v tej tovarni zaposlenih tudi j ti nazaj pri skakanju, naših rojakov.	Ne kliči 11a pomoč v šali, kaj-
Dasiravno v obče industrija t* lahko se zgodi, da jo boš ren tudi drugod letos ne cvete, je potreboval pa je ne bo. bilo leto« v Jolietu na novo o.t-1 Seznani se z metodami za pr-vorjenili šest novih tovarn S1 Vop«^^^1^110^^!^!
skupno glavnico $750,000.—. V Jolietu imamo sedaj največ tovarn za stenski papir, šest po številu tako da je naše mesto središoet 'za izdelovanje tega blaga v celi Uniji.
Prihodnje leto bodo v Jolietu zgradili največjo parno pralnico na svetu (The Amer. Institute of Laundering), ki bo nekak učni Zavod za delavce te o-
—
Pod italijanskim jarmom.
Oravno pravijo, da je "last-ricev spomenik na tla, zakurili 'na hvala, cena mala," hočemo brti; veljala bo $1,000,000. Da-sredi trga kres, -vlačili kip o-|vseeno za enkrat priobčiti ne- Jye jJ^ zgradili na južni strani krog in nazadnje opravili, ko je kaj podatkov o našem mestu mesta blizu železniških tirov bil popolnoma raizbit, svojo Joliet, 111., kar bo mogoče cen j. )otrebo nanj. Pri vseh teh de- čitatelje širom domovine zani-
roma
Med vsemi narodi na svetu so Slovenci na Goriškem, ozi-'^11^ pa 80 PriP°mmll> da 3e malo.
a Primorskega najbolj omilovanja vredni. Se pred razsu- to šele Pri6etek- In res 80 .bl"! Naše mesto nosi ime razis-lom Avstrije so trpeli pod avstrijskim jarmom, zdaj je pa delo ^	z neznansko naglico kovalca Louis Joliet-a, ki je ži-
njih preganjanja prevzela Italija.	(obveščeni, mobilizirani in že vel v Montrealu, Kanada in tr-
Hudo je bilo pod črnožolto Avstrijo, ki jim ni hotela da- .v-Kobaridu. Obiskali so Ko- 'goval s kožami. Joliet je 1. jati ustavno zajemČenih narodnih pravic; poleg tega so morali t>ar«$ v četrtek dne 22. nakar 1673 spremljal slovečega misi-v primorskih krajih živeči Slovenci tudi dosti pretrpeti od 80 °dšH> vrnili pa so se v petek | 0narja in raziskovalca Fathera straini svojih domačih sovražnikov, italijanskih renegatov, ka- v toliko večjem številu, do 200 Marquette, ko sta odkrila veli-terim so bili Slovenci najhujši trn v peti. *	! ljudi. Pravi teror je pričel še- ko reko Mississippi in druge
Vse to nekdanje trpljenje Slonvencev na Goriškem pa ni le sedaj. Šli so po hišah, gro- kraje v bližini michiganskega niti primerjati s trpljenjem pod sedanjim italijanskim jarmom, žili ljudstvu na cesti, pili in je- jezera. Rojen je bil Louis Jo-Ko čitamo o vedno novih nasilstvih in grozodejstvih na Gori- dli, poleg tega so pobrali vse liet dne 21. sept. 1645 v Que-škem, moramo nehote vzklikniti: Ali je kaj takega sploh mogo- slovenske napise, znesli jih pod becu, Kanada, umrl je pa mesece v sedanjem kulturnem stoletju! Saj vendar ne živimo več lipo na trgu in zažgali. Zgo- ja maja 1.1700 v turških časih! Svetovna vojna je končana; vsepovsod se dr- reda je tudi lipa, ki so jo drugi j Mestcf Joliet jo šesto največje žave in narodi pripravljajo na ohranitev stalnega miru in na dan še posekali in odnesli kos mesto v državi llinois, ter šteje boljšo bodočnost. Žal pa, da kaj takega ni najti med našimi kot vojno trofejo s seboj. — lju- sedaj mesto samo 40,273 duš, z zabarantanimi Slovenci pod italijanskim jarmom.	jdi vodil je fašiste zopet že o- okolico (Township) pa 64,-
velikansko, $3,000,000 vredno želc^nišo skladišče; takih skladišč bo 5 v bližini Chicaga; nedaleč od Jolieta v Romeo, pa gradi Standard oljna družba (John D. Rockefeller) novo tovarno petrolejskih izdelkov, ki bo veljala $2,500,000. # Druge znane tovarne kje<T de-
Čaju nezgode! lahko pomagaš sebi in drugim.
Za veslače, ki se v plitvih čolnih (canoe) radi podajajo pa lagune in jezera, veljajo sledeča pravila:
Ne hodi v čoln, ako ne znaš plavati.
>[<? veslaj tik za paročolnom, ki pušča za seboj valove.
Ne gugaj in ne pusti nikogar k sebi v čoln, kdor smatra gu- /j ganje za veliko zabavo.	i
Ne spreminjaj sedeža, kadar enkrat sediš v čolnu, ker čoln % se lahko nagne in pre vrne.
Ako skačeš iz čolna v vodo^fl ne poskušaj zksiti nazaj v čoln.« Vsakdo ne zna tega.
Ako se čoln prevrne, ne obešaj se vsakomur za vrat. Primi * se čolna, ki se dvigne in se do- | ro drži roba. Veslo je tudi do- 'j
lajo • tudi naši Slovenci so: to- br2; ■*»«» ®oreš	.
varna .za podkve, za žveplen-ke, za kuhinjske peči, kotle, Lt.d.
V Jolietu imamo »eist denar nih zavodov, ki so imeli letos 30. junija nad $20,000,000 vlog. Najbolj bogata je First National banka s približno $10,000,-000 vlog, druga pa je Joliet National Banka s približno $6,000, 000 vlog; na tej banki je naš ro-
Dne 13. julija so Slovenci v Trstu obhajali drugo obletnico, menjeni Clementev. Vse to se	675 prebivalcev; v 1 letu se je
odkar so jkn fašisti zažgali Narodni Dom. Temu nasileitvu so jo vršilo, ne da bi počakali, da	to število pomnožilo za 2334 • u at Tohn r>unda bivši tri
sledila še druga: zažgali so jim tudi Narodni Dom v Barkovljah, bi <k>gnali, če so dejanje res iz-	stanovalcev. Slovencev nas ži-	U,«tr T • ' f •
- -	tajnik K.S.KJ. 111 večletni
pri Sv. Ivanu in drugod; zadnje fašistovsko nasilje se je pa vr- vršili Slovenci, šilo dne 22. julija t. 1. v Drežnici in Kobaridu blizu Gorice. O t Med tem se je stvar že razne-teh nasilstvih prinašamo danes bolj obširno poročilo na dru- sla po vsi kobariški okolici, gem mestu, ali v drugem članku.	Ljudstvo je bilo silno preplase-
Človeka se nehote loti srd pri čitanju takih novic, da se no. Bežalo je na vse strani. V vpraša: Ali živijo ti naši teptani rojaki v Evropi, ali med ka- Drežnico v petek zvečer. Pred
nihali v Afriki? Čemu italijanska vlada taka nasilstva podpi- njimi so pridolžili, da so napra- narodnosti. Iz gornjih številk huje in trpi? Ali je to početje italijanskih fašistov znano Zvezi vili dejanje na Krnu. Fanti- 'je razvidno, da tvorijo baš Slo-narodov in vrhovnemu svetu zaveznikov! Na minuli konfe- či imajo po 12, in 16 let. Naj- vani skoraj polovico vsega me-renci v Genovi in Haagu se je debatiralo samo o ruskem vpra- mlajšega so že ispustili. Sp: 'stnega prebivalstva, šanju; nihče pa tedaj ni črlinil besedice o naši slovenski Alzas- loh je dognala komisija, da ti |. Vseh družin skupaj je v Jo-Loreni na Goriškem.	d^ffki niso mogli izvršiti omen- lietu nekaj nad 8000. Mesto
Da, v resnici lahko nazivamo neodrešeno domovino Slo- j°ne£a dejanja. Vendar so Joliet je staro približno 100 let; vencev z drugo AlzasLoreno, kajti svetovna politika in minula P™!* fažisti v Drežnice v petek zgodovina nam kaže, da, so ži- Največja in najlepša cerkev v svetovna vojna je nad pol milijona naših rodnih sobratov (Slo-zvečer. Pred njimi so prišli o- '.teli tukaj in v okolici prvi na- celem me»tu ie naSa sl°ven_
7<i1\or.ii^nln —	• i	w	*	* m •	_______m« * _______' i« •	i	-rt	•	eb-u onrlrrtv ov
vi tukaj nad 5000 Hiw, ^^k nadzor ()dbora
30(H), Nemcev 10,000, Italijanov ba»<™*a blagajnika: 2000, Švedov 4000, Ircev 6000;! V Jolietu je vseh skupaj estanek se pa deli'med druge ^icrrk-va, kapel in misijonskih
his. V obče se zatrjuje, da je mesto Joliet po številu prebivalstva najbolj bogato na cerkvah, torej najbolj bogoslužno in verno; ni čuda, da ga nekateri Rimu primerjajo! Katoliških cerkva imamo štirinajst.
Bodi hlanOkrven in Ako nisi — bodi rajši hem.
miren, na su-
"P
V SENCI ŠTABIH KOŠATIH DREVES.
V vročem poletju vsakdo rad sedi v senci košatega drevesa. Sicer pa prav malo ljudi če koliko truda se potrebuje, se var-je zdravja pred boleznijo in gni lobo. Raznovrstni mrčes napada drevje, in gniloba je vedno na delu in bolno drevje a-ko se ga opusti gotovo izmrje prezgodaj. Enako je s člove-q kom. Dobro zdravje in dolgo življenje zahteva stalno pažnjo želodca in prebavnih delov telesa ter glavni ključ do teh u-gank je navadno tisto, ki vam odpira čreva. Trinerjevo grenko vino je tisto zdravilo, ki vam drži čreva v redu, pomaga prebavi in poveča slast do jedi, ter s tem vrejuje ves človeški ustroj v pravem stanju, da lahko bojuje mnogo številne
V
pohaja nad 800 otrok in največ jo lastno .cerkveno dvorano "Slovenija".
Naši Slovenci, osobito kar je prvih naseljencev imajo večino-
razne
vencev) zabarantala ter izročila italijanskemu žrelu.	rožniki, ki so naznanili županu seljenci rodom Francozi; saj ftka cerkev sv. Jožefa; ki ima bolečine ki se pojavijo Mr
Na kak način je sploh imela Italija pravico smatrati gori- in župniku, naj beže. Župni- nosi več rek in okrajev še'dan- tu<ii najlepšo farno šolo v kojo x , r,,' „	.
sko ozemlje za svojo neodrešeno domovino (terra irredenta), ka ni bilo več doma, zbežal pa 'danes pristna francoska imena	m
Ali niso iste kraje, vasi, trge in mesta že pred več stoletji Slo-Lie župan. Orožniki niso niti' (Deplainoa reka, ki teče skozi venci ustanovili. Kdo zamore trditi, da je bila Gorica sploh s prstom ganili ko je prišlo do ^esto) Du Page reka in o-kedaj italijanska, ko nam že njeno ime kaže, da so jo SJovenci 80 fašistov (na 2 avtomobil), 'kraj v bližini itd.) ustanovili?	,	Ti so zažgali župnišČe, ki jej Mesto se je pričelo osobito
v °emu je bilo na verzaljski mirovni konferenci določenih1 zgorelo od tal. Zgorel je tu- 'razvijati zadnjih 30—40 let. Še, ma vsi svoje lastne hiše ACr £^blSClt0^ Za razlie dril°e P°krajine, za Goriško pa ne? di neki hlev. Hoteli so zažga- pred 35 leti so bile lia kraju trgovine in podjetja; tako je tu-Ali 600,000 primorskih Slovencev nič ne šteje? Tu je bil izvr-jti tudi neko drugo hišo, ki so jo kjer se prostira danes naša slo- & na hribu, ali onstran vode. zen največji narodni atentat 11a naše primorske sobrate, ker se zamenjali za županovo. Ga- M jih je meni nič, tebi nič prodalo in zabarantalo. Nesrečni Ion-'siti niso pustili. Trobentača,
venska naselbina šo pustinje in z drevjem zaraščena zemlja; tu
donski pakt. Vražja verzaljska konferenca in razne delegaci- ki jei naznanjal ogenj, so pretep- okrog so se osobito lovci kajVa-je, ki se niso ozirale na mednarodno pravo, da bi tudi primor- li. Panika v vasi je bila stra- di mudili in streljali razno div-skim Slovencem dovolile plebiscit.	___v-____«__•_____f- v.
sna ob največjem nalivu je vse jačino.
