Mmska nmmea GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA L3 U D S T V A S T E V. 6 LJUBLJANA, DNE 4. FEBRUARJA 19 37 LETO X. Svobodna delavska organizacija -podlaga demokracije Krščansko delavsko gibanje je po svojem Ustanovitelju osnovano kot svobodno, na demokraciji sloneče gibanje. Znana je dr. Krekova zahteva, da to gibanje ne sme biti odvisno niti od časopisja, niti od kake organizacije ali stranke. Ker kakor hitro bi bila ta odvisnost, potem ni krščansko delavsko gibanje nič več svobodno in stoji že Ipod vplivom trenotnega političnega življenja ali pa poedinih oseb. Krščanske strokovne organizacije v Nemčiji n. pr. bi lahko postale veliko močnejše, če bi mogle v svobodnem udejstvovanju nuditi delavstvu vso oporo v boju s kapitalizmom. Degenerirana socialna demokracija bi ob doslednem boju kršč. strokovne organizacije za delavske pravice podlegala in zgubljala tla med delavstvom. Položaj med krščanskim strokovnim gibanjem in social-demokraškim bi se bil na ta način spremenil in vodilno vlogo bi prevzele krščanske strokovne organizacije. Toda politično udejstvovanje katoličanov v Nemčiji, ki je slonelo na Centrumu, svobodne krščanske strokovne organizacije ni preneslo. Politična premoč Centruma, ki je hotel biti vsemogočen gospodar nad katoličani v Nemčiji, je zatrla ves vpliv krščanskega delavskega gibanja. Zato se krščansko delavsko gibanje ni moglo svobodno razvijati in v usodnem trenutku je brez posebnega pretresa prišlo do tega, da je ves Centru m glasoval za pooblastilo Hitlerju, ki je tako postal vsemogočen gospodar tudi nad katoliki. Le zavedni kršč. delavski voditelji so čutili v svojem srcu težak udarec nad demokracijo ne le za strokovne organizacije, ampak za ves nemški narod. Prav podoben razvoj je bil tudi v Avstriji. V svobodni kršč. strokovni organizaciji bi avstrijsko delavstvo videlo pravo svojo zaščitnico in ne bi jim bilo treba iskati zaščite v socialni demokraciji, dasi jih veliko število po duhu ni spadalo tja. Toda če potrebne zaščite delavci niso mogli dobiti v politično' podrejeni kršč. strokovni organizaciji, kapitalizem pa je pritiskal vedno huje, je vse težišče socialnega vprašanja radi tega prehajalo na socialno demokracijo, čeprav je bila ona tudi meščansko in svetovno nazorno bolj nastrojena kot pa delavsko borbeno. In danes, ko so ukinjene vse druge delavske strokovne organizacije in je bivša kršč. strokovna organizacija sedaj priznana kot državna organizacija, ima ona od vsega delavstva, kar ga je v Avstriji, včlanjenega komaj toliko, kot ga je imela sama prej. Kje so drugi? Odvzeta Je delavstvu svoboda in raje ostane neorganizirano in čaka ... Podoben poskus je v katoliških vrstah napravil pred leti msgr. Sra-mek v ČSR. Nasproti svobodni kršč. strokovni organizaciji, za katero je v predvojnih letih veliko delal tudi Osmi teden stavke v Vevčah Dolžnost in skrajni čas za oblast je, da tu poseže vmes in napravi red Osmi teden že stavka papirniško delavstvo v Vevčah za obrambo svojih pravic. Vendar še ni nikakega izgleda, da bi se stavka v kratkem zaključila. Vsa naša javnost se čudi, da tu ne pride do razgovorov, s katerimi bi se spor med prizadetimi strankami poravnal. Dobro pozna vsa naša okolica vzroke stavke. Dobro ve, da je pravica na strani delavstva, ve tudi to, da je bila stavka s strani podjetja naravnost izzvana. Vsi sloji v bližnji in daljni okolici poznajo vevško delavstvo kot