LITIJA ★ Čez nekaj dni poromamo spet k obeležjem in gomilam, da prižgemo svečke in položimo krizanteme na beli kamen v spomin in zahvalo na vse znane in neznane junake, ki spijo pod rušo svojih večni sen... Pa k svojim dragim pojdemo, s katerimi smo nekoč delili radost in srečo tega sveta, da jim v trenutku spomina in zbranosti rečemo: Hvala vam za ta prelestni čudež življenja! Življenje in smrt! Kako skrivnostni in nikoli do konca doumljeni besedi! Izživeti in doživeti! taljenem razporedu: Javorski pil ob 14.30 — sodeluje godba Velika Stanga ob 16.00 — sodeluje godba Litija * ob 17.00 — sodeluje godba in Lipa Sava ob IX.00 — sodeluje godba Velika Kostrevnica ob 17.00 — sodeluje Zvari Šmartno ob 16.00 — sodeluje Zvon .levnica ob 16.30 — sodeluje,KUD .levnica Kresnice ob IX.00 Na Vačah in Polšniku ho komemoracija I. novembra ob II. tiri. Krajevne skupnosti, ki niso navedene \ tem razporedili naj same organizirajo komemoracije pred pomniki ali grobišči NOH v krajevni skupnosti ob primernem času in dnevu. Krajevna skupnost Šta-ngarske Poljane pa naj sodeluje v komemoraciji v Šmartneni ali v Veliki Štaimi. Obisk Vndreja Br\arja, predsednika K K /SVlN Pred kratkim je bila.\ litiji na obisku delegacija republiške konference ZSM Slovenije, ki jo je vodil predsednik Andrej Br-var. Obiskali so osnovni organizaciji v Kresnicah in Predilnici, udeležili pa so se tudi razširjene seje predsedstva Občinske konle-rence ZSMS Lilija. Namen obiska je bil predstav iti tlelo litijske mladine, pogovarjali pa so se tudi O tesnejšem sodelovanju med občinsko in republiško konferenco. Mladi v Liliji so namreč ugotovili, da jim republiški) vodstv o ne nudi tiste pomoči, za katero so še opredelili \ programskih usivi.crj|\ah II. kongresa. Rl'|)| URI (.iAR KROS DELA V LITIJI Letošnji republiški KROS DELA je sicer po kakovosti in množičnosti zanesljivo doslej največja športna manifestacija v Litiji. Zanimivo pa je, da letošnji kros ni prvo tekmovanje republiškega ranga v Litiji. Litija je že imela dva krosa na republiški ravni, in sicer v letih 1948 in 1951. Na skoraj istem terenu na Gribnu je bil v Litiji 2. maja 1948 kros zmagovalcev LR Slovenije, kjer je nastopilo nekaj čez 100 tekačev v štirih kategorijah. Pri tem je v skupini mladink zmagala domačinka Marija Janežič. Na terenih ob reki Savi smo imeli v Litiji prvenstvo v krosu 8. aprila 1951. V štirih kategorijah je nastopilo okoli 150 atletov in atletinj. .1. Po neb še k KROS .DELA" LITIJA 20. OKTOBER 84 ŠT: I/, biltena Kros Dela, ki so ga ob organizaciji množične športne manifestacije v Litiji izdali marljivi športni delavci, objavljamo tokrat nekaj zanimivih prispevkov, ki zgovorno govorijo o »zlatih« časih litijske altetike. Prispevke je zbral Tine Brilcj. Oktober — mesec požarne Iz poročila .-.. Problemske konference nuj bi dale osnovna izhodišča za izdelavi) ocen požarne ogroženosti v okolju, kjer živimo in delamo. To akcijo vodi Samoupravna interesna '. skupnost ■ za varstvo" pred požari Litija in ■računa, da bo v letu 1985 končana. Poleg vseh. Teh aktivnosti pa bodo gasilska društva v K S in DO organizirala ustrezna predavanja — posebna skrb bo posvečena izobraževanju naših naj-mlaj.ših občanov. Prav bi bilo, da se vsakdo, ki bo prebral ta skromni prispevek, vpraša, če je storil vse v svojem domu, bloku, na kmetiji ali na delovnem mestu, da do požara ne bi prišlo. Ali kot vodilni delavec uresničujem sprejete ukrene, ki jih nula-gaja pravni predpis! !?>pravilniki o požarnem varstvu, ki smo jih samoupravno sprejeli zato, da zavarujemo družbeno in naše premoženje ter delovno mesto. Vprašajmo se, če smo vse storili v svojem okolju, da požar preprečimo, ne pa, da se po požaru prerekamo, kdo je kriv. Z malo dobre volje, z občutkom, da :je vse bogastvo ■pridobljeno z delom naših rok, lahko število požarov zmanjšamo vsaj za polpv.icor-- prav tako tudi škodo v korist posameznika'iti družbe. Zato naj bi veljalo geslo »»' vseh okoljih strnimo vse sile za preprečevanje poža-vov«. FRANC MALI 5 C OB PRAZNIKU PREDILNICE LITIJA 3 Podeljena visoka državna odlikovanja Ob proslavitvi 98-letnice Predilnice Litija je predsednik skupščine občine Litija tov. Branko Pintar izročil na svečani seji delavskega sveta dvanajstim delavcem te tovarne visoka državna odlikovanja, s katerimi jih je Predsedstvo SFRJ odlikovalo za njihovo dolgoletno predano in požrtvovalno delo. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Cecilija Ceglar, Miroslav Dolinšek, Angela Hribar, Alojz Koprivnikar, Franc Lesjak, Frančišča Logar, Jože Pustinek, Hedvika Rink, Ivan Rozina, Marija Skobe in Darko Primožič. Glavnega direktorja predilnice tovariša Jožeta Mirtiča pa je Predsedstvo zaradi njegovih zaslug pri razvoju delovne organizacije in širše družbene skupnosti odlikovalo z redom dela z zlatim vencem. Izvršni svet Skupščine občine Litija je na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84) na seji dne 13. 9. 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta Graška Dobrava za skladiščno cono Predilnice Litija in nove trase Topilniške ulice ter zazidalnega načrta Praprošče GS 4/2." 1. člen Javno se razgrneta grafični in tekstualni del sprememb: — zazidalnega načrta Graška Dobrava za skladiščno cono Predilnice Litija in nove trase Topilniške ulice — zazidalnega načrta Praprošče GS 4/2. 2. člen Osnutka zgoraj navedenih dokumentov bosta javno razgrnjena v prostorih Skupščine občine Litija, KS Litija — levi in desni breg, Predilnici Litija in KOP Komunala Litija. Obravnava obeh dokumentov bo dne 13. 11. 1984 ob 18. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija. Pripombe k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v Glasilu občanov. Ta sklep se objavi v Glasilu občanov. Predsednik Izvršnega sveta: Zvonimir BRlC NOVICE IZ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Vključitev diplomantov programov srednjega usmerjenega izobraževanja v delo Skupnost za zaposlovanje Litija j» med letošnjimi diplomanti srednjega usmerjenega izobraževnja na II., III. in IV. stopnji izvedla anketo o vključitvi v delovno razmerje po končani šoli. Vprašanja iz ankete so se nanašala na dokončano šolo, ustreznost zapo- slitve, zaposlitev za določen oz. nedoločen čas. Prejeli smo 2/3 odgovorov in iz njih povzeli naslednje ugotovitve; Letošnja generacija diplomantov srednjega usmerjenega izobraževanja je ustrezno vključena v pripravniška'de- lovna razmerja, večina za nedoločen čas. Z zaposlovanjem le-teh ni bilo večjih težav, ker je večina prejemala kadrovske štipendije. Štipenditorji so svojim štipendistom dosledno omogočili sklenitev pripravniških delovnih razmerij. Glede na odgovore iz ankete je caa 60% pripravnikov sklenilo delovno razmerje za nedoločen čas. Preostalih 14 nezaposlenih, od katerih se štirje nameravajo izobraževati za zahtevnejši poklic, je naslednjih poklicev: elektronik (3), avtoličar (1), administrator (1), kovinar (2), TI NASI LJUBI OTROCI Avtoriteta v družini Samo po sebi umevno se nam zdi, da je potrebno in prav, če se kakega dela, ki ga še nismo opravljali, naučimo prej, preden se ga lotimo. Edino pri vzgojnem delu smo največkrat širokogrudni in smo mnenja, da vsakdo lahko vzgaja. Življenjske izkušnje pa kažejo, da je resnica popolnoma drugačna, saj se diletantizem maščuje na mladem človeku, ki ni ničesar zakrivil in mora drago plačevati lahkoverne zmote svojih staršev in vzgojiteljev. Ena največjih zmot je prav gotovo prepričanje staršev, da bodo otroku vse življenje avtoriteta, pač zato, ker so starši. V najnežnejših letih otrokovnega življenja je odnos med otrokom in starši prisrčno naiven in čustven, saj mu oče in mati pomenita vse in se vsa življenjska vrednost, ki jo more dojeti otrok, osredotoči v njima. Pride pa čas, ko sežejo otrokovi pogledi in misli preko družinskega plota. Ta proces se prične z vključitvijo otroka v vzgojno skupino (vrtec, šola). Otrok v novih okoliščinah sreča novo avtoriteto — vzgojiteljico, varuhinjo in kasneje učiteljico. Prične se neopazni not- ranji proces otrokovega primerjanja mnenj in stališč očeta in matere in zgodi se, da starša izgubljata veljavo, če ta sloni le na dejstvu, da sta otroku oče in mati. Tako vstopajo v otrokovo življenje novi ljudje, z njimi nova spoznanja in nova prepričanja. Posebno kritičen postane položaj takrat, ko prehaja in preide otrok v puberteto in ko motri očeta in mater kot človeka. Otroka pritegne družbeno življenje, njegove težnje se preusmerijo iz družine navzven. Če oče in mati vztrajata na primitivnem pojmovanju svojega roditelj-stva, se zgodi, da otrok začne živeti mimo njiju. Nekateri starši še danes gradijo svojo veljavo na nasilju. Otrok vzgojitelja uboga, ker se ga boji. V družinah, kjer starša gradita svojo avtoriteto na nasilju, je živ ljenjsko vzdušje za otroka strašno. Na njega kričijo, diišijo se njegova samostojnost, počutje in inciativnost. V takem vzgojnem procesu in tako začrtanem pojmovanju avtoritete se razvija »večno strahovani otrok v lažnivo, strahopetno, hinavsko in nasilno osebnost. V mnogih družinah pa srečujemo pojmovanje avtoritete na nasproten način. Starši otroka čustveno vežejo nase. V družini se uvajajo sladkobni medsebojni odno- si, neprestano miljenje