. .. v	ona uu uaj»cvjcui nc»"» u jc » o
K prodni naših primorskih Slovencev je žal, tudi dosti bežalo na prosto in v gozdove.
pripomogla Srbija. V Parizu na konferenci je izročila Itali
Ko so fašisti opravili svoje
, , ,	« ------------—	ivu	lamoiri wimch 111 o t ujc
janom brez dovoljenja od 600,000 prizadetih primorskih Slo- dei0 v Drežnici BO prišli okrog .... ______________
venefev sahio daje dobila par dalmatinskih otokov in nekaj'jeste nre, zjutraj v Staroselo, zveze, osobito glede železnic.
Joliet narašča od dno do dne v industriji, to pa vsled izredno prikladne lege in prometne,
bižu. V dvorani 1 'Bralnega
Ko bodo enkrat poglobili De-splaines reko in kanal, da bo prikladna za promet tudi velikih paraikov, potem bo Joliet vidoma in še boJj naraščal; lahko rečemo, da naše mesto čaka še lepa bodočnost.
4 Glavno prometno zvezo ima Joliet z milijonskim mestom
skalnatega obrežja. To dejstvo nam je osebno potrdil neki kjer je župnik ravno obha: clan biVse slovenske delegacije v Panzn; vse naše prodane pri- ial 8V. mažo. HodiU so po cer-
morske.»brate ima zloglasni Pasic , to svoji vesti.	kvi, glasno govorili in motili
, Ah dandaues sploh m nobenega pripomočka, da bi se ved- dnhovnika. Med ma5o že so no trajajoča nasilstva napram zatiranim goriškim Slovencem • . ■ , -,„„■--, ustavilo in omejilof Kaj sploh zmore pet slovenskih poslan- J ^	'-1 Z
cev v rimskem parlamenta, če bi predložili kako tozadeViio in- aV" ™hlh VSL' nkr.ad.h 2J™ terpelacijot Kako spoštuje Italija te poslance se je že večkrat	d®narj^ ,n
javno pokazalo. Nedavno so fašisti celo tržaškega slovenske- 25 hr ^^ denarja v dro-ga narodnega poslanca Rev. Virgil Sčeka nekje javno napadli in ranili in so za to svoje početje ostali nekaznovani.
Po naših mislih je sveta dolžnost vseh slovenskih poslan-	,	- -	. . .Y
cev v Belgradu, da dvignejo svoj glas pred javnostjo in se za-,81P^ razblh 90.	herni dan knža nase mesto 83
vzamejo za svoje zatirane sobrate na Primorskem; rešiti danes' 80 se vrnili v Kobarid, so osebnih m tovornih vlakov pe-izpod italijanskega jarma jih menda ne bo mogoče, pač se pa hoteh zažgati tudi trg, poseb- tenh raznih železnic. Izvzem-lahko nadaljna nasilstva s protestom države SHS ustavi, saj je no cerkev, in župnišče. To so vendar tudi belgrajska vlada pripomogla k prodaji teh nesreč- pravočasno preprečili. Nato nikov v italijanske roke.	'	so fa»iBti ^lsli. To j
Tudi mi, ameriški Slovenci bi morali nekaj v tem pogledu kratko poročilo in v glavnih o- zi. ukreniti. Kje je Jugoslov. Republ. Združenje! Narodna Zve- brisih. K zafliejvi se bomo po
društva,, sco zažgali harmonij Chicago, od kojega je samo 36 in razmetali knjige. Vseh milj zapadno oddaljen. Sle-
ši mesto Chicago se skozi nobe no drugo mesto v Illinoisu toli-To jo samo ko blaga po železnici ne prevo-kot baš skozi Joliet.
Raznih slovenskih društev je Jolietu okrog 20, največ (9) jih spada k naši K.S.K.J., kar je tudi sedež te Jednote v tem mestu.
Mestno službo imajo sedaj trije Slovenci: 1 je mestni inženir (Mr. Wm. Graliek), dva sta jfa policaja Mr. Ivec in Judnič; v drž. kaznilnici pa opravlja službo sf ražniškega kapitana Mr. Fr. Knez. Častno mesto v javnem (političnem) življenju nam dela naš sosedni Rockdale, ki ima Slovenca (Mr. Fr. Gospodariča) za župana; tako jc tudi skoro ves občinski urad v slovenskih rokah, v Jolietu jc bil letos ,tudi en Slovenec iz-\ 61 jen za pomožnega mestnega nadzornika (Supervisor) to je naš rojak John A. Težak.
John Skrdla nam piše iz AVil-ber, Neb.: "Trinerjejva zdravila "so zanesljivi, še posebno Trinerjevo grenko vino, katero meni vedno pomaga in vsled tega mora biti vedno na mojem domu v omari. Jaz priporočam Trinerjeva zdravila vsakomur.' ' Vstavite se pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravi-i še nocoj in si kupite eno ste-ilenico tega zdravila. (Adv.) .
za? Tudi zdaj bi bilo umestno ameriško javnost seznaniti kako počenjajo Italijani z našimi rodnimi sobrati na Primorskem. Osobito naše slovensko časopisje naj bi v tej zadevi stopilo na pa povrni tli Med begunci je noge. Nekateri listi le oananujejo boljševiški evangelij naše-,tudi kobariški g. dekan. Iz-
vračali v potankostih še in še. Ljudstvo, ki je zbežalo, se ne u-
Med Chicago in Jolietom teče lepa tlakovana državna cesta (Lincoln Highway), koj-e av-
tomobilisti ne morejo prehvali-
NAVODILA ZA KOPANJE.
lllinoiški zdravstveni depar tment je objavil nekaj navodil za prepreden je nesreč, pri kopanju v rekah in jezerih in pri čolnarjenju -v sedanjih vročih dnevih. Navodila slede: Ne hodi v globoko votlo, a-
ti; zgradili bodo pa še eno glav- ko lle 21laž piavati.
mu narodu. Po cele strani čitamo samo o Rusiji in boljševikih. >aziii so se baje fašisti, da mo- no cesto do Chicaga naravnost
Ali imamo sploh ameriški Slovenci kako krvno zvezo, ali stik rajo Kiovencef pobiti. Po dru-z boljševiki!? Ali nam niso naši zatirani in prodani bratje na j«i strani se čuje; da je ves <lo-Goriškem več, kot pa neznani teroristi na Ruskem?	Igodek samo uprizorjena proti
Da bi ameriško javnost seznanili s trpljenjem nad 600,000 avtonr•mična gonja. Ros, žalost-
io!
naših narodnih sobratov v stari domovini bi bilo umestno vsa poročila o nasilstvih in grozodejstvih Italijanov prestaviti na angleščino in obelodaniti. Na ta način bi postavili v pravo luč italijansko podjarmila ...
nega slovenskega prebivalstva. Razbobnajmo v svet, da je no
t»
po Broadwayu.
V Jolietu je dan k 166 tovarn in raznih industrijskih podjetij z investirano glavnico nad 60 milijonov dolarjev. V Jolietu ee je t 1919 več blaga produciralo in več plačalo de-
priobčuje uvodno obširno Cliieaga. Najbolj znana
Dogodek je vzbudil velikansko pozornost in ogorčenje tu-
Ne plavaj s polnim želodcem. Počakaj najmanj d\\i uri po jedi.
Ne plavaj, kadar ti je vroče.
Ne plavaj, ako imas srčno napako.
Ne skakaj v vodo, ako ne poznaš primerne globočine na do-tičnem mestu.
Ne muči se, ako te pod vodo ujame močan podtok; sila pod-
ZORMANOVE POEZIJE.
Kdor še nima druge izdaje poezij prvega in edinega ameriškega slovenskega pesnika, naj jih zanesljivo naroči. Knjižica stane samo $1.25. Dobiva se pri avtorju: Iv. Zorman 6820 Edna Ave., Cleveland, 0.
Jugoslovanom iz Chisholira in okolice .
Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše b&nčne posle nam poverili ker:—
To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. 0-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke.
Vedno ko imata kako banko v mislih, obrnite se na
First National Bank
OHISHOLM, MINN.
K* S* K*

Jednota
operirana 21. junija 1922^
Opravičena do podpore $50.
5663
FRANK TOLSTO VR8NIK, član dr. sv. Družine, 5 La Salle, HI, operiran 22. maja 1922. Opravičen do podpore $50.
75.
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jrlietu,"* državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III. Telefon 1048.
Od ustanovitve do 1. junija 1922 skupna izplačana podpora $2,077274.00.
GLAVNI URADNIKI: ' Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St.. Joliet, 111. L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo," Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 Eafct "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Martin Tezak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trem push, 42-^8th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111.
PRAVNi ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111.
Uradno naznanilo.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K. S. K. J.
Društvene predsednike, tajnike in zastopnike se prosi, ozi roma opominja, da pri izvrševanju kakih listin na glavni urad. n. pr.: uradna poročila, mrliške liste, ter sploh vse dopise spadajoče v glavni urad lastnoročno podpišejo. Na take listine v imenu društva, društvenega odbora ali posameznega odbornika naj se ne pritiska štampilije z imenom odbornika, marveč se odločno zahteva lastnoročni podpis.
Josip Sitar, gl. predsednik.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J. NAZNANILO ASESMENTA 8-22. ZA MESEC AVGUST 1922.
Imena umrlih članov in članov in članic.
Zaporedna številka 56.
3373 LOUISE GERBEK, stara 52 let, članica dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrla 30. maja 1922. Vzrok smrti: a Pljučnica. Zavarovana za $500.00:« Pristopila k Jednoti 18. sept. 1907. R. 45.
57.
1454 GEORGE BABICH, star 53 let. član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 16. julija 1922. Vzrok smrti: Operacija na vtrganju. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. junija 1896. R. 47;
58.	vv
3586 FRANK MIKŠ, star 47 let, član dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 3. junija 1922. Vzrok smrti: 'Rak na obistih. 'Zavarovan a $1000. Pristopil k Jednoti 20. januarja 1902. R. 40.
59.
2779 IVANA BEBER, stara 47 let, članica dr. sv. Jožefa 12, Forest Citv, Pa., umrla 24. junija 1922. Vzrok smrti: Želodčna in črevesna bolezen. -Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 22. junija 1905. R. 40.
60.	,
2052 JOSEPH LO£AR, star 59 let, član dr. sv. Janeza Krstni-ka 14, Butte, Mont., umrl 2. julija 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 23. avgusta 1897. R, 51. .
61.
6368 ALOJZ STERGAR, star 38 let, član dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl. 8. julija 1922. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 17. % decembra 1903. R. 31.