pridno, pošteno in zelo miroljubno delavstvo. Dokaz, da je skrajno miroljubno, vidijo ljudje v shodu z dne BO. novembra preteklega leta, ko je delavstvo vkljub neuspelim tromesečnim pogajanjem, ki so se razbila zaradi trdovratnega stališča podjetja na krivičnem znižanju delavskih plač, z nad dvetre-tjinsko večino glasovalo proti stavki. Da je skrajno miroljubno, se vidi tudi iz zadržanja delavstva v stavki sami. Kje se je še vršila stavka brez vsakih izgredov, brez vsakega, tudi najmanjšega incidenta. Da, miroljubno in do skrajnosti disciplinirano je to delavstvo. 'Disciplinirano tudi zato, ker se dobro zaveda upravičenosti vsiljene mu borbe. Nihče ne more temu delavstvu očitati, da so ga kaki neodgovorni podtalni elementi naščuvali v stavko. Dobro se zaveda delavstvo in vsa naša javnost, da je vevško delavstvo poseglo po stavki kot skrajnem sredstvu v obrambi svojih človeških pravic, Upravičeno se torej čudi prizadeto delavstvo in vsa javnost, zakaj že ni konec te borbe, zakaj že ni oblast storila vse, da se stavka za delavstvo čim ugodneje konča. Skrajni čas je, da spregovori oblast. Znano nam je, da je ona že dovolj informirana o finančnem stanju podjetja, katero nikakor ni slabo. Upamo, da ima v rokah tudi pravo bilanco Združenih papirnic. Zakaj potem še oklevanje? Mar naj se delavstvo res izstrada, da se potem ponižano vrne v tovarno v še hujše izkoriščanje in hlapčevanje? Delavstvo je v stavki že mnogo žrtvovalo in je na žrtve še priprav- ljeno. Upravičeno pa se vprašuje, če ne bodo te žrtve končno zaman? Kdo bo kriv? Mar delavci, ki mirno doprinašajo te žrtve, zavedajoč se, da uspeh v Vevčah pomeni korak naprej tudi za ostalo delavstvo? Mar ni to boj ponižanih in zatiranih, ki disciplinirano branijo iže itak pičle dohodke? Ali naj se beda naroda še veča v korist nekaterih, že itak dobro situiranih? Po mnenju javnosti bodo krivi tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da ščitijo onega, ki je socialno šibkejši. Ni v korist našemu kmetu, ki je na račun stavke znatno okrnjen pri svojih bornih dohodkih, ni v korist našega okoliškega obrtnika in trgovca, kateri še v večji meri čuti po- sledice stavke, ni v korist prizadetih občin, ki bodo tudi prikrajšane na svojih dohodkih. Skratka, ni v interesu vse ostale javnosti, da se stavka , vleče v nedogled. Pozivamo vse merodajne oblasti, da napravijo čimprej konec, ki naj bo za naše delavstvo ugoden. Dolžnost in skrajni čas za oblast je, da tu energično poseže vmes. Zadevo je urediti tako, da bo ustrezala upravičenim zahtevam delavstva. Tu ne gre za prestiž enega ali drugega, marveč za pravično ureditev plačilnih in službenih odnosov vevških papirničarjev. Jeseniško delavstvo je manifestiralo svojo enotnost V nedeljo 31. januarja je jeseniško delavstvo, zaposleno pri podjetju KID, ponovno zborovalo. Delegacija, katera se je cel teden pogajala z zastopniki KID v Ljubljani, je polagala račune o svojem delu. Zborovanju je predsedoval in ga vodil tov. Pukšič. Poudarjal je, da bo delavstvo moglo uspešno braniti svoje pravice le tedaj, ako bo vladala popolna disciplina in red. Nadalje je ugotovil, da naj tisti, kateri poročajo KID o vsebini govorov posameznih govornikov, to tako poročajo, kot je bilo govorjeno. Ugotovljeno je namreč, da dobivajo člani upravnega sveta popolnoma drugačna in potvorjena poročila, kar seveda povzroča še večje ovire in težave za pogajanja. Kralj iz