otroka, razvajanje s pohvalami. V otroku se razvijajo slabe značajnostne poteze, postaja prilizjen, preračunljiv in sebičen. In kakšni naj bodo demokratični odnosi z otrokom? Otroku se približujemo prisrčno, preprosto in odprto kot ljudje z vsemi težavami in radostmi. Pustimo ga, da sam razmišlja, razsoja in izoblikuje stališča. Dopuščamo mu, da sam prehodi delček spoznavne poti in v stiski sam išče našo pomoč. Sicer pa o tem drugič. Franc Končar frizer (2), prodajalec (2), monter el. omrežij (2), kemijski laborant (1). Med navedenimi iskalci prve zaposlitve je le eden prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje. Diplomanti neorganizirano iščejo zaposlitve preko časopisnih oglasov, s'taršev, sorodnikov, itd. Uspehi takšnega načina iskanja niso zanesljivi, kar velja še posebno za tako imenovane suficitarne poklice. Veliko diplomantov tudi navaja, da niso seznanjeni z dejavnostjo skupnosti za zaposlovanje kot posrednika pri zaposlitvi. Skupnost je v juliju in avgustu vabila 37 diplomantov na razpisana dela in naloge. Odziv je bil slab, saj se je odzvalo le nekaj vabljenih. Sezonskega pomanjkanja delavcev v industriji, gostinstvu, administraciji in železniškem gospodarstvu ni bilo mogoče zapolniti s prilivom nove generacije. Iz vsega tega lahko sklepamo, daje problem«klenitve pripravniškega delovnega razmerja prisoten predvsem pri suficitarnih poklicih, pomembno pa nanj vpliva tudi interes samih iskalcev zaposlitve (pravočasna prijava pri skupnosti za zaposlovanje in organizirano zaposlovanje). MAJDA HOSTNIK Kako deluje mladinski klub v Far barje vem gradu Mladi v Litiji nimajo možnosti za razvedrilo, zabavo. Zato vse pogosteje iščejo svojo uteho v gostilnah, zatekajo se v razne disco klube. Zanje so zato poskrbeli »pobudniki« Zlato Rudolf, Marko Povše in Jani Jerant, ki so ustanovili mladinski klub, ki deluje v Farbarjevem gradu (v prostorih bivše knjižnice) ob petkih od 18. do 21. ure. Mladinski klub je bil us-* tanovljen pri Odboru za klubsko dejavnost pri OK ZSMS konec leta 1983. Tudi letos je klub deloval kljub finančnim težavam. Dosedanje klubske večere je obiskalo okoli* 150 mladih. Sem* prihajajo predvsem tisti mladinci, ki niso nikjer aktivni. Oblika dela je zelo različna. Mladi so doslej poslušali glasbo, prisluhnili so članu skupine Epitaf Urošu Novaku, ki jim je predstavil nekaj pesmic, < Janiju Jerantu, ki jim je zaigral nekaj lastnih skladbic. Jožica Jamšek je pripravila razstavo svojih del. Mladi so pokazali veliko zanimanja za vse vrste dejavnosti. Zlato Rudolf ih Jani Jerant sta s pomočjo udeležencev sestavila tudi urnik za celotni mesec. 26. oktobra bo nastopil Uroš Novak, ki bo predstavil instrumente in glasbo, ki se na njih izvaja, 2. novembra bo razstava slik in razgovor z ustvarjalcem Jožetom Ambrozom, 9. novembra bo predstavitev lutkovne skupine iz Litije, 16. novembra bo nastopil Marjan Rudel — improvizacija na kitari, 23. novembra Jože Sevljak — recital poezije, 30. november pa bo namenjen računalništvu. V klubu bodo skušali organizirati ogled raznih filmov, izlete in ogled gledališča. Klub pa posega tudi na športna področja. Pobudniki mladinskega kluba želijo, da bi se ob petkih od 18. do 21. ure zbralo v njem veliko mladih, ki bi tako izkoristili svoj prosti čas in prispevali k boljšemu počutju v klubu. Zato pridite v klub vsi, ki ste zainteresirani. Morda nam boste z zanimivimi predlogi pomagali, da bo klub bolje zaživel. Le s skupnimi močmi bomo rešili težave, ki nas pestijo. MARJETA PLAZNIK Republiški kros 2. 5. 1948 v Litiji: članice na startu Litijski ribiči praznujejo 30-letnico trdega dela Litija pred 30 leti. Blokovskega naselja na vzhodnem delu mesta seveda še ni bilo. Ježa, letošnje prizorišče »Krosa Dela 1984«, je bila takrat še kar precej odmaknjena od Litije. Danes je sestavni del mesta in zelo primeren prostor za razne telesnokulturne aktivnosti. Pred 30 leti je republiška skupščina sprejela sklep, da se vode dodelijo v upravljanje ribičem po krajevnih območjih. S tem je bil sprejet tudi zakon o organiziranem sladkovodnem ribištvu. Pred tem so bili ribiči združeni v ljubljanski kmetijski zadrugi, kasneje pa v trboveljski. RD Litija je v začetku štela le 26 članov. Njen prvi predsednik je bil tov. Franc Mali. Število športnih ribičev se je do danes močno povečalo (niha med 290 in 350 člani). Že prvi koraki takratnega dela so bili usmerjeni na pravo pot. Ta pa je bila združevati vse privržence te športne zvrsti, jih seznanjati z odgovornostjo in delom ribiških družin". Mladinski arheološki teden Vače so znane v arheološkem svetu kot eno najlepših najdišč v jugovzhodnih Alpah. Bile so akropola alpskih Ilirov. Bogastvo njihove kulture lahko občudujemo v umetninah, odkritih na pobočjih Krone. Svetovno znana situla, kipec bojevnika, sulice, noži, sekire, sponke, ogrlice, raznovrstno posodje so najdbe, ki dajejo slutiti, kako mogočne so bile halštatske Vače. Popotniku, ki danes obišče ta kraj, oznanjajo, da je tu nekdaj teklo življenje, le lične lesene table z oznakami arheoloških najdišč. Letos so »slovenske Mikene« spet oživele. Od 17. do 23. septembra je tekla raziskovalna akcija Mladinski arheološki teden. Vodil jo je arheolog Davorin Vuga, pomagala pa sfa mu dva študenta. Glavni udeleženci akcije so bili šolarji iz Litije, ljubljanske Ledine in Vač. Preteklost, ki sojo odkrivali, jih je tako močno prevzela, da jim ni bilo mar žuljev na rokah, ki jih je puščala lopata/ Z vrvico označen prostor na travnati jasi je meril v dolžino 20 m, v širino pa 1 m. Prvi dan so šolarji iz Litije odkrili rušo in začeli odkopavati prvo plast zemlje. Kmalu so naleteli na večjo črepinjo glinaste posode, ki je potrjevala, da prav na tem mestu zemlja še nosi v sebi sk- Kmalu smo dobili ribiči svoj prvi prostor pri »Pleničarju«. Toda sobica je kmalu postala premajhna. Za tov. Malijemje »žezlo« prevzel tov. Jože Nejedlv, za njim pa tov. Ivo Kramžar. Kar 17 let pa je bil predsednik družine tov. Veno Pajer. Ribiči smo nato od Komunalnega podjetja Litija kupili leseno hišo in tako dobili svoj prvi »ribiški dom«. V Savo smo vložili tudi prvi vložek sulčjega zaroda. Delo je bilo že čez nekaj let poplačano. Ta dom pa ni več zadoščal normalnim pogojem dela. Zato so si ribiški entuziasti, kot so Berto Kavčič, Ivan in Metod Pavlica, Lojze Vidic, Veno Pajer in »prvi udarnik« Brane Groznik, zadali nalogo zgraditi nov dom. Prostor seveda ne dopušča, da bi predstavili vse udarnike, kijih v naši občini ni bilo malo. Dovolj zgovoren je podatek, da je bilo pri izgradnji doma opravljenih 8.385 prostovoljnih ur dela. Ta podvig pa ni uspaval nadaljnjega dela. Novo izvoljeni predsednik »Tunko« je s pomočjo odborov in veliko požrtvovalnostjo zgradil dva ribnika, in sicer Mačkovno in Črni potok. V ribnika je bilo vloženo večje število ščuk, linjev, rdečeperk... Delo pa seveda š tem ni končano. V prvi fazi ribiči načrtujemo gradnjo ribogojnega objekta — valilnico za postrvji zarod. Omeniti moram, da je Podpredsednik skupščine RZS Maks Podlesnik predaja posebno priznanje za dolgoletno delo starosti naše RD tov. Ivanu Pavlici. vlaganje rib v potoke, ki so že tudi onesnaženi, naša osnovna naloga. Poleg tega ima RD zelo perspektivnega predsednika tov. Metoda Pavlico, ki bedi nad odbori, da nadaljujejo delo pri razvoju športnega ribištva v litijski dolini. Sedanji predsednik je tudi glavni projektant Doma ribičev, ribnikov in ribogojnice in upamo, da bo tudi vnaprej ostal »naš Metod«. Včasih pa se seveda tudi vprašamo, kako bo v prihodnje. V naši RD gospodarimo z varstveno gojitveno vodo v dolžini 60 km s 48,53 ha koristne vodne površine (potoki) in odprto lovno vodno površino v dolžini 14,7 km s 54,8 ha (7,7 km lovnih potokov in samo 7 km Save). Seveda pa tudi nas skrbi vse večja onesnaženost okolja in voda. Ribiči združujemo predvsem tri poglavitne panoge: gojitveno, delo z mladimi (usmerjenost) in športno panogo. Na športnem področju je bilo doslej doseženih veliko uspehov. Pionirji in mladinci so nas v preteklih letih razveselili z laskavim naslovom prvakov Slovenije v lovu rib s plovcem. Tudi v suhih disciplinah so bili doseženi lepi rezultati. Iz naše ekipe sta v reprezentanci Slovenije v lovu rib en mladinski in članski reprezentant. Oba- dva sta bila tudi vice prvaka Jugoslavije, Veliko zaslug za delo s pionirji in mladinci ima Osnovna šola Šmartno pri Litiji. Mladim radovednežem so omogočili ekskurzije v ribogojnice in jih tako seznanili z ribištvom. Tudi pri ribičih deluje delegatski sistem. Zato imata tov. Ivan Boh in tajnik RD Miro Videmšek polne roke »papir-natega« dela. Na koncu lahko zapišem, da je naše delo zelo uspešno. Zadnji sklep, ki ga je na slavnostni seji prebral naš starosta Ivan Pavlica, pravi: Vodstvo RD Litija in vodstvo SO Litija naj še naprej vodita postopek za pridobitev vodotokov, ki so na območju Litije. Ribiči naj bi upravljali tudi z glavnim delom Save — t. i. »gospodovo" vodo«, ki zdaj služi v komercialne namene Zavodu za ribištvo iz Ljubljane. Prav tako pa se bo treba boriti proti onesnaženosti voda in obrežij. Ribiči smo ob 30-letnici za svoje delo prejeli priznanje II. stopnje z zastavico in tudi visoko priznanje občine Litija za dolgoletno in vztrajno