Pomagajmo Srbom! Krasni uvodnik v 29. štev. »Učiteljskega Tovariša« me je napotil k premiš ljevanju, bi li zares ne bilo mogoče pomagati našim osvoboditeljem na polju, k3er nujao potrebujejo pomoči? Večina srbskih učiteljev je izkrvavela za »krst častni i svobodu zlatu«. Siava tem pijonirjem prosvete in svobode! Ali srbska deca — mnoga brez roditeljev — željno pričakuje učiteljev in narod dobrih svetovalcev. Sicer je tudi vojna vsekala slovenskemu učiteljstvu globokih ran, vendar bi ne stali tako jako na slabem, ako bi prejšnji sistem ne odganjal tako sistematično mlodine izpred vrat učiteljišč. O. ta sistem! Kako rad bi zopet prišel do veljave in kako licemersko in »demokraško« zavija oči! Pa ne pojde! Slovensko učiteljstvo stoji na straži z odprtimi očmi. Proti volji raznih koristolovcev in njih rednikov je napočil novi čas, in ako mu ti še tako po derviško ploskajo, mi poznamo svoje Papenhajnovce in njih nakane in kličemo: »Roke proč!« Torej kako pomagamo? Res nam primanjkuje učiteljev; ali bi si jih pa ne mogli v kratkem času vzgojiti? Vsi poznate krasno srednješolsko mladino. ki prekipeva domovinske ljubezni in ki navdušeno poklanja darove na žrtvenik domovine. Zatecimo se k njej in vprašajmo jo: »Hočeš li vzgajati zarod svojih osvoboditeljev?« Stavim vse, kar je raojega, da se bo jela trumoma oglašati. ln sedaj pa k stvari! Na nasvet naše Zaveze pozovi naša vlada — ako podrejena ne bi mogla, pa nadrejena! — slovenske gimnazije in realke zadnjih dveh razredov in pa učiteljske kandidate z vojnozrelostnim izpitom k priglasu v učiteljske tečaje, ki se otvore s 1. februarjem t. 1. na sedežu slovensklh učiteljišč, ter jim obljubi po povoljno dovršenem tečaju nastavitev po činu državnih uradnikov, kakor je sedaj že sklenjeno. Priglašenci bi se nasprotno morali zavezati, da vzdrže vsaj 6 let na onem mestu, kamor jih pošlje učna uprava. Tečaj bi se vršil od 1. februarja do 1. septembra. Poučevali bi po 6 ur na dan, oziroma 36 ur na teden. Predavali bi nastopne predmete: Pedagogika (dušeslovje, vzgojeslovje, logika, ukoslovje in zgodovina pedagogike) po 8 ur, srbohrvaščina 5 ur, jugoslovanska zgodovina 2 uri, higiena 1 uro, špecialna metodika elementarnega razreda 2 uri, špecialna metodika računstva 2 uri, špecialna metodika učnega jezika 2 uri, hospitiranje, nastopi in konference 6 ur, teorija petja, letodika in zborovo petje, zlasti slovenskih narodnih 2 uri, metodika zemljepisnega in prirodoznanskega pouka 3 ure in goslanje 3 ure na teden. Tudi pouk v goslanju sem nastavil, ker se gojenci v približno 90. urah že toliko nauče, da morejo svirati po notah naše lepe narodne pesmi, ki jih ponesimo med brate Srbe! Vsak gojenec bi se moral nadalje udeleževati sokolske telovadbe ter po možnosti prebiti vaditeljski izpit. Učiteljska organizacija na sedežu tečaja bi morala gojiti s temi gojenci najožje stike ter jih vsaj mesečno enkrat povabiti na prijateljske sestanke. Stroške teh nosi organizacija. Stroške za tečaje, učila in preskrbo gojencev trpi Narodna vlada, ki se ji bodo ti izdatki svojčas z obrestmi vračevali, saj je narodna prosveta temelj narodni blaginji. Ker imamo po naših mestih več popolnoma ali deloma praznih internatov (Studentenheim, bogoslovnice itd.), bi se mogoče te dalo uporabiti v ta namen. Perpričan sem, da bodo lastniki drage volje ustregli, saj gre za narodov blagor! Ampak stvari se je treba nemudoma oprijeti! Da bodo profesorji in gojenci storili svojo dolžnost, o tem sem popolnoma uverjen. Torej bratom ob Moravi in Vardarju — hitro na pomoč!2 — v.