62.
8509 STEFAN JUG, star 40 let, član dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl 30. junija 1922. Vzrok smrti: Ubit na železničnem tiru. Pristopil k Jednoti 1. avgusta 1905. Zavarovan za $500. R. 34.
63.
19492 ANDRO KASUN, star 38 let, član dr. sv. Jurija 64, Etna Pa., umrl 1. julija 1922. Vzrok sinrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. julija 1913. R. 30.
64.
3613 JOHANA BENEDIČIC, stara 38 let, članica dr. sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., umrla 23. junija] 1922. Vzrok smrti: Vnetje črev vsled vtrganja žolča. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 23. aprila 1908. R. 31.
65.	•
1469 JOHN JUBSJNIČ, star 39 let, 'član dr. ev. Janea Evan
13010 FRANK PIKE, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 30. marca 1922. Opravičen do podpore $50.
76.
7240 IGNAC SUSTAR, član dr. Vida 25, Cleveland, Ohio, o-periran 3. junija 1922. Opravičen do podpore $50.
77.
6)554 JOHN PUHEK, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., pri
dov. Belgrad je umazano, neprivlačno in sploh nezanimivo meisto, kjer živi kralj; Vendar zadnji 6as zelo napreduje, za kar se ima zahvaliti bogastvu in vstrajnemu delu Hrvatov in
ko vidie vsepovsod; nerodna zastava je viinjeve, bele in rdeče barve. Nek, že postarani
duhovnik mi je pripovedoval, da je vsa Ljubljana poitala že skoro blazna na ameriške kino
majo mastne vladne službe; ti ljudje zapovedujejo Hrvatom, Slovencem, Bošnjakom
Hrvati in Slovenci
eesu.
opravičen do podpore $250 za izgubo vida na desnem o- plačujejo davke, dobavljajo živila, med tem iko sel Srbi v avtomobilih okrog vozijo. Ogri •zatrjujejo, da so imeli Srbi naj-
78.
1014 MARIJA VUKMANIC, članica dr. Marije Sedem Žalosti 50, Pittsburgh, Pa., operirana 17. maja 1922. Opravičena do podpore $50.00.
79.
6509 JOSEPH- ZORE, član dr. sv. Janeza Evangelista 65
boljšo armado v minuli svetovni vojni. Morda? Tudi jaz povdarjam, da imajo sedaj bas
. . 10 . 1000	Srbi v celi južnoiztočni Evropi
Milwaukee, Wis., operiran 12. maja 1922. Opravilen do najboljšo municijo, topove,
podpore $50.
80.
zrakoplove in vojaško opravo. Vse to je pa v resnici tudi neiob-
4610 MARY GREBENC, članica dr. sv. Antona Pad., 72, Ely, hodno potrebno v kovini, Minn., operriana 14. junija 1922. Opravičena do pod-
nrovlo/lino rlllli ' 1 ftrtlrJr..n
pore $50.00.
81.
7481 ANA LESAC, članica dr. sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha( Nebr., operirana 19. junija 1922. Opravičena do podpore-$50.00.
82.
10031 FRANK BOLTE, član dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale,
111, operiran 25. maja. 1922. Opravičen do podpore $o0. ^X^arki
83.
22695 JERNEJ GERBEC, elan dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, operiran 17. marca 1922. • Opravičen do podpore $250 za izgubo vida na desnem očeu.
84.
kjer prevladuje duli demokracije in kjer je bilo ustanovljeno načelo, da mora vladati "pravica nad močjo !?"--.
Pohitimo od tukaj naprej še v Zagreb, — staro in zgodovinsko mesto — čisto, privlačno in Tu se prosti rain moderne ceste; vendar je tudi Zagreb, kot vsa druga evropska mesta pre-obljuden. Da dobiš sobo v kakem hotelu, se moraš najprvo
7618
re $50.00.
85.
KATARINA STARK, članica dr. sv. Ane 156, Chisholm, ^lamti ua policiji in ondi po-Mirin., operirana 13. junija 1922. Opravičena do podpo- ^^^^
liš v mestu ostati itd. Vsepovsod, po hotelih, kavarjiah, rels-tavrantih, celo po cerkvah je nastavljena policija, ki vedno preži nate; pripeti se tudi da ti ukradejo tvoje potne listing a-11 kaj drugega. Pri tem je
22954 JOŽEF DUH, član dr. sv. Jožefa 168, So. Bethlehem, Pa., operiran 27. junija 1922. Opravičen do podpore $oO.
Ime bolnega člana. 29.
19630 FRANK PIRŠA, član*. Vit. sv. Mihaela 61, Youngs-town, Ohio. Vzrok boleli: Umobolen. Prijavil bolnim 1. sept. 1914. Na Jednoto pripada od 1. marca 1915 dalje. Zavaroval se proti dolgotrajni bolezni 17. avgusta 1913.
7065
MLADINSKI ODDELEK.
139.
KATARINA ČOLNAR, stara 5 let, 6 mesecev in 4 dni, Članica dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, umrla 27. junija 1922. Vzrok smrti: Davica. Pristopila 13. apr. 1921. Bila je članica 1 leto, 2 meseca rost. prihodnjega rojstnega dne 6. let. podpore $140.00, kateri znesek je bil nakazan 6. jul. 1922.
I 140.
1898 JOHANA KERŽIČ, stara 6 let, 7 mesece in 13 dni, članica dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, umrla 4. jul 1922. \)r«*io1" f' Pe*rf ~ yeildar sr Vzrok smrti: Zobobol. Pristopila 10. dec. 1916. Bila bska	v B^^radu nopres-
je članica 5 let, 6 mesecev in 28 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 7 let. Opravičena do podpore $168.00, kateri znesek je bil nakazan 24. julija 1922.
Josip, Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 29. julija 1922.
Sodba ameriškega dopisnika o Jugoslaviji.
Začetkom julija 1.1. je bil pri občen v znanem
America'' (št. 12.) zanimiv članek poti naslovom4 4 The Balkans at Close Range'' (Balkan-ci v tesni razdalji); ta zanimiv članek je opisal Eugene, Weare, posebni dopisnik navedenega katoliškega maga^K^.
Mr. Eugene Wetare piše v temu članltu dobesedno sledeče:
"Krasen zadnji majski dan v Sarajevu; malem, čistem, lepem in privla&irelm mestecu in po zunanje navidezno tudi napredujočim. Okolica tega mesta je naravnost divna, koje čarno balkansko solnce obseva z lepšim sijajem kot po drugih južnih krajih. Domačo ljudst-( vo tukaj obstoja iz Bošnjakov,
bolj v slabem stanju; v bližini te cerkve se prostira zgodovinski park, oo. jezuitov, kjer sta bila 1. 1914 umorjena avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova žena, koji u-najbolj uglednem in mor je povzročil veliko svetov-katoliškem tedniku no vojsko. Juzuiti so še pred
vojno nameravali v onem parku zgraditi svojo cerkev in semenišče, v ko jo svrho so imeli nabranih že 150 tisoč avstrijskih kron; toda srbska vlada je ta denar brez vsakega posebnega vzroka zaplenila s silo, ko se je nefcega dne pri predstojniku jezuitov zglasil nek srbski
gelista 65, Milwaukee, Wise., umrl 11. julija 1922. Vzrok Hercegovincev, pomešanih
___••	v	V • i	___ •_ _ _! ' . Y	»»ntro »i K P11 %»lr ■ i n Wnn i	Omi ▼ n vrn
smrti: Vsled preveč zavžite opojne pijače za $1000. Pristopil k Jednoti 20.
Zavarovan Turki in Srbi. Prva dva sta ; naravnost očarljiva. Tukaj v
66.	'	i Sarajevu je meisto, kjer se iztok J«>:)(»4 .K )SEPH SUŠNIK, star 39 let, član dr. sv. Janeza Evan- in zapad skupaj družita; ob re-
gelisfta 65, Milwaukee, Wise., umrl 11. julija 1922. Vzrok ki Miljačaka stoji namreč kras-sinrti: Vsled preveč zavžite opojne pijače. Zavarovan na pravoslavna (grška) cer-za $1000. Pristopil k Jednoti 20. julija 1913. R. 31. kev, blizu nje se pa prostira
67.	i ; moderna turška mošeja, rasvet-3993 ANDREJ STALCER, star 64 let, član dr. sv. Jožefa 57, ljena z električnimi žarnicami.
Brooklyn, N. Y., umrl 12. junija 1922. Vzrok smrti: In-i Nedaleč od te mošeje stoji
Pristopil k Jednoti 13. katero je še stara avstrij-
častnik z nabasanim .samokre som. Jezuiti so sedaj do cela kaj naletimo na izborilo skupi-brez denarnih sredstev. Dok- no kulturnih duhovnikov in ler bo srbska vlada obdržala svojo oblast v teh krajih, bodo jezuitje, katoliški škofje in vsi drugi verniki, ki niso pravoslavni — goljufani, ropani in zasledovani. Meni se dozdeva, da je v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev že navada, da se Hrvate in Sloven-se kot katoličane prezira. Vsei drugače je pa mod pravoslavnimi Srbi in njih sosedi Rumnn- Vsepovsod, kamor se ci, ki so iste vere, ti so z ver- v Ljubljani, najdeš še sledi av skega stalila vcldno priprav- strijskoga vpliva. Ozke ceste Ijeni pomagati drugdrugemu; so raizpeljane po velikih ovin-jednak način najdemo tudi med kih, vendar so snažne; med dru Francozi in Angleži.
za
$1000.
fluenca. Zavarovan
maia 1902. R. 55.	.	aka vlada zgradila za izobrazbo
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. .turških pridigarjev. Nedaleč
73.	, od tukaj se dviga katoliška sto-
4105 ANNA RETEL, članica dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., hia cerkev in semenišče, toda
Slovencev. Vsi Belgrajoani i->like. V Ljubljani jjije vsak-maio mastni* vlad™ slnrho- +i do pivo; ženske tuka j še ne ka*
dijo cigaret. Tukaj je številno krasnih cerkva, kater2 radi o^ in Hercegovincem; izven Sr- jbisknjejo moški in ženske ne ba nima nihče drugi kaj posla samo ob nedeljah, ampak tudi
čez teden zvečer. Razlika v tc-Jm oziru je torej med Italijo in Slovenijo zelo velika. Jaz lahko rečem, da je v Sloveniji skoro toliko križev, kapelic in znamenj ob cestah, kako? v Italiji; je pa v Sloveniji gotovo vejč vsakdanjih in tedenskih ko-munikantov (sv. obhajil.)
Hrvatje in Slovenci so v resnici zelo krotak narod; preprost v svojih šegah, okusih in ambicijah, globoko verni, samo malo prepočasni. In vendar se gibljejo, in to se bas sedaj pomikajo proti pravemu, določenemu cilju. Kje se bodo u* stavili ali izkrcali, je danes še težko uganiti, toda enkrat se bodo ustavili na svojem cilju ! Osobito med Hrvati je neka močna stranka z že določenim programom, nekako podobnim — revoluciji. Med Slovenci ni opažati tako radikalne tendence, toda v obeh slučajih (med Hrvati in Slovenci) je neka skupno določenega, da bi •se oprostili tiranstva in preganjanja od strani Srbov. Oba naroda hočeta svobodo, in zato sta se odločila isto doseči, pa naj se že zgodi, kar hoče: Slovenec in Hrvat nočeta, da bi jima Srb, ali kdorkoli ukazoval; ta naroda trdno verujeta: "da so vsi ljudje e-nako ustvarjeni, katerim je Bog podelil gotove, neodtulji-ve pravice do: življenja, svpbo-de in zasledovanju po sreči." Slovenci in Hrvatje odobravajo svoječasno po predsedniku: Wilsonu predloženo načelo, da imajo ljudstva vsejpovsod pra- ' vico izbirati si način svoje lastne vlade; o tem znamenitem načelu je pa prvi pisal in pridigal že sloveči jezuit Suarez. Označena dva naroda sta strastno vidita za demokracijo, za samo-, cdločevanje malih narodov in da mora pravica premagati meč in krivičnost. Vse te ideje smatrajo Hrvat je in Slovenci za najbližnje in najdražje v svojih srcih. In pri vsem tem se Srb oglaša s svojim "No!", med tem ko mu Francoz, An-!, glež in Rumuuec pritrjuje: "A-, men !"