delo. Na priznanja smo ponosni, hkrati pa nas obvezujejo, da tudi v bodoče dosegamo dobre 'rezultate na vseh področjih ribištva. T „ v Jože Smeje rivnosti davnine. Mladi raziskovalci so bili navdušeni; še bi zavihteli lopate, toda morali so na avtobus, ki jih je, po njihovem mnenju, mnogo prezgodaj odpeljal domov. Tako se je v vseh šestih dneh na akciji zvrstilo kar sto mladih raziskovalcev. Vsakdanje prinesel kaj novega, zanimivega, skrivnostnega. Skeletni grob, na katerega so naleteli, je bU sicer prazen, toda poleg njega je črno oglje izdajalo žarni grob iz starejše železne dobe. Do sobote, 23. septembra, ko se je akcija končala, seje v vrečkah in škatlicah nabralo precej črepinj okrašene glinene posode, dva uhana, perla iz ogrlice, nekaj oglja in kosti. Zemljišče je raziskano in vrisano v arheološki zemljevid. Drugi mladinski arheološki teden je za nami. Ocenimo ga lahko kot zelo uspešnega z arheološkega vidika, za mlade raziskovalce pa je pomembna tudi njegova vzgojna vsebina. MILI ROGELJ Predsednik skupščine občine Litija tov. Branko Pintar ob slavnostnem govoru (drugi z desne predsednik foto: MARJAN ROGELJ RD Litija tov. Metod Pavlica), (foto: Kenda) Vesti iz dela mladih RADI BI DRAMSKO SKUPINO — Z dramsko dejavnostjo so mladi v Litiji začeli spomladi, pripravili so tudi dramski tekst. Vendar doslej še niso pričeli delati, ker jim primanjkuje kvalitetnega kadra. ČIMVEČ TABORNIKOV — Delo taborniške organizacije je v naši občini možno zaživelo. Delo odreda Srebrnih pajkov postaja vedno bolj.kvalitet no in vedno večje mladih, ki se jim pridružujejo. Mladinska organizacija bo poskušala v delo vključiti čimveč mladih, bodisi mentorjev ali pa članov. DELO MLADIH KOMUNISTOV — Naloga mladih komunistov v mladinski organizaciji je zelo pomembna. Mladi komunisti naj bi bili idejni vodje, zgled ostalim članom ZSMS. Ugotavljajo, da se marsikje sploh ne vključujejo v delo mladinske organizacije in da se v članstvo ZK sprejema mimo mladinske organizacije (tega dejstva sicer he smemo posploševati). Menijo, daje čas, da se te trditve argumentirajo, zato bodo ocenili njihov prispevek k razvijanju ZSMS kot frontne organizacije. OBIRANJE JABOLK — Vsako jesen1 mladi pomagajo pri obiranju jabolk. Letos so pripravili delovno akcijo v soboto, 13. oktobra, na Krc-sniškem vrhu. Udeležili so se je tudi tisti, ki so bili na zvezni delovni akciji v Palicu. Denar, 25 dinarjev za obrano gajbico, pa bodo s pridom uporabili za delo osnovne organizacije. GLAS MLADIH — Glasilo občinske konference ZSMS Litija, ki ga prejemajo vse osnovne organizacije, naj bi spet izšlo prihodnji mesec. Glasilo, za katerega lajiko trdimo, da je-kvalitetno, ureja peščica mladih, pa tudi piscev oz. dopisnikov ni veliko. Želijo si, da bi glasilo postalo predvsem informativno, da bi vanj pisali mladi iz svojih organizacij o uspehih, problemih, premagovanju le-teh, da bi izmenjavali izkušnje... Tega pa jim za zdaj še ni uspelo. Zato bodo jeseni pripravili usposabljanje za vse mlade na področju informiranja. MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA — Prihodnji mesec bo v Litiji nova mladinska politična šola. Trajala bo en teden, vsak dan od 16. do 20. ure, mladi pa bodo spregovorili o problemih informiranja v ZSMS v naši občini, o sklepih 13. seje CK ZK Jugoslavije ter o mnogih drugih mladinskih temah. Znanje jim bo vsekakor koristilo pri izboljševanju dela v osnovnih organizacijah. RUDIBREGAR PREHRANA KRAV Ker smo že v času, ko delo na polju počiva, bomo v zimskih mesecih več pozornosti posvetili govedoreji, predvsem prehrani krav, telet in pitancev. Prvi pogoj za veliko proizvodnjo mleka je, da kravam pokladamo kakovostno krmo, t. j. krmo, ki vsebuje dovolj hranilnilj^snovi, mineralov ter vitaminov in ki je hkrati dobro prebavljiva. Prebavljive so v krmi tiste hranilne snovi, ki jih telo izkoristi, medtem ko se neprebavljive snovi neizkoriščene izločajo z blatom. Za kmetije je najceneje, da čimveč kalcovostne krme pridelajo doma. To pa se lahko doseže z izdatnim gnojenjem travnikov in drugih površin, na katerih se prideluje krma, s pravočasno košnjo in primernim spravilom krme. Od krme je namreč zelo odvisna • donosnost proizvodnje mleka, saj že več kot polovica vseh stroškov pri proizvodnji mleka odpade na stroške za krmo. . Glavna krma na kmetiji je v zimskem času seno in silaža, ponekod še korenovke (krmna pesa, repa), poleti pa paša ali zelena krma z njiv (lucerna, travno-deteljne mešanice) in s travnikov, ki jo živalim pokladamo v hlevu. Za razliko od prašičev in perutnine govedo zaradi posebnega načina prebave v predželodcih (s pomočjo mi- -kroorganizmov — vampa) dobro izkorišča tudi krmo slabše kakovosti — manj prebavljivo. Vendar pa se z rastočo proizvodnjo krav povečujejo tudi potrebe po prebavljivosti krme. Po normativih naj bi bila za krave, ki dajo manj kot 10 1 mleka, prebavljivost krme 50 — 60%, za krave z dnevno proizvodnjo nad 10 1 mleka pa 65 — 80%. V pojasnilo navajamo podatke o prebavljivosti zelene krme, silaže ih sena: mlada paša — 80%, kakovostna zelena krma — 70%, koruzna silaža —dobre kakovosti — 70%, koruzna silaža — srednje kakovosti — 65%, dobro seno — 65%, srednje dobro seno — 60%, slabo seno — 50 — 55%. Krave morajo s krmo zaužiti tudi določeno količino surovih vlaken (SV). Ta so nujno potrebna za normalen potek prebave, vendar pa v prevelikih količinah zmanjšujejo prebavljivost obroka. Kako sestavimo krmni obrok S krmo mora krava zaužiti toliko hranilnih snovi, da krije potrebe za vzdrževanje, proizvodnjo mleka, telesni prirast in rast plodu, če je breja. (Vzdrževalne potrebe razumemo kot dejanske potrebe določene živali z vsemi opravili, ki jih žival opravlja, osnovne življenjske funkcije, vse gibanje in gibi, prebava itd.), ne da bi pri tem npr. spremenila svojo težo. Krave krmimo po njihovi proizvodnosti. Tako z obrokom, ki je prilagojen proizvodnemu stanju živali, na eni strani omogočimo, da živali izkoristijo vse svoje proizvodne- zmogljivosti, na drugi strani pa preprečimo, da bi preveč krme porabili za slabo proizvodne živali, ki slabše izkoriščajo krmo. Pri sestavljanju krmnega obroka pazimo, da je obrok pester, da vsebuje poleg hranilnih snovi tudi potrebne količine mineralov ter vitaminov in dovolj surovih vlaken. Biti mora tudi dovolj obsežen, da so krave site. Obroki za molznice so sestavljeni iz osnovne (volumin-ozne) in koncentrirane krme (močnih krmil). Običajno krmimo živali dvakrat dnevno v enakih obrokih. Najprej pokladamo močna krmila, nato sočna (silažo, korenovke) in nazadnje seno. Volu-minozne krme pokladamo živalim toliko, kolikor je pojedo. Mineralne snovi in vitamini Poleg hranilnih snovi moramo kravam zagotoviti s krmnim obrokom tudi dovolj mineralnih (rudninskih) snovi in vitaminov. Rudninske in vitaminske dodatke običajno zmešamo z močnimi krmili, da jih krave lažje pojedo. Od mineralov so v prehrani krav najpomembnejši: kalcij (ca), fosfor (P), natrij (Na), kalij (K), magnezij (Mg)/ železo (Fe), baker (Cu), mangan (Mn) in cink (Zn). Mineralne snovi imajo pri razvoju živali pomembno vlogo: sodelujejo pri različnih fizioloških procesih v organizmu, so sestavni del kosti, zob, telesnih tekočin in mehkih tkiv. Iz organizma se v precejšnji količini izločajo z mlekom. Iz 11 mleka se izloči približno 7 g mineralnih snovi, od tega 1,2 g kalcija in 1 g fosforja. Potrebe živali po mineralih so odvisne od proizvodnega stadija (brejost, pre-sušitev, posamezna obdobja laktacije) in od zdravja živali. Pomanjkanje mineralnih snovi v organizmu lahko povzroči zaostanek v rasti, zmanjšano proizvodnjo mleka, plodnostne motnje, poškodbe kosti. Tovarne, običajno so to mešalnice za močna krmila, izdelujejo mineralne dodatke, ki vsebujejo tiste elemente, ki jih krave potrebujejo. Kravam pokladamo 10 — 15 dkg mineralne mešanice na dan, po navodilih za vsako mešanico. Od vitaminom so v prehrani krav najpomembnejši vitamin A, D in E. Pomanjkanje teh vitaminov povzroči pri kravah plodnostne motnje (vitamin A), poškodbe kosti (vitamin D), presnovne motnje (vitamin E). Potrebe po vitaminih so odvisne od letnega časa (v zimskem času jih živali potrebujejo več kot poleti), proizvodnega stadija (brejost, stadij laktacije) ter zdravja živali. V prodaji so kombinirani mineralno-vitaminski dodatki (npr. BOVIVIT, KOSTO-VIT). Prehrana krav v laktaciji Prehrana krav v laktaciji mora biti prilagojena potrebam organizma glede na stadij laktacije. Da ne bomo pri krmljenju krav v tem obdobju delali napak, je pomembno, da vemo, kako poteka razvoj mlečnosti v lakta-cijskem obdobju. Krava izloča mleko med dvema telitvama: izločanje se začne neposredno pred te-litvijo ali po njej, konča pa se s presušitvijo. Po telitvi proizvodnja mleka naglo raste in doseže višek med 20 in 40 dnevom po telitvi, t. j. ob koncu prvega ali na začetku drugega meseca laktacije. Nato se proizvodnja postopoma zmanjšuje. Prehrana krav takoj po telitvi in v obdobju polne laktacije Prvi teden po telitvi krmimo krave umirjeno, s krmo, ki ima dietetski učinek. Take krme so kakovostno travniško seno, pšenični otrobi v obliki mlačnega napoja ali goste kaše ali pa ustrezna močna krmila. Tak krmni obrok navadno zadošča potrebam