Javornika je podal poročilo o poteku razgovorov, kateri so se vršili v Ljubljani. Delo delavske delegacije je zelo težko, ker se vrši pod raznimi ovirami. Tako smo doživeli v tem času odpust treh delavskih zaupnikov in razne druge nevšečnosti, s katerimi se dela težave delavski delegaciji. Kljub vsem težavam, katere se nam stavljajo na pot, pa smo vendar odločeni, da se tudi še v nadalje po- naš pokojni dr. J. E. Krek, je Šra-mek iz političnostrankarskih interesov ustanovil novo katoliško organizacijo in ji po vesteh naših slovaških prijateljev dodelil takoj 15 plačanih tajnikov, da bi ja uničil svobodno delavsko strokovno organizacijo. Kam pelje boj proti svobodnim delavskim strokovnim organizacijam — ali v demokracijo? Kako? Saj ravno te demokracijo hočejo in po njej delavstvo kot polnopraven faktor za delavske koristi in pravico tudi uveljaviti. Geslo svobodnih delavskih strokovnih organizacij je: o delavskih vprašanjih naj odloča delavstvo samo. To je borba za nje- govo čast, njegova načela in vsakdanjih kruh. Kdor pozna svobodo, jo nikomur ne bo kratil, najmanj pa delavstvu, ki je je najbolj potrebno. Kdo odloča o usodi delavstva danes v Nemčiji, Italiji, Avstriji, kdo drugod? Ali ni ravno zaradi onemogočenja svobodnega udejstvovanja krščanskim del. strokovnim organizacijam premaknjen kazalec usode celih narodov na dvomljivo točko, za katerega ne vemo, kje se bo ustavil in kdo ga bo zavrtil naprej. Boj proti Jugoslovanski strokovni zvezi je popolnoma razumljiv in zato bo delavstvo že znalo varovati svojo organizacijo, saj se istočasno odloča usoda tudi njega samega. gajamo. Izdelali smo predlog k osnutku kolektivne pogodbe, katero nam je predložila KID, prav tako pa smo tudi ugotovili, da je ^.nižanje znatno večje, kot ga je prvotno predvidevala, ozir. kot so zatrjevali zastopniki KID. Kar se tiče odpuščenih zaupnikov, smo vložili na KID apel. (Apel priobčujemo kot članek, op. ured.) Deputacija je obiskala g. bana, ki je obljubil, da bo stvar proučil in naredil vse, da se zadeva reši v prilog odpuščenih obratnih zaupnikov. V sredo 27. jan. je delavska delegacija delala na računskem protipredlogu. V četrtek in petek, 28. in 29. jan., so se nato nadaljevala pogajanja. Ker smo skoraj povsod naleteli od strani zastopnikov KID na odklonilno stališče — smo se odločili, da obiščemo podpredsednika upravnega sveta KID g. Praprotnika. Tu je delegacija šele zvedela vso resnico. KID hoče 11% znižanje plač. Pri vseh stvareh odklonilno stališče in izjava zastopnika podjetja, da se bodo novi mezdni pogoji afiširali 'in stopili v veljavo po 15. februarju, ako ne pride med delavskimi strokovnimi organizacijami do sporazuma, je med delavsko delegacijo povzročilo veliko ogorčenje. Končno se je doseglo, da je zastopnik podjetja pristal na to, da se k obvestilu o novih mezdnih pogojih vstavi tudi to, da je to narejeno v sporazumu z delavskimi strokovnimi organizacijami. Ko se je delavska delegacija vrnila od podpredsednika upravnega sveta g. Praprotnika, so se pogajanja prekinila. Položaj je nastal povsem drugačen in je treba, da delavstvo k tem novim dogodkom zavzame svoje stališče. Clan delavske delegacije Zupan je kratko razložil nadaljnji razvoj dogodkov. Ugotovil je, da so njegova izvajanja dogovorjena in so z njimi sporazumni vsi člani delegacije. KID je napovedala izprtje in znižanje plač. Ako ne gremo na nadaljnja pogajanja, bo vse to nasilno