Na vsak način bo zanimivo, da še v bodoče zasledujemo potek na Balkanu. Bas tukaj se je pri čili a velika svetovna vojna; mogoče ji pa bo opetovano tukaj sledila še druga t Sno-či sem se pogovarjal z nekim navdušenim starim Hrvatom, kojega njegovi sosedje smatrajo za agilnega konzerva-tivea. Mož je že visoko v letih, tako, da je že osivel med delovanjem za svoj narod. Pri vsem tem je vetren, precej izobražen in tudi premožen. Ko sva sedela v senci svitanja na Balkanu, mi je ta mož pripovedoval o političnem položaju Hr-atske takole*:
"Mi zahtevamo našo svobodo. Ta naša zahteva je opravičena, vsled tega moramo to pravico doseči. Pred leti smo ros nekaj časa mislili, da jo bomo dobili, toda Vaš predsednik Wilson nas je prevaral. Mi smo njegove govore in poslanice čitali z nepopisnim veseljem.
važno, da so vsi policijski organi Srbi, in plačevati jih morajo pa Hrvatje; redko kakemu Hrvatu se .tU in tam posreči, da bi dobil službo pri policiji, pri armadi, ali kako drugo vladno meisto na Hrvatskem. Na tisoče srbskih vojakov je to-jrej videti vsepovsod;, častniki
• i j. a -	oblečeni, podobni konjičkom
in .i* oni. ota- • . rv • • tt
Onraivičpna do m	Dasiravno je Hr-
uprafvitena do yatska po veroizpove<ianju katoliška pokrajina — nad 90% prebivalstva je versko vdana
tano preganja katoliško Cer kev, škofe in dulf^vščino. Katoliško cerkveno lastnino je bel-grajska vlada zaplenila, katoliške šole zaprla; tako tudi še vodno preganja katoliške škofe in duhovščino; prišlo je celo tako daleč, da sej je katoliške cenkve izročilo posvetnim namenom ; vsak tozadevni protest katol. cerkvene oblasti ostane brez uspeha.
In zdaj smo pa v Ljubljani. To jc/ prestolica Slovencev, ki so najbolj katoliški izmed v-seh Evropejcev. Po moči, eneržiji in verski praktiki, Slovenci nadkriljujejo celo Irce in Poljake. Katoličani imajo v Ljubljani veliko tiskarno, ki cclo presega kako tiskarno v Združenih državah. Tu se izdaja 2 dnevnika, 2 tednika in 6 mesečnikoy; pri tem delajo naravno dobro kupčijo. Tu-
svetniškega škofa. V Sloveniji tvorijo tudi veličastno skupino šolskel sestre, ki pošiljajo svoje redovnice celo v Chicago, Cleveland in drugod po zapadu, kjer živijo čvrsti ameriški Slovenci. Šolski otroci po nižjih razredih šol njih uzornih zavodov v Ljubljani so pa slabotni vsled slabe prehrani* za časa
minule svetovne vojne.	<<Toreji lukaj _ ;B ve„<Iar <„
krat", smo mislili na svojo rešitev. Ta mož tamkaj na zapadu je bil orodje vsemogočnega in pravičnega Boga. Minili smo, da nas bo on privedel na svobodo, da se tako enkrat u-resničijo naše narodne aspira-cije in ideali. In potem, ko smo prišli na mirovno konfe-
gimi trgovinami je najti tukaj
Za Sarajevom pride na vrsto tudi več prodajaln s cerkveni-
drugo važno mesto, Belgrad; j mi potrebščinami in nabožni-
prestolica novoustanovljc-nega mi slikami, kakor v starodav-
kraljestva na Balkanu, kot pos- nem Solnogradu. Srbsko po-	v ,
• i- • -i V •• .r^AoZUrr* vlndn« vradni-refteo v Verzalj, nas Wilson ni ledica vojne, ki se ie vršila za licijo, vojaštvo, viaane i.raani ,	•»
samoodločevanje malih naro- ko in slike srbskega kralja lah- hotel niti poslušat.. Nafe de-
upe se,
ferenčne dvorane vrgl lo žogo. Načslo samoodlooe-vanja je bilo vrženo v smetiš-n ice. Po,tem se je nekdo na nekak način brez našega posvetovanja izrazil in odločil, da moramo biti tudi mi svobodni ? ! To svobodo naj dosežemo, če postanemo člani suve-rence in neodvisne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naravno^da se vseh naših toza-devnij^j^estov ni vposteva-lo. Naenkrat jo francosko, angleško in italijansko vojaštl vol
ter jih toliko časa straži lo, dal so Srbi spravili zadoati svojih vojakov in denarja, s katerimi so potem lahko prevzeli delo tlačanstva slabotnega in neobo-roženega ljudstva. Zdaj pa ne moremo ničesar več storiti.
Ako hi srbska policija cula samo polovico tega, kar sem Vam danes pravil, takoj bi me aretirali in vrgli v ječo. Mi namreč ne smemo ničesar govo-| riti, pisati ali tiskati kar bi bilo v našo lastno samoobramlx>. Niti najbolj ugleden naš človek ne sme iti brez dovoljenja preko mejd. Mi nimamo nobenih
GLASILO K. S. K. JEDNOTE. - -
zuri, naše časnike imajo v ro- tojne je v nedeljo 25. junija kah židje, ki so zato mastno zvečer popolnoma pogon la. 0-plačani s srbskim denarjem, ta- stalo je samo pet his, dvanajst ko, da se pazi na vsako našo gospodarjev je popolnoma po* kretnjo; v»e nas preiskuje' in a- 'gorelo Skoda je ogromna. Ka-nalizira. In navzlic vsemu te- ko je ogenj nastal, 96 ne ve. mil je naše narodno gibanje ve- Doživljaji kraljevskega pa-dno večje. Prav pred nosom ra v Ljubljani. Kraljevska 110-policije in vojaštva, se naši mo- voporočetnea kralj Aleksander
in kraljica Marija, ki preživljata prve poročne tedne na Bledu, sta se že večkrat pripelja
ž je, žene in celo otroci organizirajo. Če mi ne bomo dosegli zajamčene nam svobode na miren način, bomo prisiljeni pos- la v Ljubljano z avtomobilom, luži ti sei drugih sredstev. Mi ki ga vodi kraljica sama. Ko zahtevalo naše pokrajine |nočemo več vojne. Mi smo za sta ise vozila prvikrat, kraljica
mir. In pri tem lahko te moje še ni vedela za stroge odredbe besede s sabo v Ameriko nese- ljubljanskega voznega reda, in te: Pretj ali slej bo ta maš-! je vodila avtomobil po Gospo-keradna kombinacija Kraljevi- ^ vet ski cesti z veliko naglico, ne Srbov, Hrvatov in Slo-(Kar opazi sredi ceste ljubljanskega redarja z dvignjeno roko
vencev razbila. Jaz pravim
— najbo že francosko, ali ne-.in remi m obrazom, kar pome-francosko; prišlo bo pri nas en- ni:44Stoj! Tako hitra vožnja krat še do hude, krvave in groz- [je prefpovedana!" — Kraljica ne revolucije. Zopet bo tedaj se je seveda morala pokoriti ču-^ v ta slučaj vsa Evropa zaplete- jvarju postave, smehljaje je od-na, m morda bodo zopet tudi zdravila njegovemu strumne-Vas, Amerikance v to borbo po- mu pozdravu in potem vozila tcgnili ? Na Balkanu in dru- nadalje z zmernejšo naglico. — god v Evropi res ne bo tako Kralj je pred par dnevi na. Tr-dolgo mini, dokler bomo mi ži- žaški cesti opazil dečka, ki je veli pod nasilstvom Srbov." prodajal jagode. Vprašal ga
je, če mu jih proda; izročil mu je bankovec 100 dinarje.v, vzel j košarico in se hotel vrniti v avtomobil. Deček je obstal z _ bankovcem v roki, gledal za
rr««t*.i 4a	„ - „„ *	• r kraliegn in«ačel jokati. Mimo
Umrl je župnik v Trzrcu na mrtno nevarno ranjenega Sor • -v ,	1J.	v ,
----- -	J ^ >je prišel gospod m ga vprašal,
žni klopi. Da je slovenski pod-krajinski namestnik g. Ivan Hribar ločen od dVoje žene Milice, je splošno .znana stvar. Tudi to je že zdavnaj znano Ljubljančanom, da ji ni izplačeval take« alimentacije, kakor bi se spodobilo in bi jo bil lahko. Zdaj ga je pa ona tožila za zvišanje alimentacije. Doslej jo dobivala 1000 K na mesec, tore rej še pet dolarjev našega denarja ne. Poslej je hotela -i-meti 4000 K mesečno. Ljubeznivi soprog ji j?! pa po svojem zagovorniku pustil povedati, da njegove denarno razmere tega ne zmorejo, zlasti ker mora skrbeti za *id nižino' \ Ker se je visoki podkralj bal, da bi znala javnost še kaj več zvedeti, se jo udal, da jo pripravljen plačati 3000 K mesečno. Tako se jet zadeva mirno poravnala. Kakor je videti vodi g. podkralj bolj žalostno življenje. Ijertje.
Nova električna centrala.
Lep del naše Dokfnjske je do-bil pre«l kratkim električno razsvetljavo iz centralo v Za-gradcu, ki je bila na bi »kostni pondeljek ob veliki udeležbi občinstva izročena svojemu namenu. Tokom otvoritveno sla v nos t i je mogočinf zašumela reka Krka na turbino, istočasno so zagoreki električne luči v Lesah, Gorenji vasi, Stivni,Dragi, Višnji gori in Žalni, še tekom letošnjega leta pa zasvetijo tu di na Grosupljem, v fimar-;u, Škofeljei in fit. Vidu. Tudi motorni obrat se kmalu ot-vori.
Trst umira.