organizma glede na mlečnost. Sest do sedem dni po telitvi postopoma prehajamo na krmljenje po dejanski mlečnosti in dejanskih potrebah. Hranilno vrednost obroka zmanjšujemo postopoma; v obroku povečujemo količino tiste krme, ki navadno predstavlja glavni del obroka (zelena krma, koruzna ali travna silaža). Povečujemo tudi delež močnih krmil v obroku. Ko so krave 5 — 6 mesecev breje, proizvodnja mleka naglo upade. Zato moramo v obdobju pozne laktacije paziti; da krave ne krmimo preobilno, ker se lahko preveč zamastijo, kar zmanjšuje tvorbo mleka. V sednem mesecu brejosti pa že mislimo na zasušitev. Prehrana presušenih krav Krave naj bi praviloma presušili dva meseca pred ponovno telitvijo. Ker je rast ploda v prvih sedmih mesecih skromna, z vidika prehrane temu ni treba namenjati nobene posebne dodatne pozornosti. Zaradi nagle rasti plodu v materinem telesu in hitre rasti rodil in vimena (včasih raste tudi mati, npr. prvesnica), je v zadnjih dveh mesecih treba obrok povečati. Priporočljivo je, da dobijo krave ustrezno kondicijo že prej, ne šele v zadnjih mesecih, in to s cenejšo kakovostno voluminozno krmo. V visoki brejosti pokladamo res samo neoporečna krmila, sicer trpi zdravje matere in plodu. Ni dovoljeno uporabljati plesnive silaže, ple-snivega sena ter sparjene zelene krme. V zadnjem obdobju brejosti moramo koncentracijo hranilnih snovi v obroku povečati, saj se zauživanje sušine obroka zmanjša zaradi plodu v trebušni votlini. V zadnjih treh tednih pred teletvijo krmimo breje krave za vzdrževanje in kot da dajejo 7 1 mleka. Pri krmljenju presušenih krav je zelo pomembno, daje krmljenje pred telitvijo usklajeno s krmljenjem po telitvi. Če se tega pravila ne držimo in živali pred telitvijo bogato krmimo, po njej pa skromneje, krave po telitvi najprej hitro shujšajo, nato pa se zmanjša še proizvodnja mleka. Dragica Žlabrovec PROBLEMI UMETNEGA OSEMENJEVANJA GOVEJIH PLEMENIC Mineva četrt stoletja, odkar smo tudi v naši občini začeli z osemenjevanjem govedi. Pri naprednih živinorejcih je bil led predsodkov hitro prebit. V hlevih so se rojevale živali, ki hitreje pri-raščajo, dajejo več mleka kot sovrstnice iz naravnega pripusta, čeprav stoje za istimi jasli. Cilj našega dela je, da bi vsaka krava ob letu ponovno telila. Vemo, da uspeh umetnega osemenjevanja —plodnosti nasploh ni odvisen samo od osemenjevalca (on je navadno tarča kritik kmetov pri slabih rezultatih), ampak predvsem drugih, pomembnejših faktorjev: kvalitete semena, časa osemenitve, prehrane, zdravstvenega stanja živali, letnega časa. Slabo in mrtvo seme navadno lahko izključimo, ker menim, da smemo zaupati v delo strokovnjakov osemenjevalnega centra. Pogostejše napake najdemo v prezgodnji oziroma prepozni osemenitvi, zlasti pogosto se srečujemo z naslednjim primerom. Strokovnjaki na splošno zagovarjajo stališče, da je najopti-malnejši čas pripusta ali osemenitve 8 — 10 ur po začetku pojatve. S tem v zvezi je povezano pravočasno odkrivanje pojatye, kar je odvisno od vestnosti in izostrenega čuta opazovanja živinorejca. Zgodi se, da osemenjevalec pride celo čez 24 ali več ur od začetka pojatve. Koristno in zelo uporabno je, če stranka ob'pri-javi osemenitve navede uro, ko je bila ppjatev opažena. Šele tako lahko pravočasno zajamemo tiste živali, pri katerih je bila pojatev opažena v poznih dopoldanskih urah. Pri našem delu moramo upoštevati število živali ter težak in obsežen teren, ki ga pokriva naša veterinarska služba. Največji problem je gotovo prehrana in nega živali. Pozabljamo, da so tudi krave živa bitja, ki potrebujejo sonce, svež zrak, možnost gibanja. Idealna rešitev je pđša, ki v naši občini vse prepočasi dobiva mesto, ki ji. pripada. Z umetnim osemenjevanjem pridemo do živali z zmožnostjo visoke proizvodnje. Te živali poleg energetsko bogatega obroka, potrebujejo še mineralno-vitamin-ske dodatke, ki jih v naših trgovinah često ni mogoče dobiti. Pozabljamo tudi na področja metiljavosti in na druge parazitoze. Dobro se obrestuje v nekaterih predelih Slovenije že vpeljana vsakoletna vitaminizacija in dehelmintizacija vseh živali. Dopisujte v naše glasilo! Prispevke za naslednjo številko pošljite najkasneje do 10. v mesecu. Prvo atletsko igrišče v Litiji je bilo na »Škofovem« igrišču. To je bil prostor med Savo in današnjo KZ Litija. Danes tega igrišča seveda ni več, nanj pa spominja tale fotografija, na kateri so od leve proti desni Janez Ponebšek, Andrej Kralj in Primožič—Dovč pri teku na 60 m. Za daljšo stezo nibilo prostora. Posnetek je bil napravljen okrog leta 1952. Kaj bo z zgradbo na Parmovi 3 v Litiji? Starejši občani se še spominjajo, daje bil tam nekoč kino, sedaj pa že dolgo sameva, še posebno, odkar so se pred štirimi leti tudi stanovalci odselili. Hiša je v zelo slabem stanju, primerna le za rušenje. Ali primanjkuje denarja tudi za to? Kaj če bi ponudili rušenje posameznikomza ceno gradbenegamateriala, ki bi ga s tem pridobili? Namesto stare podrtije bi lahko tam, čeprav le začasno, lepšal Litijo skromen park ali parkirni prostor! (Tekst in foto: Matic Malenšek) Tretje srečanje mladih likovnikov — Zveza kulturnih organizacij Litija je v sodelovanju s šolskimi kulturnimi društvi osnovnih šol izvedla sredi oktobra že tretje srečanje mladih likovnikov od 5. do 8. razreda, kije tokrat potekalo v Gabrovki. Sodelovalo je 36 sameznikov v vseh treh matičnih šol. Nagrade šo prejeli Ksenja Kajba, Maja Kastelic, Dominika Kolesa, Suzana Kopatin in Borut Perme, pohvale pa Mateja Hps-tnik, Blanka Kirm, Veronika Kolesa, Bogdan Murn in Branka To-mažič. Dela vseh sodelujočih bodo razstavili najprej v Gabrovki, nato pa še v Smartnem in Litiji. Filmski kažipot — V šmarskem kinu nam novembrski spored ponuja naslednje filme: ameriški karate FURIJA IZ CHICAGA, ameriško krimi-nalko VELIKA IGRA, jugoslovanski vojni film PADEC ITALIJE in ameriško srhljivko BEG IZ ALKATRAZA. Prvi kulturni dan — Petošolci in sedmošolci šmarske osemletke so svoj prvi letošnji kulturni dan izkoristili za ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti Vač in okolice. Na Vačah so si ogledali spominski plošči Matevža Ravnikarja in Antona Lajovica, na Kleniku spominski plošči Janezu Grilcu in dr. Francetu Staretu ter kopijo vaške situle, na Kroni in Slemšku so obhodili najdišča železnodobne kulture, nazadnje pa so se povzpeli še na Slivno, kjer je geometrično središče Slovenije. Zasavski rogisti praznujejo — Prvo soboto v oktobru se je na dvorišču gradu Bogenšperk zbralo veliko znancev in prijateljev Zasavskih rogistov; med obiskovalci jubilejnega koncerta, s katerim je ta ansambel praznoval desetletnico svojega dela, so prevladovali lovci. Posebno toplo pa so vsi prisotni pozdravili na prireditvi skladatelja prof. Radovana Gobca. Zasavski rogisti, kijih ves čas vodi njihov ustanovitelj Dane Namestnik, so znani po svojih nastopih ne le v občini in republiki, ampak tudi v zamejstvu. Naj zapišem le podatek, da je bil ta nastop že 270. V viteški dvorani so si obiskovalci lahko ogledali bogato razstavd priznanj, ki jih je ansambel prejel in skrbno pripravljeno kroniko z neštetimi fotografijami ter ocenami njihovih nastopov. Na jubilejnem koncertu so se najprej predstavili rogisti s Pohorja, nato pa iz Savinjske doline; obojim so Zasavčani pomagali, da so pred nekaj leti začeli z delom. Pred jubilanti je nastopi/še lovski oktet iz Sodražice pod vodstvom Eranca Gornika, Zasavski rogisti, kjer danes igrajo Dane, Vasja in Milojka Namestnik, Gorazdin Katja Posega, Franci Kralj ter Mirko Groznik, pa so sedmim skladbam, kolikor so jih imeli na sporedu, morali dodati še dve. Koncert so sklenili s skupnim nastopom vseh sodelujočih rogist in s podelitvijo priznanj, ki so jih prejeli od Lovske zveze Slovenije, pevski zborov iz Kresnic, Hotiča, Gabrovke in Polšnika, od Sindikalnega pihalnega orkestra iz Litije ter od pokroviteljev svečanosti: Zveze kulturnih organizacij Litija, Zveze lovskih družin Zasavja in Lovske družine Šmartno pri Litiji. krajevna skupnost primskovo Kdo naj ustanovi KUD? Za ustanovitev kulturnoumetniškega društva na Primskovem so se odločili že spomladi na seji konference SZDL. Pripravili so tudi osnutek pravil, pred kratkim pa so na skupni seji sveta krajevne skupnosti in SZDL predlagali, da KUD ustanovi mladinska organizacija. Ponudili so jim tudi vso pomoč, čeprav je med mladimi čutiti dvom, ali bodo deležni pomoči tudi po ustanovitvi. RUDI BREGAR Spoštovani obiskovalci kulturnih prireditev NOVICE IZ KNJIŽNICE URA PRA VEJIC za vse otroke od 4. do 10. leta starosti bo v TOREK, 6. oktobra, ob 16. uri v matični knjižnici. Vstop je prost. MESEC KNJIGE Mesec knjige (od 15. oktobra do 15. novembra) bo v litijski knjižnici spet posvečen knjižnični in knjižni vzgoji. Za učence iz osnovne šole bodo organizirane ure pravljic in pedagoške ure. Učenci se bodo seznanili tudi s knjižnimi novostmi. Ure pravljic, ki jih prireja Matična knjižnica Litija, so vedno na moč zanimive'- (Foto: GO) Zavod za izobraževanje in kulturo Litija in Zveza kulturnih organizacij Litija raz- pisujeta v sezoni 1984/85 gledališki abonma, ki bo obsegal pet predstav v izved- bi znanih slovenskih poklicnih in polpoklicnih gledališč. Kot v preteklih sezonah bodo predstave ob petkih ob 19.30, in sicer ob novembra do marca. Povabili bomo naslednje gledališke hiše z njihovimi najboljšimi predstavami: 1: Tone Cufar Jesenice (Podlaga zakonske sreče in Rendez—vousj, 2. Mestno' gledališče ljubljansko (Pig-malion, komedija), 3. Prešernovo gledališče Kranj (Maček v žaklju, komedija), 4. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (Razredni sovražnik), 5. šentjakobsko gledališče Ljubljana (Ljubezen pod lipo, veseloigra). Cena abonmajske vstopnice bo 650.00 dinarjev, ki jo lahko poravnate v dveh obrokih (prvega ob vpisu, drugega ob koncu koledarskega leta). Cena vstopnice v prosti prodaji (izven) pa bo nekoliko višja, zato vas vabimo, da se vpišete v abonma. Prva predstava bo 9. novembra 1984 ob 19.30. Vpis abonmaja bo od 8. oktobra do.30. oktobra 1984 v Turističnemu društvu Litija od 10. do 14. ure, ob sredah do 16. ure, vsak dan na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9, od 7. Jo 15. ure (tel. 881-182, 881-617), ob sredah do 17. DOPISUJTE V GLASILO DOPISUJTE V GLASILO DOPISUJTE V GLASILO DOPISUJTE V GLASILO DOPISUJTE V GLASILO DOPISUJTE V GLASILO ure, in v Matični knjižnici Litija, Parmova 9, vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob torkih od 8. do 14. ure. . Za zamudnike in vse tiste, ki si do tega datuma ne bodo mogli zagotoviti vstopnic iz kakršnihkoli razlogov, pa bo vpisše v sredo, 7. novembra, od 8. do 18. ure v prostorih Turističnega društva Litija. Spoštovani obiskovalci, dovolite, da vas ob tej priložnosti obvestimo, da bomo poleg abonmaja organizirali tudi druge prireditve v dvorani na Stavbah, obiske gledaliških hiš v Ljubljani, glasbene prireditve v Smartnem in na Bogenšperku. O podrobnostih (datumu in vrsti prireditev) pa vas bomo obveščali preko lepakov in Glasila občanov. (krajevna skupnost polšnik) Mladi v Konjski ne mirujejo Mladi v Konjšici smo leta 1982 oživili delo naše OO ZSMS. Kot vsi smo tudi mi imeli težave, kipa smo jih z vztrajnim delom premagali. Dobili smo prostore v prazni OŠ. Le-te smo uporabljali za sestanke in druga srečanja mladih. Pripravili smo zabavne večere na igrišču pred šolo in proslavo za 8. marec. ~ Z našim delom pa očitno niso bili zadovoljni nekateri v K S, saj so poskrbeli, da smo v začetku letošnjega leta ostali brez prostorov na OS. Vanje so se vselili delavci, ki gradijo cesto. Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo pri svojem delu, pa nismo obupali pri prizadevanju za boljši jutri. Zanj se je treba boriti že danes. Roman Zagore Trojica, ki je v litijski atletiki igrala vidno vlogo: Andrej Kralj,,Rezka Gernedel—Dečman in Franc Strus. t IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA krajevna skupnost gabrovka 40-letnica dogodkov na Klancu in v Orešju V nedeljo, 16. septembra, smo se Gabrovčani, borci dolenjskega odreda, svojci padlih na Klancu in v Orešju kljub slabemu vremenu množično zbrali na Klancu pri Gabrovki, kjej smo prisostvovali komemoraciji, namenjeni počastitvi 40-letnice tragičnih dogodkov na Klancu in Orešju. 5. avgusta 1944 je belogardistična skupina močno presenetila odredno poveljstvo na Klancu. Odred je bil tedaj popolnoma nezavarovan, ker sovražnika že dlje časa ni bilo, zato je bila zmešnjava ob napadu zares velika. Ob tem udaru je odred izgubil triindvajset ljudi. Dolenjski odred se je potem še večkrat spopadel z belogardističnimi izdajalci. Tako je bilo tudi 6. septembra 1944 v Orešju, kjer so padli trije borci dolenjskega odreda.. . V kulturnem programu sta sodelovala MPZ in ZPZ s pesmimi Stoji na gori partizan, Na oknu glej obrazek bled, Domovini in Fala. Nastopili so tudi učenci OŠ »Lojze Hos-tnik — Jovo« z recitalom, s katerim so obudili spomin na težke čase v naši preteklosti, na izseljevanje, streljanje talcev, boje, požrtvovalnost slovenskih mater. Vse udeležence je pozdravil narodni heroj Franc Avbelj — Lojko, podrobno pa je dogodke na Klancu in v Orešju opisal tajnik dolenjskega odreda Jože Peskar. Le-ta je pohvalil vse mlade iz Gabrovke, ki lepo skrbijo za partizanska obeležja, kar dokazuje, da spoštujejo pridobitve naše NOB. Anica RESNIK silskem tekmovanju z moško mladinsko desetino. Leto kasneje smo vključili še pionirje, leta 1980 pa tudi mladinke. Pionirsko društvo MLADI GASILEC JABLANICA' je bilo ustanovljeno 1. 1982. Udeležili smo se 3. in 4. republiškega srečanja pionirskih društev Mladi gasilec v Ribnici na Dolenjskem in Titovem Velenju. Tu so naši mladi gasilci na razstavi izdelkov pionirskih društev prejeli drugo mesto ža maketo naše prevozne ročne batne črpalke. Maketa je izdelana v merilu 1:5. Vodo črpa iz globine treh metrov, domet vodnega curka pa je 10 m. O uspehih našega pionirskega društva pričajo tudi priznanja in pokali, ki so shranjeni v gasilskem'domu Jablanica. Pionirji, mladinci in mladinke so to zbirko samo v letošnjem letu popestrili s petimi pokali. 23. septembra 1984 je bilo v Jablanici razvitje pionirskega gasilskega prapora. Ob tej priložnosti sta o pomenu gasilstva in vključevanju mladih v gasilske vrste spregovorila predsednik Občinske gasilske zveze Litija Franc Mali in predstavnik Občinske gasilske zveze Ljubljana Moste—Polje Franc Kocjančič. V navedenih letih smo največ dela posvetili preventivni vzgoji mladih gasilcev. Svoj namen pa bomo dosegli že s tem, da ležti ne bodo povzr-. očitelji požarov. Franc Lenart Maketa najstarejše ohranjene prevozne ročne batne črpalke v litijski občini. ,__ ks jablaniška dolina Gasilstvo Začetki gasilstva v Jablani-ški dolini segajo v leto 1907. Leta 1910 je bil ustanovljen gasilski odsek Gradiške Laze, ki je deloval v okviru matičnega društva Litija. Tega leta je odsek prejel od društva prevozno ročno batno črpalko. Gasilsko društvo Litija pa je takrat nabavilo novo gasilno brizgalno na parni pogon. Leta 1912je bila postavljena orodjarna V Gradiških- Lazih. Tu je bila ročna batna črpalka shranjena do 1. 1968, zdaj pa je v gasilskem domu Jablanica. Ta črpalka je najstarejša v litijski občini in še vedno deluje. Prostovoljno gasilsko društvo Jablaniška dolina je bilo ustanovljeno leta 1928. Iz knjige sej in zborovanj je razbrati, da je imel največ zaslug za ustanovitev samostojnega društva prvi društveni predsednik Pavel Bric. Z dograditvijo novega gasilskega doma leta 1930 se je sedež društva preselil v Zg. Jablanico. Leta 1931 je društvo nabavilo prvo motorno brizgalno, 1952. leta prvi gasilski avto in 1. 1972 novo motorno brizgalno Ma- girus 800 1. Leta 1974 je bil zgrajen prizidek h gasilskemu domu, kjer je bila urejena tudi nova orodjarna. Leto zatem je bil nabavljen nov gasilski avto. Leta 1978 je društvo praznovalo 50žletnico delovanja in ob tej priliki tudi razvilo svoj društveni prapor. Člani društva "so s svojim orodjem in opremo sodelovali pri gašenju požarov v naši KS in izven nje. Udeležujejo se tudi gasilskih tekmovanj, kjer dosegajo lepe uspehe. Ves ta čas pa je bilo zapostavljeno delo s pionirji in mladino. Načrtneje smo se tega lotili 1. 1978, ko smo prvič sodelovali na občinskem ga- Pobratenje pionirskih gasilskih praporov, ki je bilo po razvitju prapora PDMG Jablanica 23. 9. 1984. Občinsko pionirsko gasilsko tekmovanje 23. septembra 1984 se je v Gradiških Lazih odvijalo občinsko pionirsko gasilsko tekmovanje. Organizator tekmovanja je bila Občinska gasilska zveza Litija, tekmovalni prostor pa je pripravilo Gasilsko društvo Jablanica. Tekmovanja v gasilsko športnih disciplinah se je udeležilo deset tekmovalnih desetin. Pionirji skupine A v starosti od 7 do 10 let so pri- Ko so se litijski atleti iz »»Škofovega« igrišča preselili na današnje nogometno igrišče na levem bregu Save, so dobili boljše pogoje za delo. Okrog igrišča je bila krožna tekaška steza, pa tudi slačilnice so dobili v stari leseni hišici. Na posnetku so litijski atleti in funkcionarji pred novimi« prostori. Od leve proti desni: Bojan Ponebšek, Veri Kolman, Peter Kukovica, Andrej Kralj, predstavnik AZS, Vinko Keržan, dr. Alnjevič, Dane Jug, Janez Ponebšek, Franci Pretner in Anton Primožič. Posnetek je iz leta 1959. kazali vajo z brentačo in polaganje cevovoda na 10 m. i Pionirji B v starosti od 11 do 14 let pa so tekmovali v trodelnem napadu z motorno brizgalno 300 1 in šta-fetnem teku s prenosom gla-silskega ročnika in prenosom povelja. REZULTATI TEKMOVANJ-JA: Pionirji A (7 — 10 let): 1. Vače 2. Dole 3. Jevnica Pionirji B (11 — 14 let): 1. Vače 2. Žavrstnik 3. Jablanica 4. Litija 5. Dole 6. Jevnica (pionirji) 7. Jevnica (pionirke) Vsi nastopajoči so pokazali veliko znanja in spretnosti v gasilsko športnih disciplinah. Pionirjem — gasilcem želimo še veliko uspeh ov na tekmovanjih, pri spoznavanju gasilnega orodja in opreme kakor tudi celotne gasilske dejavnosti. Pionirji s svojim delom dokazujejo, da bodo, ko odrastejo, postali gasilci, ki bodo ob vsakem času pripravljeni pomagati bližnjemu v nesreči. F. Lenart IZOBRAŽEVALNI PROGRAM — NAČRT DELAVSKE UNIVERZE ZA LETO 1985 Delavska univerza načrtuje za 1. 