uveljavila. Mi ne zaostrujemo položaja, pač pa KID — Delavske strokovne organizacije za odpuščene obratne zaupnike V toku pogajanj je bilo opetovano ugotovljeno ter tudi od strani predstavnikov Kranjske industrijske družbe podčrtano, da je uspeh pogajanj v veliki meri odvisen od obojestranske tolerantnosti ter izločitve vseh momentov, ki bi zamogli kaliti mirno ozračje, ker le pri največji obojestranski strpljivosti moremo računati na ugoden razvoj in zaključek pogajanj. Delavska delegacija se v polni meri zaveda odgovornosti in težke naloge, ki jo je prevzela. Izogibala se je in se izogiba vsega, kar bi zamoglo medsebojno razmerje poslabšati ter je računala z ozirom na uvodoma poudarjene smernice na najmanj enako uvidevnost tudi od strani podjetja. Delavska delegacija pa mora, žal, ugotoviti, da na strani podjetja ni bilo obljubljene strpljivosti in uvidevnosti, kar dokazujejo sledeča dejstva: 1. Kranjska industrijska družba je bila prva, ki se je smatrala poklicano osporavati veljavnost funkcije delavskih zaupnikov v mesecu januarju in to po štirinajstih letih, odkar je bil uveljavljen zakon o zaščiti delavcev. Smatrala je otvoritev pogajanj za novo kolektivno pogodbo kot najbolj primerno priliko za ugovarjanje veljavnosti mandatov delavskih zaupnikov. Ta incident se je zamogel rešiti šele po posredovanju zastopnika kr. banske uprave, pri čemer je dokazala delavska delegacija veliko strpljivost in uvidevnost. 2. Pretekli teden je delavska delegacija posvetila vse svoje sile reševa- nju najtežjega in najbolj delikatnega dela kolektivne pogodbe — mezdnemu sistemu. Bila je uverjena, da ji bo šlo podjetje z vsemi pripomočki na roko ter da ne bo podvzelo niti najmanjšega ukrepa, ki bi mogel vznemiriti delavstvo ter ovirati delegacijo pri sestavi definitivnih protipredlogov. Podjetje pa je bilo očividno drugačnega mnenja in je bilo v soboto, 23. jan., delavstvo KID presenečeno z vestjo, da je podjetje odpovedalo s 14-dnevnim odpovednim rokom službo dosedanjim obratnim zaupnikom odnosno funkcionarjem organizacije: Josipu Čelešniku, Ignacu Kralju in Viktorju Stražišarju, ki so obenem člani delavske delegacije, ki sodeluje pri pogajanjih. Želje delavske delegacije, da bi se razprave vršile na Jesenicah, je podjetje odklonilo z motivacijo, da ne bo razpravljajo pod pritiskom ulice. Delavske strokovne organizacije smatrajo izrečene odpovedi za poseben pritisk od strani podjetja, ki naj vpliva na nadaljnji razvoj pogajanj, ter kot enakopraven faktor pri pogajanjih tak pritisk najodločneje odklanjajo. V interesu nadaljnjega ugodnega poteka pogajanj, ki se zamorejo vršiti le v mirnem ozračju, upniki naši, prav tako v avtobusnem podjetju vsi trije, po enega pa smo dobili pri gradbenem uradu, pogrebnem zavodu in v plinarni. Število naših zaupnikov se je od lanskih 11 povečalo letos na 29. Zoper volitve pri Hutterju je vložena pritožba. Pričakovati je ponovnih volitev, kar pa bo dosedanji uspeh naše liste še gotovo spremenilo v naš prilog. Volitve drugod Celje. Ta mesec so se vršile volitve obratnih zaupnikov in smo dobili osem zaupnikov, in sicer: mizarsko podjetje Vehovar enega, Stermecki dva, pri tekstilni tovarni Bergmann pa pet zaupnikov. Želimo, da bi ti imeli vedno oporo v delavstvu in da bi se pametne in potrebne reči vedno uredile tako, da bodo splošnosti v korist! Kranj. Dne 16. januarja so se v tovarni Semperit v Kranju vršile volitve