Neki Amerikanee poroča iz Trsta. 4 'Trst je mrtvo mesto. Velikansko pristanišče, ki se je gradilo dolga desetletja in stalo milijarde, ki so prišle Lz žepov avstrijskega ljudstva, je popolnoma prazno, ker mali parni k i za obrežno plovbo so kakor male sence v teh velikanskih prostorih. Jugoslavija in Madžarska se poslužujeta reškega pristanišča. Avstrija, Čehoslova.ska pa paši 1 jata svoje izdvlko preko Nemčije v Hamburg. Trst je zapustilo
in služkinji Alojziji Rozmano-V- ^ZTZTX ^ ^	~ jo °,ls<>v(>ril	T'" in V*™*™-
vi, ki sta bila obtožena ropar- Vo I d t^l o^Jt Te:V1a,lirair bil	zbi- V , k« so je priklopi-
"	'	' " tega ovad,t' Je rati. Koje dne 25. maja vsa	Italiji, jo prišlo y mos-
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Gorenjskem, duhovni svetnik na so sicer takoj naložili na
zakaj joče. Deček mu jes raz-
Potokar, po kratki mučni bole- avto in ga odpeljali v Ljublja- , »» .	, , • . zni v najlepši moški dobi. Bil no v bolnišnico, a je bilo pre- !	. f1-'^ Je je pravi oče delavskega Trži-'pozno. Kmalu po poškodbi	vrniti koča. Vse ga je ljubilo. To se je umrl vsled izkrvavlj,nja. Za-	boboma ^ zlasti pokazalo na dan pogre- pušča ženo in tri nepreTkrbl je-	^ f ypra.se! ba. Vse tovrne so bile zaprte, i o otroke.	ppoda, zaka-' (lc('ko ,tako, vse delo je pocivakwse je hote- a . „ SJC . .	ka* Ko mu je gospod razložil, lo svojemu očetu izkazati zad-'T Svojo tasco umoril m zazgal.
njo čast. Takega mrtvaške-Pord»s Zakonska Zadnik iz Spodnjih Vo-
ga sprevoda Tržič menda še ni-
<':il pri Tržiču na Dolenjskem,
videl. Smrt je s tem, ko je , , . , .v ' . .. njega pokosila, naredila veliko b'*U'ri h,sa 8tojl "a vrzel ne samo na naši krščau
i> v. , v , v	Pri kosilu umoril pet oseb. V
živela zel delj časa s svojo ma- črnogorskem selu Slatina se jo
se je kralj nasmehnil, stresel jagode v polo papirja ter vrnil dečku canjico in ga tako rešil domače šibe.
Dve novi smrtni obaodbi. ^	ta; ?'llK	™unv ^^^ve. m jen
^^ sz1^1^^1-z ^	heircj SpS
,io tasco Marijo Debevc po gla- [starejše — jo odgovoril Jelič. |VS(N razen bede in pomanjkan-
skega umora nad postrežnico Antonijo Šilakovo v Mariboru.! Umor je bil izvršen dne 21. feb ruarja dopoldne v stanovanju dr. Ljndevita Breneeta v Cvetlični ulici, ko je bila postrežni-«a Silakova sama doma in za paslena s pospravljanjem. Ob-tožefnea sta razmere dobro poznala, ker je Rozmanova prec Šilakovo služila pri dr. Bren-cetu. Zato sta prišla oba v čas«, ko sta vedela, da bo Šila kova doma, katero sta napre, pobila s težkimi udarci na tla, da je bila omamljena, nakar sta žrtvi zadrgnila vrat z rju ho. Nesrečnica se je seveda takoj zadušila, zločinca pa sta nato oropala stanovanje. Na-radeno blago sta odnašala čisto hlodnokrvno iz stanovanje, ker sta vedela, da je dr. Brence v uradu, njegov sin pa v šoli. Ro-žmanova je bila že dva dni po umoru aretirana v Mariboru. Rozman pa nekoliko kasnerje v Ljubljani, kjer je bil zaposlen kot zidar.
Za razpravo je vladalo v Mariboru velikansko zanimanje jn je bila dvorana nabito polna občinstva. Ob pol 20. uri zvečer je 8enatrii predsednik na podlagi izreka porotnikov proglasil razsodbo, s katero se obsojata Anton Rozman in Alojzija Rozman radi roparskega umora v smrt na vešala.
Smrtna nesreča. V predilnici
Jožeta Zadnika se bolj razjesi- lr<Kibilla godela { kosiI lo Pograbil je sekiro ter uda- ^ je t ;Mmir y Jn ril z njo Marijo Dobevc po gla- ogil ZH k()n;,noV(.ljHVlli ^ yi, da se je zgrudila mrtva na |vor 0(,eta Jeli^ Kak()r že tla. Zavlekel jo je nato v klet, • tU(li ^ ni hotel kje* jo je pustil ležati do vece- ni5 glaati o t dft se n -ra. Da bi ^ zločinu ne prišlo jc omoži Stana. Tf> j(? rayi. na sled, je se istega dne zvečer lo 811uba?a v 8tr^ b^sniIa zakuril v peci, privlekel iz kleti pok( je iz ^	,
svojo umorjemo taščo, ji odsekal pri kolenih obe nogi, jo po
ustrelil, najprej očeta Jeliča, potem po vrsti neusojeno mu
. ..	11«	V . .	.	i"' »ion. iiuuouiuiiu uiu
rimi v razbeljeno kjer je Stano, njeno mater in ostali dve popolnoma zgorela Nato je o- sist Vladimir je potem po stanke, ki so se nahajali v pe-pelu zdrobil, vrgcil na gnoj, katerega je naslednjega dne od-peljal na njivo in isto razoral. ^ M^vZ^^riUn^ Ker so sosede, kakor tudi srn kuharica v najvLsjih aristokra-umorjene dalje časa pogre- tskih rodbinah. V tej svoji sok Marijo Debevc, je slednji lastllosti je prepotovalaJ ne j'0
bJgnil v planine med hajduke.
Smrtna kosa. j V Dolgošah rje te dni umrla Jožefa Lorbek,
<lne 15. junija naznanil zadevo orožništvu, ki je začelo stvar
takoj raziskovati, že takoj s|amst m iet
vso Evropo, nego tudi Ameriko in Afriko. Dosogla je visoko
drugi dan ^e je orožnikom po-»r:/čilo priti zločinski roki na sled. Svoje zverinsko delo premišljuje isedaj v zaporu.
Čudna ne^godba. Ivan špar-mblek, posestnikov sin iz Dol. Jezera pri Cerknici, jel bil zaposlen v gozdu pri delu. K njemu so prišli lovci, ki so položili uške deloma na tla deloma ob drevje, in se vlegli k počitku. Šparmbkk je iz ogrnjenim suk-njičkem po nesreči zadel ob neko puško, ki se je sprožila in ga je strel zadel naravnost v trebuh.
Smrtna kosa. V Št. Jerneju
in tkalnici v Tržiču se je te na Doktnjskem je po kratki mu-dm zgodila težka nesreča. Na^čni bolezni umrl 27. junija po-dosedaj še nepojasnjen način je (poldne gospod Martin Volo vee, namreč eksplodiral parni kotel trgovec in posestnik v Št. Jei-
in so drobci (zadeli v bližini stoječega delavca Alojzija Soma v desno roko, levo nogo in prsa. Roko in nogo mu je eksplozija skoro popolnoma odtrgala. S-J
neju, star šele 52 let. Smrtna kosa. Na Vid^v dan junija jeu mrl gospod Franc Komatar, profesor državne realke v Ljubljani.
Lavantinska škofija samostojna.
Vatikan je obvestil jugoslovansko vlado, da je izločil la-vantinsko škofijo iz juri^dikci-je solnograške nadškofi,>e in jo podredil direktno Vatikanu. Tako bo sedaj mariborski škof, ki ga je od XII. stolet ja dalje i-m^lnoval solnograski nadškof, postavljen direktno iz Rima, in sicer sporazumno z jugoslovansko vlado. i
Razveljavili sklepi bivšega jubljanskega občinskega sveta. Pokrajinska uprava v Ljubljani je črtala nasledil je kredita;, ki jih je sklenila koal i ran a večina razpuščenegaobčinskega s-veta: za novo magistratno poslopje 50 milijonov, za na-)rave v klavnici 30 milijonov in za gradbo dwh šolskih poslopij 15 milijonovo, skupno 95 milijonov kron. Slovenski podkralj na zato-,
to prekol0.000 Italijanov, ki so upali, da se bo to veliko, 1 po mesto razvilo v veliko, bogato trgovsko središče, toda sedaj so vsi izginili, eden za drugim, lazočarani, ko so izgubili še o-stanek svojega premoženja. A ko človek obišče velika skladišča ob pristanišču, se ga polasti neka čudna tesnoba, v sredini teh velikanskih, praznih prostorov ki polagoma razpadajo, ker ni v njih življenja kot nekdaj. V pristanišče prihajajo mali pamiki z malimi skupinami potnikov, katerih pa je vedno manj, ker Trst ne nudi sedaj ni kake zanimivosti ve«". V mestu je ostalo še prebivalstvo) v istem številu kot poprej toda polagoma tudi to zapušča svoje domove in prodaja kar zamore prodati, za slepo ceno. — Tako se bliža to nekdaj tako cvetočo mesto popolnemu propadu in i-talijanska vlada gleda s skrbjo na to propadajočo "rešeno" pokrajino.
ANCHOR-DON AL D SON
ITALIA - - 12. avg.
V devetih dneh v Jusroslaviii.
Jtotujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odplju-leio vsak torek iz New Yorka. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah.
MAURITANIA AO.UITANIA BERENGARIA
preko Cherbourcra.
Ne zahteva se francoskega vi-zeia. Za karte in navodila vprašajte najbližjega agenta v vašem mestu ali okolici.
Važno in koristno
#Za vsakega posameznika, trgovca, podjetnika, farmarja, osobito pa še za vsako podporno društvo je: kjei in kako ima svoj denar naložen, da je na varnem in da mu donaša lepe obrseti?
Najboljši način zaj investiranje denarja so državni, okrajni, in šolski bondi. Za plačilo istih jamči cela država, ves okraj in mestna občina. Ti bondi donaša jo višje obresti kot v bankah: od 5 do 6 odst čisto.
Posebno je priporočati nakup bondov podpornim društvom, ker dobivate vsakih G mesecev gotove obresti; v sili pa lahko bond vedno prodate in to celo z dobičkom. —Mi smo tekom zadnjih deset let že prodali K. S. K. Jed-noti za vec kot pol milijona dol. vrednosti raznih bondov. Postregli smo K. S. K. J. vedno solidno in pošteno.
Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo, nakar vam bomo poslali cirkularje z imenikom priporočljivih bondov.
A. C! ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
DOMAČA ZDRAVILA.
Začimbo in zeliščna zdravila, katera priporojča Msgr. Kueipp v* knjigi "Demači zdravili k*' imam vedno v, zalogi.
Pišite po brezplačni cenik, V katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi.
Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
PRISELJEVANJE IZ STARE. GA KRAJA V AMERIKO BO 1.JULIJA T. L. ODPRTO. Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje, č« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
THE DOLLAR SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delaju spekulantje velika dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv ic poznan med narddom po svoji ulj ud ni in hitri postrežbi.
' Mi plačujemo n« hranilno a ložo
po 3 odst.
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod n&zorst-vom vlade Združenih driav la Slanica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavi-ljajo sedaj kronam vijgke cene, ker sc hočejo okoristiti z
---- nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar ? staro domovino 1
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja ia tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačna
THE JOLIET KATIONA L BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
Največja slovenska banka v Ameriki
Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.	NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
(Dalje.)
Vojna z Mehiko. Bitke pri
Palo Alton, Resaca de la Palma in Buena Vista.
Ko je bila nova država Texas sprejeta v Unijo (Zvezo skupnih držav) je zahtevala, da se določi reko Rio Grande kot južno in zapadno obmejno točko. kar je Mehika naravnost odklanjala zahtevajoča, da mora reka Nueces tvoriti glavno mejo. Ta spor je tedanji predsednik Polk skušal s tem poravnati, da je# ugodil Texanca-nom, v kojo svrho je* bil tjakaj poslan general Zacliary Taylor, da zasede vse sporno ozemlje. Ob reki Rio Grande je general Taylor kmalu zatem zgradil niočno trdnjaivo, Fort Brown; prav nasproti, ali onstran reke je pa stala mehiška trdnjava Matamoras. Vsak dan je bilo torej pričakovati krvavega spopada. Ko so Mehikanci neko noč prekoračili reko ter napadli oddelek ameriških vojakov, je dne 8. maja 1846 general Taylor pričel pri Palo Alto in dne 9. maja 1846 pri Resaca de la Palma močno streljati na Mehikance, da jih je premagal. (Palo Alto pomeni "visoko drevo'Resaca de la Palma pa "soteska palm".