1985 na podlagi srednjeročnega plana naslednji delovni program: I. DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE 1. za ZK seminar za kandidate za sprejem v ZK seminar za novosprejete člane ZK politična šola ZK v občini seminar o samoupravljanju v združenem delu šola marksističnega samoizobraževanja program za komuniste — prosvetne delavce program za komuniste, ki delajo v zdravstvu program za tehnične delavce — komuniste program seminarja za organizatorje in usmerjevalce idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v OO ZK 2. za SZDL seminar za ■ člane predsedstva krajevnih konferenc SZDL seminar za predsednike hišne samouprave seminar za predsednike poravnalnih svetov seminar za predsednike sveta potrošnikov seminar za aktiviste SZDL seminar za predsednike društev 3. za ZSS — usposabljanje za delavce, ki vstopajo v ZSS^ — usposabljanje za predsednike in člane izvršnih odborov osnovnih ' organizacij ter konference OO ZSS usposabljanje in akcijski posveti za predsednike in člane organov samoupravne delavske kontrole — usposabljanje vodij in članov temeljnih delegacij v združenem delu — občinska sindikalna politična šola — seminar za člane delavskega sveta — seminar za predsednike in člane disciplinskih komisij — seminar za delavce, ki delajo pri urejanju stanovanjskih razmerij v OZD — seminar za inventivne dejavnosti v OZD — seminar za organizatorje kulture 4. za ZSMS — mladinska politična šola — enodnevna politična šola II. SPLOŠNO DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE — tečaji tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski) — plesni tečaj III. OBRAMBNO IZOBRAŽEVANJE — osnovni in dopolnilni pouk CZ po OZD IV. STROKOVNO FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE — tečaj LGM, TGM — tečaj higienskega minimuma — varstvo pri delu — tečaj za voznike viličarja — tečaji šivanja in krojenja — začetni strojepisni tečaj . — gostinski tečaj — tečaj za skladiščnike V. OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE (2 oddelka) VI. SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE — šola za obratne strojne tehnike — šola za voznike motornih vozil — kmetijska šola — živilska šola — za slaščičarje (SKR) — šola za predilce (SKR) VIL POKLICNE ŠOLE — poklicna kovinarska šola ■— poklicna elektro šola Navedeni vzgojnoizobfaževalni program bo skupno obsegal okoli 4800 izobraževalnih ur, kijih bosta realizirala vodja izobraževanja in strokovna delavka. ^Mamammmmm*mmm^^^^^^^^m /-\ * P1SE: JOŽE ČERNE BOGDAN VRANČIĆ 40. obletnica napada na železniški most in grad Poganek pri Litiji (Nadaljevanje) Tretji in prvi bataljon Gubčeve brigade stase ob 13. uri spustila z Golišča po desnem grebenu, ki se usmerjena na most in cesto med Gradcem in Hotičem. Naloga je bila napasti most in ga minirati, razgnati sovražnika, kije bil na cesti in v postojankah ob njej. Zidanškova brigada in za-savskožkamniški odred naj bi zavarovala litijski okoliš. Gubčeva brigada je imela za to akcijo 300 borcev, sodelovalo je še 20 topničarjev in 30 minercev. Oborožena je bila s puškami, šestimi težkimi mitraljezi, 34 puškomitraljezi in desetimi brzostrelkami ter šestimi sovjetskimi protitankovskimi puškami, tremi angleškimi ročnimi protitankovskimi minome-ti, petimi lahkimi minometi, enim težkim minometom 82 mm in gorsko havbico kaliber 75 mm. Oborožitev je bila dokaj dobra. Okoli 16.30 ure seje na veliko veselje partizanov prikazalo devet zavezniških lovcevžbombarderjev. Komaj so preleteli cilje, seje nanje vsul ogenj iz protiletalskega topništva. Eno letalo se je spustilo nizko, medtem ko so druga odmetavala bombe z višin. Zavezniški letalci niso hoteli ničesar tvegati, zato je bilo bomabrdiranje neuspešno. Partizani so opazovali, kako so padale bombe okoli ciljev, vendar niti ena ni zadela. Čeprav bombardiranje ni imelo materialnega učinka, pa je dvignilo moralo pri borcih. Posadke so se med bombardiranjem poskrile v zaklonišča in v postojanki je zavladal nered. Komandant Gubčeve brigade je ukazal nemudoma jurišati, borci so jurišali. Najprej je napadel tretji bataljon. Prva četa se je pognala proti gradu, druga četa na bunkerje pri mostu, tretja pa je zasedla greben nad gradom, od koder je z dvema težkima mitraljezoma, dvema protitankovskima puškama in enim protitankovskim ročnim minometom podpirala juriš borcev bataljona. Prva četa je s pomočjo tretje čete vdrla v grad in uejal 30 Nemcev, ki so se presenečeni vdali, nekaj pa jih je padlo. Nemški vojaki avstrijske narodnosti niso bili kdove kako bojeviti. Tiste, ki so se borili, so borci ukrotili. Tako so Gubčevci spravili s poti eno najtežjih utrdb in jo na ukaz štaba divizije zažgali. Plen so poprej odpeljali. Toda likvidacija Poganka ni še pomenila dokončne zmage. Posadke bunkerjev so se borile. Zlasti so bili aktivni in nevarni protiletalski topovi na drugi strani Save. —e je kazalo, da na tem odseku ne bo uspeha. Toda borci so pripeljali havbico 500 metrov pred bunkerje. Zbrali so vse ročne protitankovske minomete in začeli obstreljevati utrdbe: Štajerski partizani so se ostro spopadli z Nemci. Gorska havbica je zadela v polno in s tem je bil uničen bunker, pa tudi dva sovražnikova topa. Toda borba seje nadaljevala. Šele proti mraku so toliko nevtralizirali ogenj, da se je lahko pričelo minirati most. » ^ Ker na drugi strani Save Šlandrova in Zidanškova brigada nista dosegli odločilnih uspehov, so v štabu Gubčeve brigade odločili, da bodo most minirali pod ognjem. Minerska skupina se je v prvem mraku napotila proti Poganku. S seboj so pripeljali minerske pripomočke. Koje sovražnik opazil partizane, jih je začel silovito obstreljevati'. Minerska skupina je za kratek čas zastala, nato pa je dobila nalogo, da mora most za vsako ceno minirati. Voz in mule s strelivom so pustili minerci pri gradu. Na sam most pa so odšli trije minerji ter minerski referent XV. divizije, politični komisar inženirskega bataljona divizije in komandir druge čete inženirskega bataljona. Tako so začeli delati. Med delom so jim s Poganka prinašali razstrelivo. Ko so opravili miniranje obeh mostnih konstrukcij in mine dvakrat med seboj povezali, so še nekaj razstreliva položili na "prednje mostne ležaje. Za to miniranje so uporabili borci Ž minerji 400 kg razstreliva in 15 kg specialnega razstreliva Z plastika. Po eksploziji so ugotovili, da so vse položene mine eksplodirale in da se je moral most porušiti. O tem pa se minerci niso mogli tudi prepričati, ker so Nemci pričeli silovito streljati in pri tem uporabili tudi brzostrelne protiletalske topove, tako da je bil pristop k mostu nemogoč. Toda uspeh miniranja je bil: porušen je bil odsek železnega mostu med dvema stfibroma. Najprej je padel v vodo del mostu enega tira, medtem ko se je drugi del samo nagnil, pozneje pa je tudi ta padel v Savo. Štajerske enote so se ves dan borile s sovražniki na drugi strani Save. Zadrževale so sovražnika, da ni mogel z^večjo močjo priskočiti na pomoč posadki mosta. Tako so tudi Štajerci dosti pripomogli k uspehu akcije. Operacija je proti železniškemu mostu pri Poganku uspela. Promet je bil prekinjen do februarja 1945. Gubčeva brigada je ujela 45 sovražnikovih vojakov, bili so slabe bojne pripravljenosti in naveličani vojne. Večinoma so bili Avstrijci. Borci so v Poganku zaplenili dva puškomitralj-eza, 52 pušk in precej razstreliva, opreme in hrane. Od okoli 100 mož posadke v Poganku in ob mostu je bila torej polovica ujetih ali pa je padla. Brigada je imela tele žrtve: pri napadu na Poganek in most je imela tri mrtve in 16 ranjenih, med ranjenimi je bil tudi ameriški kapetan Goodvvin. Ranjen je bil namestnik komisarja Gubčeve brigade Hinko BratožŽOki. Pri napadu na Kresnice je imel drugi bataljon tri mrtve in 12 ranjenih. Med padlimi je bil tudi namestnik komandanta drugega bataljona Andrej JakopičŽHari. Glavni štab je posebej pohvalil komandanta prvega bataljona Milana Škrbca in vodnika Franca Papeža, ki sta se odlikovala pri miniranju mostu. Gubčeva brigada je zopet dosegla velik uspeh. Odlikovala se je z visoko moralo in prodornostjo pri napadih. Poveljstvo XV. divizije je pohvalilo prvi in drugi bataljon Gubčeve brigade. Končno lahko ocenimo, da je akcija uspela in da je bil z njo zadovoljen tudi glavni štab"NOV in POS. Ob 40-letnici vojaških akcij in borb na Savi in njeni okolici (z!Le: KAREILQVŠE) Čeprav je bilo o narodnoosvobodilni vojni že veliko napisanega, je prav, da se spomnimo tudi na dogodke, ki so se pred 40 leti odvijali na Savi in v njeni okolici. Tudi tU so se ustanavljali razni odbori ZMS, SKOJ, razširjali so se že ustanovljeni odbori OF. Leta 1944 so v boj množično odhajali možje, fantje in dekleta. Tuje potekal tudi ilegalni prehod cez reko Savo, o čemer priča tudi pomnik pri Sp. L/>gu. V tem sestavku imamo namen opisati nekaj teh akcij v letu 1944. 26. 6. 1944 je v Lešah potekala bitka z gestapovci (padla sta dva gestapovca). Borci kamniškožzasavskega odreda so napadli gestapovce, ki so prihiteli na pomoč pri selitvi njihovega zaupnika Antona Planka iz Leš. Hotel seje preseliti v Litijo. To pa so mu preprečili partizani. Gestapovce so nagnali v dolino, z njimi je zbežal tudi Plank. Partizani so nato pokopali padla sovražnika na Čebelovo njivo. Gestapovci so zato ustrahovali Lešane, da si ves teden niso upali spati doma. Izdajalec Plank pa si je po tem oblekel gestapovsko uniformo in nadaljeval s svojim umazanim početjem. ^ 3. 9. 1944 je enota KZO napadla bunker nemške postojanke v Mošeniku. 