obratnih zaupnikov. Naša skupina je v tem podjetju letos prvič vložila svojo' listo. Izmed 6 obratnih zaupnikov smo dobili enega. V tovarni Inteks so se pa vršile volitve 30. januarja. Naša lista je dobila tri, rdeči dva, narodni pa enega zaupnika. Kamnik. V soboto 23. januarja so se v tovarni »Titan« vršile volitve delavskih obratnih zaupnikov. Volivna udeležba je bila zelo dobra. Naša skupina je v številu oddanih glasov porastla, marksistična pa za en glas nazadovala. Kandidatna lista strokovne skupine kovinarjev JSZ v Kamniku je dobila 151 glasov, marksistična pa 108. Tako je dobila lista JSZ 3 zaupnike, marksistična pa 2 in tretjega z največjim ostankom. Listi JSZ sta manjkala samo 2 glasova, da bi dobila-še četrtega zaupnika. Kako bo glede glavnega obratnega zaupnika, bo odločila banska uprava. Lani smo v sličnem položaju pustili, da je bil glavni zaupnik marksist, letos pa se bomo ravnali po navodilih in odločbi kr. banske uprave. Prav bi bilo, da bi se to že med seboj dogovorili. Če smo lani, ko je bil glavni zaupnik priznan naši listi, popustili, tedaj bi mogli letos od strani marksistov z vso upravičenostjo pričakovati protiusluge. Strokovna poročila apelirajo podpisane delavske strokovne organizacije na Kranjsko industrijsko družbo, da svoj prenagljen ukrep umakne ter prekliče odpovedi, ki jih je izrekla dne 23. januarja 1937. Volitve del. obratnih zaupnikbv Pri KID na Jesenicah in Javorniku Volitve obratnih zaupnikov v obratih KID so se vršile 30. januarja. Vložene so bile 4 kandidatne liste in to: JSZ, NSZ, SMRJ in SMRJ disidenti. Človek bi mislil, da bodo te volitve potekle tako, kot bi v sedanjem času, ko stoji delavstvo KID v mezdnem boju, prav za prav morale. Toda goreči zastopniki delavstva, kot se vedno kažejo, ne morejo preko svojih principov. Marsikaj bi lahko odpadlo, kar delavstvu v tem boju škoduje. Lepaki, izdani od strani, ki vedno govori o skupnem sodelovanju, niso bili na mestu. Ne bom se spuščal v podrobnosti, le eno pribijem: če se govori in dela na skupnosti, naj se to povsod pokaže. Vse zavijanje naj odpade. Malo več demokracije bi bilo le potrebno. Izid volitev je sledeči: volišče na Savi: SMRJ 755, JSZ 285, NSZ 261, SMRJ disidenti 175. — Volišče na Javorniku: SMRJ 577, JSZ 188, NSZ 114, SMRJ dis. 9. - Skupaj: SMRJ 1332, JSZ 473, NSZ 375, disidenti 184. — Kaj več o volitvah v eni prihodnjih številk , »Delavske Pravice«. i. , • i. . , .» . f' V Mariboru t Povsod, kjer je bila letos pri volitvah obratnih zaupnikov postav-, ljena lista Jugoslovanske strokovne zveze v mariborskih podjetjih, t smo dosegli lepe uspehe. To zlasti v tekstilnih tovarnah: v tkalnici Avg. Erlich smo letos dobili polovico zaupnikov (3), v tkalnici svile Karol Thoma v Mlinski ulici smo postavili prvič našo listo in dobili polovico zaupnikov (3), v tovarni Hutter in drug smo prav tako letos prvič nastopili in dobili dva zaupnika. V podjetju Benčina smo dobili vse zaupnike (3), v lesnem podjetju Drava vse zaupnike (3). V teh dveh podjetjih smo letos tudi prvič nastopili. V tekst, tovarni Doctor in drug smo lani dobili 5, letos 6 zaupnikov. Pri mestnih podjetjih so v električnem podjetju vsi trije za- prav tako mi pogajanj ne zavlačujemo. Ako nismo mogli takoj izdelati proti-predlogov, je to povsem razumljivo, kajti gradivo je zelo obširno in je za stvar treba temeljitega študija. Našo lojalnost in mirnost smo dovolj pokazali, saj smo