Za tem je tudi general Taylor prekoračil reko Rio Grande in napadel mehiško trdnjavo Matamoros; štiri dni zatem je bila že napovedana vojna Mehiki v kojo svrho je bilo pozvanih 50,000 prostovoljcev. Vojni department je izdelal trojen načrt bojevanja: I. General Taylor naj bi imel nadzorstvo armade ob reki Rio Grande, odkoder naj bi, se proti jugu pomikal. 11. General Štefan W. Kearny naj bi podjarmil Novo Mehiko in Caltfornijo in III. genezi Wintield ScoU naj bi se pomikal proti Vera Cruz od tam pa dalje do glavnega mesta Mehike. Na jesen, leta 1846 je Taylor že zavzel trdnjavo Martamoras, odkoder se je po maknil dalje do mesta Monte-rej (Kraljeve gore); to mesto je premagal po 4 dnevni bitki dne 24. sept. 1846.
Takoj zatem je dobil general Taylor ukaz, da mora vso svojo armado izvzemši 5000 mož generalu Scott-u na pomoč poslati. To je mehiškega generala Santa Ana napotilo, da je gen. Taylorja pri Buena Vista (Lep razgled) z veliko večjo armado napadel, toda — zaman; v odločilni bitki 23 febr. 1847 je ostal general Taylor zmagalec.
Boj za Novo Mehiko in Calif.
Tekom poletja 1. 1846 je general Kearney odpotoval s svojo armado iz trdnjave Fort Leavenworth, da si podjarmi Novo Mehiko in Califoniijo. Pri tem je imel nepričakovano lepe uspehe, kajti mesto Santa Fe se nni je brez obotavljanja udalo, nakar je^na ozemlju Nove Mehike prvič zaplapolala naša zvezdnata zastaiva; tako je prešla Nova Mehika pod našo vlado.
Nekaj vojaštva gen. Kernya je bilo istočasno poslanega pod poveljstvom izkušenega kolo-nela Doniphan-a proti Chihuahua v Mehiko. Ker leži to mesto daleč v vroči pustinji, so morali ameriški vojaki na svojem pohodu prestati mnogo hudega vsled neznosne vročine in žeje. Na svojem pohodu so 25. dec. 1846 premagali tamošnje Navajo Indijance, dne 28. febr. 1847 pa oddelek Mehikancev pri Brašcito; končno so Ameri-kanci tudi premagali sovražnika pri Chihuahua, nakar so se pridružili ostalim četam generala Wool-a pri Saltillo.
Med tem časom so v Sacramento dolini v Californiji živeči ameriški naseljenci proglasili Calif orni jo za neodvisno republiko. K temu je dosti
pripomogel kapital John C. Fremont, katerega je kongres fcrikrat z ekspedicijo poslal proti zapadu, da raziskuje Califor-■nijo. J. C. Fremont je bil ro-jejn 1.1813 v Savanah, Ga.; njegove izborne nadarjenosti pri raziskovanju zapadnega teritorija, so ga v obče imenovali za "stezosledca." Ko je California pristopila v Unijo je bil Ifremont prvi zvezni senator te nove države.
Kmalu po proglašen ju neodvisnosti drždive Calif, je mor-narični poveljnik Sloat zavzel mesto Monterey na pacifiškem obrežju ter 7. julija 1847 prvič nad mestom dvignil našo ameriško državo; kapitanu Mont gomery poveljniku bojne ladje "Portsmouth" je pa naročil, da naj to ladjo napade mesto San Francisco; drogi poveljnik Stockton po imenu je pa zavzel mesto Los Angeles, x) nakar je ameriška zvezdnata zastava plapoiahi tudi po vsem zapadnem ozemlju. x) Ime mesta Los Angel os je španskega Izvora ter pomenja po našem "Angeli". Spanci so sprva to mesto nazivali: "Naša Gospa, Kraljica Angelov". (Nuestra Senora la Reina de los Angeles).
General Scott koraka v glavno mesto Mehike.
Ko je bil mehiški general Santa Ana pri Buena Vista pre magan, je hotel gen. Scott-a pri Vera Cruz napasti. (Vera Cruz je špansko ime.To znači "Pravi križ". Prvotno so Španci to mesto nazivali: "Villa Ricca de la Vera Cruz. Bogato mesto pravega križa.) V tem pristanišču je stala močna trdnjava San Juan de Ulloa, katero je moral general ScoH štiri dni in noči obstreljevati, predno se je udalo. Od tu se je general Scott zatem obrnil proti glavnemu mestu Mehike, s sličnim imenom (Mexico); da je dospel
2. febr. 1848 v malem mestu]kakšen je pač poklic dotičnika. Guadaloupe Hidalgo, nedaleč Premogar potrebuje seveda več
od mehiške prestolice podpisana mirovna, pogodba. (Označe n6 mestece je splošno znano po
osnažujočih kopeli kot pisar.
Tudi gorka kopel je osvežu joča, kajti po kopeli voda ob ko-
ondotni sloveči božji poti Ma- gi hitro vsrkava temperaturo tere Božje v Guadaloupe.) Namaka, ki je za 15 20 stopinj niž-podlagi te pogodbe je Mehika -ja od temperature kože. Do-Združenim državam odstopila ^neva, da gorka kopel odpira
Novo Mehiko in Califoniijo. Ker je tedaj država Texas že tudi Združenim državam pripadala z obmejno reko Rio Grande, se je na ta način površino našega ozemlja povečalo 900,000 štirjaških milj; to o-zemlje je skoro 5 krat toliko kot cela Francija in 20 krat tako veliko kot država Pennsylvania.
znojnicev je kriva; znojnice so vedno odprte.
Ako človek nima kopalne ka-!di na razpolago, naj dnevno o-fvežuje telo na sledeči način: Namoči sredino grobe brisalke v vodo, katere temperatura naj ho 90 stopinj Fahrenheit in potem vsak dan postopno nižja, dokler se pride do 85 ali 80 sto
Združene države so pač	Nate!f\brisalk° zKobe"
rale plačati Mehiki 15 milijo- ™* m Pomikaj jo cez hrbet v
nov dolarjev in prevzeti vso'obe»Pri iem™l se bvri8al" odškodnino kojo so Amerikan- večkrat namaka in ozema. ci od Mehike zahtevali v znes- Bavnotako odrgni vsa dele teku $3,250,000; dalje so morale lesa> ysaj zgornjo polovico. Br-Združene države prevzeti ves zi. skok zjutraj v vodo, katere dolg države, Texas, (okrog .temperatura je 90 stopinj in v-$7,500,000).	, |sak dan postopno nižja do 80
Vojna z Mehiko je bila za stopinj, je jako koristen in os-Združene držaive velikega po- vežujoč.
mena in izkušnje, kajti tu so se Prsne kopeli m dobra za mo-praktično izvežbali naši čast- jene ljudi, ali neprimerne za dru-niki, ki so v poznejši civilni ge, kajti človek ne more ugoto-vojni igrali veliko ulogo, ka-jviti temp&rature, dokler ni že kor: Grant, Lee, Thomas, prišel v dotiko z mrzlo oziroma Sherman, McClellan, Beaure- gorko vodo. Običaj potap-
gard, Shields in'Jackson. . Wilmotov zakonski načrt.
Že za časa vojne z Mehiko je
ljanja v mrzlo vodo je škodljiv, ako ne sledi takoj reakcija, t. j. ako ne nastopi takoj prijeten
David Wilmot, demokratski <bčutek brez najmanjšega pre kongresnik iz Pennsvlrvaiiije L 2ebavanja. 1846 predložil svoj zakonski " načrt, da naj se suženjstvo od-
pravi po vsem ozemlju koje so, ali bodo Združene države pridobile od Mehike. V teh pokrajinah je, kakor znano Mehika že 1. 1837 odpravila suženjstvo. Glede Wilmotovega na-
J. O. F. L. I. S.
Nekaj zanimivih številk iz češkega pivarstva.
Krofta, ravnatelj Obrambne zveze pivovarnic vCehih, je te dni poročal v Pragi o pivars-ki industriji v češko-slovaški
črta so se v kongresu vrnile	. ^ ^
UCDd ga poročila smo posneli nas-
so
smo
(Mnje podatke: Največje pi-vovamice na Češkem so: L
se
dolgotrajne in
kajti stanovalci na severu
ta predlog odobravali, med tem
ko je bil skoro ves jug proti odpravi suženjstva. Končno je 1842. ustanovljena Mesea iska
Wilmotov zakonski načrt kon-! pivovarna v Plznu leta 1864.
grešna zbornica odobrila, ni ga ustanovljena Prva planska
pa hotela potrditi senatska oelmska pivovarnica v Plznu
zbornica.
(Dalje sledi.)
tja, je moral s svojim vojašt-j	-
vom prehoditi celih 260 milj; KOPAN JE POMAGA ZDBA-
naravno da je bila Amerikan-tudi topot zelo naporna,
cem
Pred
v;u.
vhodom starorimskih
ker so morali prehoditi več ne-|kapa|^ j0 blestelo geslo "V varnih gorskih prelazov in so
a
tesk. Pri Cerro Gordo (Velikem hribu) so jim Mehikanci, 15,000 po številu zastavili pot; toda general Scott jih je 18. a-prila 1847 sijajno premagal in korakal daljo proti cilju.
Zatem je pričel gen. Scott o-blegati krasno mesto Puebla in sicer toliko časa, dokler tudi i-stega. ni podjarmil; tu je ostal tri mesece, nakar jo je krenil proti prestolici mehiške republike. Pri mestu Contreras se je vnela prva bitka z zmago Ame-rikancev (20. avgusta 1847). Poraženi Mehikanci so se od tukaj umaknili in utrdili v bližini starega samostana pri Churubusco; a tudi tukaj so bili poraženi. Naše čete so se zatem vedno in hrabro naprej pomikale, dokler niso dospele do Molino del Rey (Kraljevega mlina) 8. sept. so bili Mehikanci tu zopet poraženi.
Naša armada je končno dospela že do neposredne bližine glavnega mestu Mehike, do Chapultepeč-a (Kobilčjega li-riba), ki je bil močno utrjen. Na tem hribu se je dvigala Narodna vojaška šola, odkoder se nudi potniku krasen razgled v veliko dolino z glavnim mestom Mehike. Tu se je vnela odločilna bitka v kateri so se osobito mladi mehiški vojaški kadetje hrabro zadržali hoteči ubraniti napad sovražnik^; nekaj izmed teh mladih bojevnikov je bilo komaj 14 let starih. Označeno zadnjo predmestno trdnjavo so Amerikanci zavzeli dne 13. sept. 1847 in vkorakali v Mexico City. S tem je bila končana nasa vojna, z Mehiko.
Mirovna pogodba.
Po končani vojni je bila dne
kopanju je zdravje". Ta resnica je bila dokazana v starodavnih in modernih dobah.
Na kak navili pomaga kopanje zdravju? Človeško telo je -samourejajoči seetroj, obstoječ iz raznih organov, ki vzdržujejo zdravje. Med temi je koža, ki je gosto premrežena z žilami in živci; zbodljaj igle utegne
ter L 1869. ustanovljena Delniška pivovarnica na Smiho-vu. V 1. 1912. — 1913. je ob ratovalo v Čehih 665 pivovarnic, 454 malih (do 15,000 hektolitrov na leto), 188 Srednjih (do 100.000 hI.) ter 23 velikih pivovarn (nad lOO.OOOhl.) in So dajali glavni vir dohodkov okoli 50.000 gostilniškim obr-toni. Na leto se je> porabilo ječmena približno 28.000 vagonov, hmelja 320 vagonov (skoraj polovico domačega pridelka), premoga pa okoli 62.000 vagonov. Izvoz je znašal 1*4 milijona hI, največ piva je šlo na Dunaj, na Nemško in v Ze-
povzročiti krvavenje, kar do-	. n
kazuje zvezo krvi s srcem, in ob ^TO drzavo ,v vrednosti 30 -
bol, kar dokazuje njeno 1W*- V 1.1913 in L 1914
enem
zvezo z možgani, ovladujeta v-!8* jo plačalo davka in pristoj t	bin 194.000.000 K. Vseeavkui
sa opravila telesa..