10 Nemcev je bilo ujetih, dva podoficirja sta ušla in preplavala Savo. Uničeni so bili tudi telefonski vodi in proga. V drugem napadu 5. 9. 1944 (prav tako v Mošeniku) je enota KZO napadla in uničila nemško postojanko. Ujetih je bilo 20 Nemcev, med njimi tudi višji oficir. 11. Nemcev pa je končalo v goreči Rotarjevi hiši. Uničen je bil tudi žel. betonski most. Zaradi teh akcij in stalnega miniranja proge in objektov so se nemški žandarji umaknili iz dvonadstropnega bunkerja na Savi. Umaknila seje tudi policija iz lesene železniške postaje. To seje zgodilo 7. 9. 1944. Ostali so le nemški vojaki v župnišču. V noči od 8. na 9.9. 1944 pa so borci dolenjskega odreda preko- račili most čez Savo in napadli še to postojanko. Po kratkem obstreljevanju so se Nemci predali. —upnišče je pogorelo, uničen pa je bil tudi prosvetni dom. Borci so zažgali tudi leseno železniško postajo. Minirana sta bila tudi železniški most in dvonadstropni bunker pri mostu. Borbo je vodil komandant * * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ + ★ * * * * * ★ ★ * ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * * ★ + ★ * * * * * * * * * * * * ★ ★ * ★ ★ * ★ * ★ * * ★ * * * ★ ★ * * ★ * ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ * * * ★ bataljona Janez KocjančičŽStojan, vodič pa je bil domačin borec Franc PeterkaŽMiško iz Sp. Loga... Sava in njena okolica sta bili osvobojeni od 9. 9. do 26. 9. 1944. 27. 9. 1944 pa so se Nemci številčno močnejši vrnili. Nastanili so se v gostilni Dernovšek. Borci Zidanškove in Šlandrove brigade so jih napadli v noči iz 11. na 12. oktober. Prav takrat pa je KZO napadel nemško postojanko v bivši železniški delavnici. Obe postojanki sta bili uničeni. Enajst Nemcev je padlo, nekaj so jih ujeli, drugi pa so se skrili v grmovju ob reki Savi. Tudi v pratizanskih enotah je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Brigadi sta zatem prekoračili most čez Savo in nato odšli na Dolenjsko. Pred leti je bil na tem mestu odkrit tudi spomenik. Nenci so nato minirali srednji del mostu čez Savo. Omenim naj še napad kurirjev pdredne prevozne stanice (OPS 1) kamniškožzasavskega odreda in kurirjev TV 21 na nemško patruljo. To seje zgodilo v oktobru 1944. Patrulja je' J ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * * * * prevažala pošto iz Litije na Savo. Napad je bil izveden pri Zevelnovi domačiji v Ponovičah. Uničena je bila vsa patrulja, ubita sta bila tudi dva konja. Kurirji so zaplenili veliko pošte in orožja. Po borbi je na pomoč prišlo večje število Nemcev, toda kurirji so bili že na varnem. Iz maščevanja so zato požgali Zevelnov hlev in senik, ki sta do tal pogorela. V letu 1944 je bilo na tem področju še več drugih akcij: miniranje proge, prehodi čez reko, prehranjevalne akcije... Dokaz požrtvovalnega boja so tudi številne žrtve: Hubert Binder, Niko Čakarevič, Ciril Cirar, Ivan Ocepek, Rudi Oblak, Franc Ožina, Ivan in Slavko Tomše Ž borci KZO, Karel Gom-bačŽborec dolenjskega odreda, Anton Smuk, prvoborecin organizator OF Franc Smrdelj, Albin Skodnik, Franc Potisek, Jože Mohorko, Jože Hribar, Janez Prestor in drugi. PIŠE: KAREL LOVŠE Pri članicah je na republiškem krosu v Litiji leta 1948 zmagala Danica Nebergoj iz Slovenj Gradca NOV DELOVNI ČAS PTT ENOTE ŠMARTNO S 1. junijem je PTT enota Šmartno spremenila delovni čas. Do tedaj je bila odprta od 8. do 12. ure, nov delovni čas za PTT uporabnike pa je od 8. do 18. ure. Občani se lahko PTT Storitev poslužujejo torej tudi v popoldanskem času. NOV TELEFONSKI IMENIK V ZAČETKU DECEMBRA Na pogosta vprašanja občanov o izidu novega telefonskega imenika, predvsem tistih, ki so novi naročniki, dajemo naslednje pojasnilo: Po obvestilu PTT podjetja bo novi telefonski imenik izšel v začetku decembra. PTT enote bodo sprejemale tudi stare imenike, ki jih bodo vračunale v ceno novih. Telefonski imenik se bo lahko plačal v dveh obrokih. Občanom, ki se preselijo! Litija je kraj, kjer se občani veliko selijo. Večina je naročena na nekaj časopisov, ki jih je treba ob preselitvi prenasloviti. Na to se običajno pozablja. Naročnik časopisa, ki se je preselil in ne javi časopisni upravi spremembe, povzroča pismonošu težave pri dostavi. Uredimo torej naslove, da časopisa ne bomo prejeli prepozno, isti problem je pri nekaterih pokojninskih nakaznicah. Tu je potrebno naslove urediti pri Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v Ljubljani. Ob preselitvi ne pozabite sporočiti pošti svojega novega naslova. PTT ENOTA Litija Pavel Hiršel Novo atletsko hišico je leta 1959 otvoril takratni predsednik občinske skupščine Slavko Punge-rčar. Desno sta še Franc Pleničar in dr. Alnjevič. SPORT REKREACIJA KOSAKKA Najbolši na Flajsovem memorialu KK Litija je meseca septembra organiziral deveti memorial ozka Flajsa. Sodelovale so ekipe Ili.ije, Zagorja in Litije. Vsem e je poznalo, da so šele na začetku priprav na novo sezono, zato udi njihova igra ni bila posebej kakovostna. Največ so pokazali domači košarkarji, saj so premagali oba lasprotnika, sicer tesno, a povsem zasluženo. tezultati: .itija Ž Zagorje 81:78 lirija Ž Zagorje 108:71 .itija Ž Ilirija 71:69 'rsti red: 1. Litija 4, 2. Ilirija 2, 3. Zagorje 0 točk. MARKO GODEC V drugi republiški ligi Litijski košarkarji bodo v letošnji sezoni nastopali v drugi re-ubliški ligi. Prva slovenska košarkarska liga še naprej ostaja vanajstčlanska, ostala moštva pa so razdeljena v štiri skupine. )ve skupini sestavljajo klubi iz vzhodne Slovenije, dve pa ekipe i zahodnega dela republike. Litija bo tekmovala v ligi z ekipami: Jesenic, Radovljice, Lamnika, Medvod, Mengša, Zagorja in Rudarja. Prva tri mo-tva se bodo uvrstila v nadaljnje tekmovanje, s tem da bodo jihovi medsebojni rezultati že veljali v novi ligi. To bodo sesta-Ijali torej prvi trije iz že omenjene skupine in prvi trije iz druge kupine ekip iz zahodne Slovenije. Prvak te nekakšne »super ge« se bo neposredno uvrstil v prvo SKL. Prvenstvo se bo začelo 3. novembra. V prvem kolu Litija gos-ije v Zagorju, v drugem pa v Radovljici. Na domačem igrišču 0 tako prvič nastopila šele v tretjem kolu, ko se bo pomerila z kipo iz Mengša. Veliko je odvisno od starta, saj naj bi po ne-aterih napovedih moštvi Zagorja in Litije v tej ligi igrali glavni logi. Srečanje v Zagorju bo tako izjemno pomembno in bo omenilo precej več od tradicionalnega sosedskega derbija. Članice bodo nastopale v deset članski drugi republiški ligi. ler je moštvo zelo pomlajeno bo vsaka zmaga lepa vzpodbuda 1 naprej. Marsičesa se bodo mlade igralke lahko naučile tudi iz orazov, saj njihov čas šele prihaja. Rezultati vztrajnega dela se odo gotovo pokazali, uspehov pa seveda ne gre pričakovati kar :znoč MARKO GODEC C PRISPEVEK IZ BRUŠURE »»KROS DELA 1984« IZ ZGODOVINE LITIJSKE ATLETIKE J planinstvo 10 let Badjurove poti Litijski planinci so 7. oktobra )84 pred planinskim domom na inčah s proslavo obeležili deseto ^letnico Badjurove krožne poti. eprav je nagajalo vreme, se jih je i Jančah zbralo kar dosti, zlasti iladine iz Zasavja, največ pa :veda iz Litije, Smartna, Save in ■ugih krajev litijske občine, .avnostni govornik je bil pred-:dnik PD Litija Bine Jesenšek, jlturni program pa so izvedli isavski rogisti na lovskih rogo-h pod vodstvom -Daneta Na-estnika in člani planinske sek-je Osnovne šole Franc Roz-an—Stane Šmartno pri Litiji, ki ti je prijeten kulturni program stavil njihov ravnatelj in pla-nec Boris Žužek. V desetih letih je Badjurovo ožno pot prehodilo 745 pla- C 1 ASU O OBČANOV ■ istanovitelj" občinska • nferencii S/DI 1.itija. v »lavni urednik: Andrej ulj. Ureja ureiniiški :>or:'Jože Sevljak (odgovorni, tlrečfhik).', Mija f -nik, Fraiic .Končar, >]ca" Lebinger, Frane !i st., Stavko Rokavec, 1 ris — uŽek,Jelka Belec •• .urir Glasila občanov). Iniški odbor Delcgaf-•/!< obveščevalca: Tine ■ ilej (odgovorni ured-),' Mari Merzel, Vid f redsednik časopisne-sveta: Hilda Bole. 