vse, kar se je v zadnjem času zgodilo, prenesli, samo da se nam ne bo moglo očitati, da otežkočujemo razvoj pogajanj. Izprtje napoveduje KID, ne mi, to je treba še posebej poudariti. Storili bomo vse, kar bo v naših močeh, da pride do sporazuma. Nato je govoril centralni tajnik SMRJ Leskovšek, bodril delavstvo k vztrajnosti in predlagal, da je za nadaljnja pogajanja treba dati delavski delegaciji popolno zaupanje. Tov. Rozman, tajnik JSZ, je razložil, zakaj gremo še na pogajanja. Mi hočemo red in zakonitost in bomo vse storili, da se ta ohrani. Vendar naj se našega potrpljenja ne izrablja preveč. Tajnik NSZ Iskra je ugotavljal, zakaj se delavstvu ni takoj povedalo od strani zastopnikov KID, da hoče znižanje plač. Pibernikova je v imenu delavskih žen predlagala resolucijo na g. bana, katera je bila soglasno sprejeta. V imenu županov je govoril Perko, župan Koroške Bele, in ugotovil, da bodo župani vse storili, da ne pride do kakih večjih težav in neprilik. Tov. P u k š i č je ob zaključku pozival navzoče, naj zaupajo delegaciji in vzdržujejo popoln red in disciplino. Le na ta način bo mogoče priti do pozitivnih in ugodnih zaključkov. Kovinarji Javornik. Vse člane skupine opozarjamo, naj se vsak zaveda, da je član svobodne krščanske strokovne organizacije. Vsa blatenja in vse, kar se danes raznaša, naj se vse odločno odbije. Ko pride čas, bomo javno na vse odgovorili in zamašili usta marsikomu. Bližamo se občnemu zboru skupine. Vsak naj se zaveda, da je njegova dolžnost, redno plačevati članarino, da ne bo v zaostanku. Vsak naj gleda, da mesečno plača. Nikdo ni upravičen do podpore, če je na zaostanku s članarino. Vse člane pozivamo, naj se redno udeležujejo članskih sestankov, kateri so vedno dovolj zgodaj razglašeni na deski pred tovarno in v tovarni. Dalje opozarjamo vse organizacijske zaupnike, naj bolj vestno vrše svojo dolžnost in se redno udeležujejo sej, zaupniških zborov in pobirajo članarino, kajti sam blagajnik ne zmore vsega. Malo manj kritike in malo več rešenega dela, pa bo vse drugače. Vsi se zavedajmo, da je le v resnem strokovnem delu naša boljša bodočnost. — ■Predsednik. ' ft ' .■"» * I. „ - , ' ‘ ' Lesno delavstvo Nazarje. Naša skupina lesnega delavstva je imela v nedeljo 24. januarja , občni zbor, na katerem smo izvolili odbor skupine s predsednikom tov. Sabotin Ludvikom na čelu. Novi odbor si je nadel nalogo, da poživi zavest : organizacije med tukajšnjimi delavci ter dvigne število članov naše skupine. Ob isti priliki smo tudi izvedli volitve obratnih zaupnikov. Vložena pa je bila samo lista JSZ, ki je tako dobila vseh šest zaupnikov. 31. januarja nas je obiskal zastopnik centrale tov. Grošelj, kjer smo na skupni seji odbornikov in obratnih zaupnikov obravnavali strokovne in organizacijske zadeve. V letošnjem letu čaka organizacijo veliko dela. Ustanovili bomo podporni foijd. Pripravljamo se za sklenitev kolektivne pogodbe. Delo organizacije bo pa uspešno le tedaj, če ,bo organizirano vse delavstvo tukajšnjega obrata ter bo vse prešinjala tudi organizacijska zavest. Sklep seje zaupnikov in odbornikov je bil, da naj gre vse tukajšnje delavstvo v organizacijo, ker le potem bomo izvedli začrtano delo. Treba nam je več sestankov, na katere nam bo centrala pošiljala zastopnike, da bomo tako začeli res uspešno delo v novi poslovni dobi. Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo 7. februarja se bo ob !) v prostorih cerkvene dvorane vršil sestanek mizarskih pomočnikov iz Št. Vida in okolice. Sestanek je velike važnosti glede na odpoved kolektivne pogodbe od mizarskih mojstrov. Vsi in točno! Delavska pravica lxhaja vsak četrtek popoldne, v slučaju praznika dan prej • Uredništvo in uprava: Miklošičeva c. 22 I • Nefrankirana pisma se ne sprejemajo • Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo: Miklošičeva cesta 22/1 • Oglasi po ceniku • Telefon 2265 • Številka čekovnega računa 14.200 Posamezna številka Din 1*— • Cena: za 1 mesec Din 4*—, za četrt leta Din 10.—, za pol leta Din 20*—. za celo leto Din 40*-,* za inozemstvo stane mesečno Din 7*— Urejuje in za uredništvo odgovarja Lombardo Peter • Izdaja za konzorcij Delavske Pravice: S. tumer • Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč Papirničarji Goričane. Preteklo jesen je naša skupina ustanovila delavsko knjižnico. Imamo že vse dosedaj izišle knjige »Krekove knjižnice« in še nekaj drugih knjig. Vse te knjige so res prava duševna hrana za vsakega delavca. Nekateri tovariši že prav pridno segajo po njih. Vabimo pa še vse druge člane, kakor tudi druge delavce, da se jih poslu-žijo. Knjige se dobijo v društvenem prostoru pri tov. Fr. Knificu za malenkostno odškodnino. V kratkem bomo priredili tudi tečaj, ki bo letos večinoma načelnega, deloma pa tudi strokovnega značaja. Predavanja se bodo vršila po dvakrat na teden, od pol 5 do pol 7 zvečer, v društveni sobi pri tov. Fr. Knificu. Ker bodo ta predavanja za vse delavce zelo koristna, upamo, da se jih boste v obilnem številu udeleževali. Datum prvega predavanja bomo pravočasno objavili. — V nedeljo 14. februarja ob 8 zjutraj bo v Društvenem domu v Preski 17. redni občni zbor naše skupine s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobritev zapisnika. 2. Poročilo odbora in nadzorstva. 3. Volitev novega odbora in nadzorstva. 4. Govor zastopnika centrale. 5. Slučajnosti. — Dragi tovariši! Vsi vemo, da je ravno naša organizacija tista, ki se že toliko let najbolj agilno in najbolj pošteno bori za naše pravice, zato pridite vsi na občni zbor, da se pogovorimo, kako jo bomo še izpopolnili. Udeležba je za vse člane obvezna. — Zdraviliški delavci Slatina Radenci. Tudi letos je bila za volitve obratnih zaupnikov vložena za oba obrata samo ena lista. Izvoljenih je bilo šest zaupnikov: za obrat Bora-čeva tov. Seršen Franc in Horvat Karel, za radenski vrelec pa tov. Košar Ivan in Dervarič Ivan. Za zunanje delavce, ki spadajo prav tako k podjetju zdravi-lšča, pa sta bila izvoljena tov. Puklavec Ivan in Vlaj Rudolf. V tem podjetju je samo ena delavska strokovna organizacija, in sicer JSZ. S tem je enotnost delavstva dovolj podčrtana. Dne 28. januarja so zaupniki in tajnik JSZ iz Maribora napravili pri podjetju važno posredovanje v različnih delavskih zadevah in pritožbah. Odpuščen je bil delavec tov. Roškar, obolelim delavcem se ni izplačevala mezda do sedem dni bolezni. Prav mnogo so imeli delavci pritožb v boračevskem podjetju zoper delovodjo g. Jelena, in to zlasti zaradi nevljudnega občevanja z delavci in zaradi nepravičnega odpusta delavke tov. Belak Antonije, zaradi denarnih kazni, ki so delavce zadele po nedolžnem in zaradi prenizkega akorda v gramozni jami ter končno o ureditvi že pred leti ustanovljenega podpornega fonda, v katerega so delavci nekaj prispevali, nimajo pa o temi nobenega pravega obračuna. Šef podjetja in zdravilišča g.