Da kopanje neposredno vpliva na nju, je dokazano po jutranjem umivanju lica, ki tako osvežuje celo telo, da človek tega umivanja kar ne more po-•grošati. V tej osvežitvi je v-sa tajnost kopanja.. Ako kopanje tako malega dela površine kože je že tako blagodejno, mora biti kopanje večje površine kože ša bolj blagodejno. Izkušmija uči, da polivanje z
bin 124,000.000 K. Vspgavkup je v češko-slovaški republiki približno 60 odstotkov pivovarnic bivše avstro-ogrsko mo-rnarhije, a sedanja produkcija znaša 50 odstotkov predvojne produkcije. Izvoz piva je do prevrata precej ponehal, ali s prevratom se jo češkemu pivu oprl nov trg na Slovaškem. Od prevrata se je pivovarska industrija polagoma oživljala, in v letu 1921 se "je produciralo
hladno Vodo, pod temperaturo f f4.odstotkov predvojne pro-
kože (92 stopinj Fahrenheit o-zir. 33 Celsius), vpliva osvežujoče. Ob nižji temperaturi vode (na pr. pod 80 stopinjami F oziroma 27 Ctalsius) je kopanje, okrepčalno, ako je kratko, ali vzbuja občutek potrtosti,-ako je predolgo. Skok v mrzlo vodo ali pršna kopel pod temperaturo od 80 F. okrep-hi-je, dolga kopel ob tej temperaturi pa je nevarna. Voda, katere temperatura je čez 80 stopinj F in pod 90, je okrepčeval-na in osvežujoča.
Kopel ob temperaturi od 100 do 103 stopinj Fahrenheit (približno 38 do Celsius) je dobra osnaženje kože. Taka kopel je absolutno potrebna po enkrat na teden, ali pa večkrat,
dukcije. V začetku produktivne dobe 1919—1920 je priš-o do kolektivne pogodbo z delavstvom. Po tej pogodbi so bile mezde za daljšo dobo let stabilizirane. Uspeh delavcev je padel v primeri s predvojnim uspehom za 46 odstotkov. Z zakonom z dne 22. dec. 19^1 je odpravljen davek od mladega piva ter uveden davek od gotovega izdelka. Davki so narasli od prevrata s 5.50Č, K zal lil. 1. 1919. na »- č K leta 1921, torej šestkratno.
Več je vredna domača gnila, nego na tujem zlatu ruda.
Po izgubi poštenja gre radost življenja.
POŠILJAMO DENAB
v Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Julijsko Benečijo hitro, zanesljivo in po najnižjem dnevnem kurzu. VSAKA POSIWATEV JAMCENA.
Pošiljatelju pošljemo pobotnico za prejeti denar, ki jo je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je dobil denar v roke. Danes pošljemo denar po sledečih cenah: 500 kron za ... .$2.15 50 lir za ... .$3.25 1000 kron za .... 4.10 100 lir za .... 6.00
100 dinarjev za................$2.50
AMEBIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinois.
4
najnovejši, KRASNI MODERNI BOČNI "FONOGBAJ**
Cena $11.95 za kratko dobo samo. ' .,,l,' V
«™Z.raYen dobite za8tonj 6 Columbia plošč 10. palcev v primeril in 200 igel.
Tukaj imate najnovejši fonopraf, ki je najpozuejšega izdelka, nenavadno lep in priročen po obliki in drugače. Ima iste fni^^uzi* kalične kvalite in tudi služi Vam prav tako, kakor drugi večji (k^go* ceni fonograf, dasi stane samo $11.95. Zavzema malo prostora v mali nosilni škatlji, tehta samo 12. funtov in je samo 12. palcev širok, 11
{>al. dolg, in 9 pal. visok. Je jako lepo vdelan v lepem zavojp, da ga ah ko ponese te kamorkoli hočete, na piknike, izlete, na Vaš vft, ali pa k Vašim prijateljem ga vzamete, kadar jih obiskujete, ako on nima takega zabavnega sredstva. Vsak dom bi moral imeti dandanes! nograf in za tega Vam ni potreba plačati $200,00, ko ga pa dobite pd nas za samo $11.95. Vi se boste čudili nad tem ročnim fonografom. To bo ravno tako, kakor bi v Vašo hišo dospeli vsi najboljši pevci celega sveta. Zdelo se Vam bo, kakor da bi bili pred Vami, ke* slišali boste natančno njih glas. Ta fonograf Vam bo služil ravno tako, kakor vsak drugi dragoceni in stane samo $11.95.
Je nenavadno dobro narejen iz mahagonskega lesa polirano, in vsi Dkovi poniklani, ima močno jekleno pero. Enkrat ga navijete in igra Vam dve 10. palčne plošče. Igra na vseh ploščah razven Ecjiso-novih. Vsebuje posebne proizvajalni ton, prav, kot vsaki drugi fonograf. Ga lahko tudi regulirate na poljubno hitrost. Ima tudi v zavoju prostora za tri plošče, in šivanke. Mi smo edini, ki Vam lahko preskrbimo tak fonograf.	:
Da damo javnosti priliko, da si preskrbe te fonografe, presno bo konkurenca postavila jim višjo ceno, smo se odločili, jtfi proidaiati po nenavadni nizki ceni za kratko dobo po $11.95 in pmeg vsega Vam damo absolutno zastonj 6 Columbijevih plošč in 200 šivank z vsakim fonografom. Če bi Vam katera druga tvrdka ponudila ravno take fonografe, ste lahko zagotovljeni, da so nepravo representirani. Va-« rujte se takih tvrdk.
Vi Vam jamčimo in Vam povrnemo d enar, ako niste zadovoljni. Vrnite nam poslano blago zavarovano na pošti v dobrem stanju v 10. dneh.
Ne pošiljajte nobenega denaria naprej, izrežite ta oglas in ga pošljite nam vred z $1, ostalo pa plačate potem, ko prejmete fonograf. rišite takoj in poslužite se te nizke cene.
VARIETY SAXES COMPANY,
1016 Milwaukee ave.
Dept. 1536
Chicago, HL
DENARNE P0ŠILJATVE.
Jugoslavija:	Italija:
1000 kron za" ... .$ 3.50 100 lir za........$ 5.50
10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........50.00
NOTARSKA DELA.	Itu\
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. ^ ,
Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. ttlj
Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe
gage.	. jjImJ]
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na
MLADIC & VEBDEBBAB,	,
1334 W. 18th St.	Chicago* .,
Delnice Jadranske Banke
domo£S?eTZkaZalo potrebo povečati l^tnmska obrata«ini «tvn zavoda V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja seje sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na milijonov kron z izdajo 300,000 delnio po K400 ali Dm 100 nominale.	, . i
»SaaKEBHSBSS?
podaljšal do 31. oktobra 1.1.	,
Naii izselienci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice>d Si^ogoTkakor nedelničarji v domovini.
Cena za eno delnico ie: ^	..
(K400 za glavnico in KS60 za, rezerve) K 760.00 ( doštevšf5% obresti od 1. jan. do 31
okt. 1922... i........................
.....K. 31.70
K791.70
DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA L. 1922.
Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je
pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek.
Za vpis in informacije se obrnite na.
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 COBTLAKDT STREET	YORK CITY.
SžžfeV' . T\A#M< flHa lin m:		
		
C * 1 Spisal		Zvoranov.
■■■■■HHHSEBsi » BI^S^^^SBBBBB		
(Dalje.)
Vsi so zapeli ž njim. Vino in fantovsko petje je Franceta naenkrat izpremenilo. Tudi on jo zapel z ostalimi, nazadnje zavrUkal in si prižgal vir-žinko,
uTi> hi stari pihal, <V bi te videlse mu je smejal To-n
kaj! Zdaj sem vse skupaj pozabil!" ja odvrnil France in naročil na svoj račun rtigi Štefan.
*'Raj pa imata z očetom pravzaprav! Razloži mi vso stvar!" je dejal Tone in se zaupno nagnil k prijatelju.
Francetu je dobro delo, da se je prijatelj tako zanimal zanj, in je upal, da mu da morda še kak dober svet, če mu v-se pove.
"Oče hoče, da naj vzamem Gričarjevo MX,to. No, in jaz je nfc maram____To je vse!"
44Glej, no!" se je zasmejal Tone. "Gričarjevo tisočake bi rad. Sil j vem, kako je! Prav imaš, France, da nočeš Mete. Mnogim se je že ponujala, pa je nihče ne mara. Dota je res lepa, a ona ni ne čedna, ne posebno pridna, ker pri Gričarjevih je vse bolj gosposko. Tvoj stari pa misli, da je denar vse. Eh, tako je pri vas gruntarjih. . Kakršen je oče, tak naj bo še sin! Pri nas bajtarjih je, pa vse . drugače. Proeti smo kakor ptiči. ličil sem se pri rajnkem očetu, Bog mu daj dobro, kovanja, a tu v Zapolju ni mnogo dela in kovačnica mi stoji skoraj ves čas prazna. Veš, France, to zimo pojdem v Tret delat v plavže. Tam rabijo delavcev in tudi zaslužek je lep. Brunov Tine, A^belnov Luka, Bučov France, Rjavčev Janez in Tončkov Miha so vsi tam od te jeseni in so prav zadovoljni. Tudi jaz pojdem za njimi____"
4 4 Prav____Stori, kakor ti kaže!" je ogovoril France nekako zamišljen.
Tobakov dim se je vil po sobi obrazi so rdefli, fantje so trkali "3 kozarci in pili, zdaj pa zdaj so zapeli, da se je slišalo ven v vas, nad katero se je zgrinjala tiho in počasi jesenska noč.
Vaem je bilo lahko in prijetno v srcu, tudi Francetu.
Doma je pa stari Strmec klel
in tarnal: 44lTh____ nh----
uh... . Ob vse bo____Vse bo
'žaprhvil in zapil ta nepridiprav, ta lump____"
Strmčevka pa je jokala.... i-' *
Tak(f se je godilo prvo nedeljo, drugo, tretjo....
Pozno v noč je prihajal France dOmov, drugi dan pa je vs- nočnici.
po pojo in vabijo v sveti noči.
Franoe; je urno sto* al skozi vas po gazi, ki so jo bili že naredili Zapoljčani, idoči k polnočnici. Ni bil še izven vasi, ko je došel deMe, ki je tudi šla
V	M '	C
k . polnočnici — Sti igaqevo Anico.
Vesel jo je pozdravil, kajti fe delj /asa ni govoril ž njo.
44Dober večer, Anica! Saj te smem spremljati Vy
44Lahko!" je odgovorila nekam in boječe.
44Kaj se morda ljudi bojiš?" je vprašal France ponosno in •stopil na njeno stran.
'4 Dobri h ljudi ne* ampak o-brekovalcev____" je odgovorila žalostno.
44Pusti jih, naj govore, kar hočejo! Pošteno mislim in naj naju le opravljajo zlobni jeziki — pride dan, ko vsem obrekovalcem usta zamašim!"