'likovanje in tehnično U i, e janje: Drago Peče nik. ° 'prava za tisk: IBM Ž \ iievnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredni-I Litija, Parmova 9, ' 881 ž617. Časopis prejo vsa gospodinjstva -bčini brezplačno na o vet. nincev. Največ —670 —jih je bilo iz Slovenije, 58 iz Hrvatske, 8 iz BIH, 6 iz Vojvodine in 3 iz Srbije. Nekaterim planincem je Badjuro-va pot še posebno pri srcu, saj so jo prehodili že večkrat. Rekorderja sta Ivan Stih (PD Ljubljana Matica), 57 let, in Božo Osterc (PD Logatec), 35 let, ki sta pot prehodila kar 7-krat. Po 5-krat pa sta jo prehodila tudi člana PD Litija Irena Štrus, 14 let, in Franc Štrus, 51. let. Vsem štirim planincem, ki so pot prehodili vsaj 5-krat je PD Litija ob tej priložnosti izročilo tudi spominsko priznanje. Sicer pa največ planincev, ki so doslej prehodili Badjurovo pot, izhaja iz PD Ljubljana Matica pa jih je pot prehodilo 185. Ostali planinci so iz 37 drugih planinskih društev. Zanimiva je tudi starostna sestava obiskovalcev Badjurove poti, ki jo skrbno vodi PD Litija. V "evidenci so zastopani planinci od rane mladosti do pozne starosti. Trije med njimi pa so rojeni še v prejšnjem stoletju. Najstarejši planinec, ki je prejel značko BKP, je bil rojen leta 1896! Na proslavi na Jančah je PD Litija podelilo tudi priznanja štirim zaslužnim planincem, ki so delali pri ustanovitvi BKP-oz. njenem 10-letnem vzdrževanju. Priznanja so prejeli Slava Obradovič, Vinko Damjan, Franc Štrus in Andrej Cirar. Za vzorno vzdrževanje kontrolnih točk BKP pa so priznanja prejeli posamezniki ali pa kar cele družine, in sicer za naslednje kontrolne točke: Obolno, Ostrež, Vače, Zg. Slivna, Miklavž in Tišje. Z ozirom na ugodno dostopnost do izhodiščnih točk Badjurove krožne poti in njeno splošno privlačnost ter lepoto pokrajine, ki jo planinci lahko občudujejo, bo pot nedvomno tudi v prihodnje imela še veliko obiskovalcev. Nenazadnje pa je treba tudi poudariti, da vodstvo Badjurove krožne poti pri PD Litija za pot vzorno skrbi, kar dokazujejo tudi številna priznanja planincev, ki se podajajo v te prijetne kraje. j_ g_ Prvi zametki telesnokultur-ne dejavnosti v Litiji se pojavijo v začetku tega stoletja. Sokolsko gibanje je začelo iz Ljubljane in drugih večjih mest prodirati na podeželje. Tako so v Litiji že leta 1909 ustanovili telovadno društvo Sokol. Takrat seveda<|še niso imeli stalnih treningov in tekmovanj. V društvu so se občasno zbirali mladi, narodno zavedni Litijani, ki so se hkrati zanimali tudi za telovadbo. V letih po končani prvi svetovni vojni so se ob splošni telovadbi začele razširjati tudi druge športne zvrsti. Okviri takratnega Sokola so začeli postajati pretesni, mladino so začele zanimati igre z žogo. Tako so 30. avgusta 1929 v Litiji ustanovili prvi športni klub. Ta dogodek istočasno pomeni začetek organizirane in praktično nikoli več prekinjene (razen po dogovoru v času NOB) telesnokulturne dejavnosti v Litiji. Sprva je prevladoval nogomet, 11. marca 1943 pa je bila ustanovljena tako imenovana lahkoatletska sekcija. Športna dejavnost se je širila naprej in tako so bila v naslednjih letih zabeležena že prva kegljaška, odbojkarska, smučarska in namiznoteniška tekmovanja. Atletika seje v Litiji izredno hitro pojavila. Litijane vse pogosteje srečujemo na mnogih tekmovanjih širom po Sloveniji. Tudi doma je bilo organiziranih vrsto uspelih medkklubskih mitingov, predvsem pa seje uveljavil vsakoletni vidovdanski tek od Šmart-nega do Litije. Na tekmovanju v Litiji so redno nastopali takrat najboljši slovenski alteti — državni reprezentanti: Sra-kar, Bručan, Glonar, Skušek, Račič, Polak in drugi. Tudi mladi Litijani so bili iz leta v leto boljši, nekateri med njimi so se uvrščali med najboljše slovenske atlete, tako Lajovic, Vrhovec, Eltrin, Jesenovec in bratje Jančar. Stane Jančar je bil celo državni reprezentant v maratonu, in sicer je Jugoslavijo zastopal leta 1937 v Bu- karešti na balkanskih igrah. Da je bila litijska atletika splošno priznana, nam dokazuje podatek, da je bil v 1. 1937 Drago Jorda izvoljen v odbor jugoslovanske lahko-atletske zveze. Po osvoboditvi je bilo potrebno pričeti znova. Že v 1. 1946 je profesor Drago Bitenc na takratni nižji .gimnaziji uvedel sistematično športno vadbo. Vzgojil je novo generacijo litijskih športnikov, ki se jim je najbolj priljubila atletika. S precejšnjim idelaizmom in vztrajnim delom so kmalu presegli jiredvojno kakovostno raven. Ze v letih 1947 in 1948 se v lestvicah najboljših slovenskih atletov pojavijo imena najboljših Litijanov: Marjan Tomažič, Janez Vozelj, Andrej Kralj, Marija Janežič, Minka Baumkirchner in Hinko Lebinger. V letih 1949 so bili litijski atleti še uspešnejši. Med zmagovalci slovenskega mladinskega prvenstva v Domžalah in državnega v Varaždinu so ponosno blestela imena Litijanov: Janez Vozelj, Milan Kolbe, Andrej Kralj, Martina Pustinek, Minka Baumkirchner in Ljuba Kovic. Tudi v naslednjih treh letih rezultati litijskih atletov niso slabši. Mladinskim dosežlćom so se pridružili uspehi v seniorski konkurenci. Moška in ženska ekipa sta dosegli nekaj od- li i i Edo Glavič (levo) je bil pri AK Litija zadolžen za organizacijo in vodjo potovanj, Milan Mlakar (desno) pa je bil običajno glavni sodnik. PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o., Ljubljana, Zaloška 14 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju VEČJE ŠTEVILO ŠIVILJ ZA NOV OBRAT V JEVNICI Pogoji: — 3-letna šola tekstilne smeri — 1 leto delovnih izkušenj — 2-letna šola tekstilne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — 2 meseca poskusnega dela — OD od 12.000.- din do 27.000 —din Za objavljena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili sprejema: Pletenina, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o.. Kadrovska služba, Ljubljana, Zaloška 14,8 dni po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb. tekstilni konf. II tekstilni konf. I ličnih uvrstiev v vrhu republiške lige. Leta 1951 so Litijani zmagali na troboju v Portorožu, kjer sta poleg njih nastopili reprezentanci svobodnega tržaškega ozemlja — cona B, in Novega mesta, ter leta 1952 na četveroboju na Jesenicah (Litija, Novo mesto, Jesenice, Domžale). Lahko trdimo, da je bila to ziata doba litijske atletike. Kolektiv je bil organizacijsko na zelo solidni višini, imel je svoj sodniški zbor, prirejali so številna medklubska tekmovanja, obnovljen je bil cestni tek Šmartno — Litija kot tradicionalni tek zmage. Samostojni atletski klub Litija sta takrat vodila Blaž Svetina in Edo Glavič. Do takrat znanim atletom so se pridružila nova imena: Mira Marzidovšek, Marjan Primožič, Franc Jug, Janez Kaštelic, Janez Ponebšek, Milan Izgoršek, Jože Sodnik, Tone Lebinger, Vinko Ke-ržan, Marta Likovič in drugi. Malo mestece Litija je postalo znano celotnemu jugoslovanskemu športnemu svetu. Kvalitetnejšo atletiko so takrat imeli v Sloveniji samo v Celju in v Ljubljani. Res seje v kasnejših letih kakovost in množičnost litijske atletike v absolutnem smislu še nekoliko dvignila, vendar pa tudi v drugih krajih Slovenije niso več zaostajali. Po krajši krizi v letu 1953 se je AK Litija naslednje leto vključil v obnovljeno športno društvo Litija. S preporodom celotnega športnega življenja v Litiji in z vzcvetom novih panog, zlasti košarke in kajakaštva, beležimo ponovni vzpon litijske atletike. Uspešna sezona 1954 je bila »avgustu kronana z velikim športnim tednom ob 25-letnem jubileju organiziranega športa v Litiji. V naslednjih letih tja do leta 1960 se je litijska atletika spet polno razživela. Tako so uvedli celoletni vsakodnevni trening in pionirsko športno šolo kot prvo obliko selekcije. V Litiji je bilo celo vrsto medklubskih tek- movanj. V tistem obdobju je bil postavljen tudi skromen, vendar prijeten atletsjci dom. Atletski klub je postal zbirališče številnih mladih atletov, atletskih sodnikov in drugih prekaljenih športnih delavcev. Da jih nekaj naštejemo: Franc Slapničar, Branko Alujevič, Janez Ponebšek, Jože Eltrin, Avgust Špat, Tone Primožič, Milan Gernedel, Franci Pret-tner in kasneje kot trener Peter Kukovica. Posebej uspešna je bila v tem obdobju ženska atletska vrsta, med njimi zlasti Rezka Dečman, Herta Premk, Milena Majcen, Jana Končar, Metka Bizjak, Vera Eltrin in kasneje Marija Vidmar. Med fanti so bili takrat najbolj uspešni tekmovalci Janez Ponebšek, Vinko Keržan, Peter Kukovica, in Dane Namestnik. Žal je po letu 1961 začelo litijsko atletsko življenje usihati. Krajši čas je vztrajalo še nekaj posameznikov, mnogi so se iz Litije odselili, nekateri mladi športni talenti so se začele vključevati v ljubljanske atletske klube, mnogi pa so pričeli gojiti druge, takrat prodornejše panoge v Litiji. V sedanjem obdobju v litijski občini sistematično gojimo predvsem kolektivne »športne panoge, poleg nogometa zlasti košarko in rokomet. Organizirane klubske atletike v Litiji že precej časa ni. Atletska dejavnost kot temeljna športna panoga živi še vedno v vseh osnovnih šolah, sicer pa se s tekom v naravi ukvarjajo le posamezne skupine rekreativ-cev. Republiški kros DELA, ki bo 20. oktobra v Litiji, spada med največje in najbolj kakovostne vsakoletne športne manifestacije v Sloveniji. Letos ga prvič prirejamo v Litiji. Prirejamo ga v počastitev 60-letnice začetka organiziranega atletskega športa v Litiji, morda tudi v vzpodbudo za novo oživitev atletike, nekdaj tako zelo razvite in kakovostno še vedno najbolj uspešne športne zvrsti v Litiji. J. Ponebšek OBVESTILO! V krajevni konferenci SZDL Litija — desni breg imamo evidentiranih 2145 članov socialistične zveze delovnega ljudstva. Za leto 1984 znaša članarina 30.00 din na člana. Ker tov. Bogdan Bučar kljub vestnemu pobiranju ni uspel zbrati članarine od vseh članov, želimo, da to dolžnost opravite sami. Članarino lahko vplačate 7. ali 14. novembra 1984 od 10. do 16. ure v prostorih krajevne skupnosti Litija — desni breg, Valvasorjev trg 6 (bivša knjigarna). PREDSEDSTVO KK SZDL LITIJA — desni breg OŠ DUŠAN KVEDER — TOMAŽ LITIJA prodaja kombi Zastava 850. Vse informacije o prodajnih pogojih dobite v tajništvu šole, Bevkova 3, tel. 881-210. Zaposlim delavca v ko-narski obratovalnici. Informacije po telefonu 881-058. Komisija za delovna razmerja KOP Komunala Litija Ponoviška 15 61270 LITIJA objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE UPRAVNIH PROSTOROV Delo združujemo za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom — 4 ure. Pogoji: — končana osemletka Pismene prijave naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.