4 4 Oh, Francelj, da bi ti ven del, kaj vse moram slišati! Da te podpihujem, da sem kriva prepira v vaši hiši, da sem iz tebe, ki si bil prej pridč in trezen fant, naredila—pijanca..."
Dekle je zaihtelo.
On pa je vzrojil: 44Kdo to pravil Povej mi ga in potem bo videl, kaj sem jaz!"
4 4 Vsa vas govori tako____"
je ihtelo dekle. ''Oh, Fran-cfejj, pusti mone, revo, in vzemi Gričarjevo Meto, ki ima bogato doto!"
4 4 Nikdar, dokler bom živ, ne!" jo je prekinil France z razburjenim glasom.
44Kaj pa bi z menoj" je nadaljevalo dekle med solzami. 44Oče, ti nikdar ne dovoli, da bi me vzel. Kreg in prepir bo pri vas, jaz bom resnična in ti tudi!"
France je molčal. Slišale so le njune stopinje po snq-gu in tiho ihtenje, dekleta.
Zamislila se mu je in začel jo je tolažiti: 44Nikdar ne govori tako, Anica! Oče se že vda, samo potrpljenja je treba. In če jaz ob nede,ljah stopim včasih h Grozdu, to ni še nič sla- se ne mudi tako!

_■■
leško petje ¥ višav.... Tudi Strmeewnu Franc je bilo praznično v srcu. Pod korom jjgklečal in bral iz oguljene moli tveno knjižice, ki jo je bil pred davnimi leti dobil v dar od birmanskega bqtra. Molil je zbrano kakor že dolgo ne, delal dobre sklepe, da popusti svoje dopevlanjo življenje, in prosil Boga, da bi skoraj prišel tisti dan, ko pripelje Anico kot nevieisto na do.....
Pred Marijinim oltarjem pa je klečala Strugarjeva Anica in molila za staro, bolno mamico, za umrlega očeta, za sestro, ki je šla po svetu. — A tudi za Fraficeta ni pozabila moliti.
44Ti ga vodi in varuj!" je molila in zrla Mariji v deviški obraa in sladko, praznično je bilo v njenem srcu....
ra.
Stirnajst dni pozneje je bilo. Solnce je sijalo prijazno, zrak je bil čist, božični sneg se je bil že ves stopil po potih, in če bi v zavetjih ne bilo kupov snega in bi griči krog Zapolja ne bili tako beli, bi človek mislil, da je v začetku pomladi.
Stari Strmec se je bil napravil k deseti maši ^faro. V roki je imel die^elo, grčasto palico in še'precej krepko je korakal po cesti. iMislil je na sina. Zadnji čas se je bil nenavadno poboljšal ob nedeljah jo o-stajal doma, nekam tih in miren je postal, nič več tako o-sorno in odločno ni odgovarjal.
— Hm, morda je fanta pamet
srečala!—si je mislil Strmec
i
— Premislil se je, pusti tisto Strugarje?vo, ki nič nima, in v-zame Gričarjevo Meto.
Z veseljem je mislil na to. Metina dota* bi prišla prav hir ši, vložil bi jo k svojemu kupčku denarja, ki ga je prištedi} tekom let svojoga gospodarjenja, obresti bi rastle, kupček bi bil vedno večji in večji, Strnv-čeva hiša vedno bogatejša____
V teh prijetnih mislih je zaslišal za 89tboj~znan glas.
"Ej, Strmec, počakaj, no, saj
/rumKgmgmdkt,
bodo 50I0V0 dobile uspešno odpomoc kadar uživajo
5 E V E R A 5 REGULATOR
Ton* k a za zenftke
IVema^ bolečine, popravi neredne funkcije, pontfja naravi okrepčat! oslabele ženske organe in jim povrne normalne razmere.
ceka i 1.23
Vpraisjte V lekornah*
ZASTONJ
Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponjo danes.
Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi.
A. M. Wilson, Inc.
PATENTS.
315 Victor Building Washington, D. C.
• ' Za gospodinjo !
Pri prosta, ne premlada dekle išče, nekoliko vešča v kuhinji. Pri ponudbi naVe-ditto zahtevano plačo. Naslov:
Andy Hugan, Route 1 Irondale, Alabama.
ZA SIVE LASE
"Natural Hair Restorer'
>Taša iznajdba vam
ohrani sive in druge lase pred izpadanjem. Odpravi prah-Ijaj, redi korenine in pomaga rasti las.
4'Natural Hair Restorer1 barvilo in se uspešno uporablja moške in ženske lase. Steklei vsemi navodili se vam pošlje plačano v naprej.
Uspeh zagotovljen ali pa se vrne denar.
VICTORIA MFG. CO., 653 Morton Bldg., New York
Zastave, bandere, regalije zlate znake za društva ter K. S. K. J.
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 .S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
EMIL KISS, BANKIR,
133 Second Ave. New York, N. Y.
ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE
D. D. ZAGREB. k PRVE HRVATSKE &TEDIONIOE ZAGREB FRANCOSKE-SRBSKE
BANKE, BBLGRAD .in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI.
Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju.
Prodaja šifkarte za vse proge
Doprema rojake iz kraja.
Izvršuje vse bančne posle.
Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. „
PIŠITE PO CENIK
Emil Kiss, bankir
133 Second Ave. New York, N. Y.
Kadar mislite na stari kraj mislite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
New York City.
Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami,
prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem,
Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kfraja in drupe notarske listine.-
Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov.
Postrežba točna in solidna.
POZOR!
Slovenci in Hrrati ▼ Chisholm, Minn., in okolici.

bega!"
Če ti je kaj mari .tvoje in moje dobro ime, te prosim, France, ne popivaj toliko," ga je prosila Anica.
44 Glej, Anica, kar me, ti prosiš, vse storim. Tudi če bi mi ukazala ne vem kaj — poslušal bi te. Ni bilo prav, da sem pil — to sam vidim. Toda bilo je v obupu. A sedaj ti obljubim, da pe prestopim več praga pri Grozdu!"
Za njima se je zaslišalo govorjenje.
Nemara so bili zakasneli Zapoljčani, ki so hiteli, da bi dospeli še o pravem času k pol-
tal s težko glavo in slabo vo-
Oče se je prepiral in klel, France mu je odgovarjal, mati I)a ju .je. zaman prosila in mirila. Tako je bilo med tednom, ob nedeljah je pa France iskal tolažbe pri Grozdu.
Počasi je prišla zima in advent. Zgodaj že je zapadel sneg in zagrnil Zapolje in hribe okrog v svoj mehki, beli
1 v v
plasc.
Tudi dan pred Božičem je snežilo, a na večer «se je nebo razjasnilo, veter je potihnil in pokojno je prišla sveta noč na zemljo.
Strmec in Strmčevka nista mogla k polnočnici, ker je bilo od Zapolja do fare skoraj u-ro hoda po zimi in je sneg visok.
France jo pa ŽH. Obul je visoke ikonij<\ del gorko kučmo na glavo, «e dobro zapel in odšel ven v sveto noč. Visoko na nebu je lunn, zvezdo so
Umolknila sta in pospešila korake.
Vedno več ljudi je prihajalo, iz stranskih poti in stez so se'vsepale, gruče hribovcev, ki se ni$i ustrašili dolgih in nevarnih poti k polnočnici v faro.
France in Anica sta se ločila. Pred cerkvijo je dobil 011 Grudnovega Toneta in druge znance pred vrati, Anica pa jo bila že stopila z drugimi dekleti v cerkev.
A kmalu« «0 zapeli zvonovi, lepo in milo, kakor pojo samo v božični noči, fantje so se od-krili in vstopili.
Zvonček jo zacingl.ial pred oltarjem in sveta maša se je pričela.
Orgle so se oglasile z mogočnim, svečanim glasom in gospod župnik je stopil pred oltar. Vse je bilo praznično. Jasno in čisto so gorelo sveče, v velikih, diWih oblakih se je dvigalo kadilo kvišku, pevci so
Strmec se je ozrl in zagledal za seboj suhega, starega možiq-ka, ki je bil ravnokar stopil s stranske poti na cesto. Bil je stari Gričar z Vrha.
44A, ti si, Gričar! Bog daj dober dan!" je dejal Strmec ves vesel, da se mu je ponudila tako lepa prilika za pogovor z Gričarjem.
44Bog daj!" je odgovoril ta.
Strmec ga je počakal in potem sta starca drug poleg drugega nadaljevala pot k fari.
4'No, kpko Gričar?" je vprašal Strmec.
44Ej, tako, tako.... Bi že bilo, če bi človeka naduha ne trla. Stari smo, stari____Kako pa je s teboj kaj?"
4 4 Tudi mene tarejo že leta in bolezen. Šest križev bom i-mel na hrbtu tam o svetem Lovrencu. Človek je željen počitka in bi rad delo in skrbi prepustil drugim in sedel v kot; pa kaj, ko je današnji rod tako lahkomiseln in zapravljiv!"
Dalje sledi
gorele svetlo in mimo in od peli božične pesmi, ki so vsako fare »o »lifoli črez griče pri- leto iste, a se pri polnočnici ta-luyt^KtB^mttA tW^M I^Klo in ljubo vsakokrat do-
lil
' Cigarete
DOBRE SO!
Kadar želite nložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati raJe poslopje ali poslati denar t staro domovino, obrnite se na stari io zanesljivi
Miner's State Bank
Chisholm, Mfrn.
Frank Gotize, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v mate--rinem jezikn.
"Točnost", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo.
PRIPOROČILO.
Cenj. občinstvu v Pueblo, Colo, in okolici tem potom uljudno priporočam, svojo še le nedavno ustanovljeno trgovino x o-bleko za moške in otroke. V zalogi imam tudi čevlje za moške in ifenske. Posebno pozornost dajem moškim, če si hočejo pri meni novo obleko po meri naročiti.—Cene nizke Postre žba solidna. Slovenci in Slovenke, kakor tudi bratje Hrvatje < držite se lepega prešla: Svoji k svojim! Osobito se priporočam naklonjenosti cenj. članstvu naše K. S. K. Jednote.
Z velespoStovanjem,
JOHN GERM
slovenska trgovina z oblekami in čevlji. jfa 817 East C. St._>	Pueblo, Colo.

IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE j
tri in stirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenit Nadalje imam v zalogi tudi prave
STAROKRAJSKE KOSE J
kovane Ja roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREV-HOP iz štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje m brusilne kamne po sledečih cenah:	^B
Posamezna kosa z rinko in ključem..........................mm
Šest kos skupaj ali več......................!!.!!!.........2 00
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..*..................... '..." *L25
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna ....	1 m
Motike ........................$1.00 Srpi *. ..'.'.*" ]* * ''' fj,
% 1	cenah všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je po-
slati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene.	J ™
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon Place
NAROČITE SE
na edini mladinski mesečnik 1 'Angelček", katerega izdaja Mlad. oddelek K. S. K. Jednote. Naročnina za vse leto znaša $1, za pol leta 60c.
Kdor širi ta prekoristni list, širi in tudi deluje v korist Mladinskega oddelka K. S. K. J.
UPRAVNIŠTVO
"ANGELČKA"
1004 N. Chicago St., Joliet, HL
Brooklyn, N. Y.
Imp or tir a ne * KRANJSKE KOSE
iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov. Cena $2.00—z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna.
So Vam toplo priporočava
Gfoiobitch & Golik
Gor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet, 111.
Established 1857 Geslo naše banke
je točna postrežba in ifcjudnost. Vsak uradnik in uslužbenec naše banke se zaveda va« žnosti, da z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali.
Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med1 tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost
Gotovo se bo ta banka tudi Vam doppadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte. <
TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 1 ' -»
m
mš

HWBT