^ dr. Ša-rič in njegov tajnik inž. Kosmač sta se to pot pokazala povsem voljna ugoditi delavskim zahtevani in odstraniti vse, kar bi moglo kalili mir in zadovoljstvo med delavstvom napram podjetju. Za razmere v boračevskem obratu, zlasti odpust delavke Belak Antonije, je obljubil šef sam, da jih bo osebno preiskal. Predvsem je bila od strani podjetja izražena želja, naj obratni zaupniki vsako željo takoj sporoče podjetju, potem šele organizaciji. Če zaupniki ne bi mogli doseči uspeha, tedaj se naj kliče na pomoč strokovna organizacija. Pričakujemo, da bodo gospodje od strani podjetja izpolnili vse, kar so obljubili. Nameščenci Dvojno zaslužkarstvo upokojencev Celjsko okrožje Celje. Preteklo nedeljo po se zbrali žlani naše skupine na svojem rednem sestanku. Udeležba je bila lepa, vendar bi v prihodnje želeli, da se udeležijo tudi drugi, ki nimajo upravičenega vzroka za izostanek. Navzočemu članstvu so predočili živo potrebo po organizaciji, predsednik, tajnik in podpredsednik. Dobro vemo, da nam delavcem nihče drugi ne gre na roko, vse le bolj drži s kapitalom, kakor pa z onim, na čigar strani je pravica! Živ dokaz, ki je žrtev kapitalistovega samoljubja, smo videli na sestanku: pekovski pomočnik je odpu- ščen in mojster še dela na to, da ga nihče druge ne bi sprejel. Tudi dve šivilji sta dobili odpoved. Culi smo njihov jok in človek bi si mislil, da bi moralo vse, kar je jtošteno, iti v boj za te zatirane. Pa delavec stoji v tej borbi sam, sam si kuje usodo in svojo pravico! Zato pa: vkup delavstvo, mi katoličani smo še prav posebno poklicani, da tudi v dejanju pokažemo, da je za človeka pravica. Kdor misli, da bomo socialno vprašanje rešili s samimi predavanji, kdor misli da katoličan ne sme včasih zavpiti,’ kadar je to treba, in ga zaradi tega posameznik še ne sme soditi, da je že zapisan komunizmu — kdor to misli in tako govori, je pač še daleč stran od pozitivnega dela! Članstvo je na sestanku darovalo tudi za štrajku-joče v Vevčah. Tekstilno delavstvo Škofja Loka. V nedeljo 31. januarja smo imeli prvi redni občni zbor naše tekstilne skupine. V preteklem letu smo imeli zelo težek polcžaj. Najhuje nas je prizadela tekstilna stavka, katera je med nami zahtevala tudi več žrtev, ki še danes niso na delu. — Občni zbor je vodil tov. Pintar iz Škofje Loke. Poročila so bila kratka in izčrpna, toda iz njih smo razvideli vse težko delo naše skupine v zadnjih mesecih. Od centrale JSZ nas je obiskal tov. Tone Fajfar, ki je v svojem poročilu obdelal današnji delavski položaj, zlasti še položaj tekstilnega delavstva. Navduševal nas je k novemu sistematičnemu delu v bodočem letu, ki bo otrebščine samo pri gotovih trgovcih. Čudne stvari, ki so mogoče samo pri tem podjetju in na pohorski cesti. Prav posebno pa te gospode zanima delavska organizacija. Razumemo, da drugače tudi biti ne more, saj ravno organizacija je bila, ki je delavstvu pomagala do višje mezde, do njegovih zakonitih pravic. Kavno organizacija je dosegla, da g. Svetina sedaj delavstvu doplačuje, za kar je bilo prej prikrajšano in odtegnjeno. Naj govore gospodje, kar se jim ljubi, delavstvo pa ve, da brez organizacije nič ne pomeni. Vedno bliže prihajamo času, ko bodo ponovno zapeli krampi na fiohorski cesti in bo nastopila prav taka borba, kakor je bila v pretekli sezoni. Tovariši! Zato držite svoje članstvo pri JSZ in izpolnjujte svoje obveznosti do nje. Sv. Venčeslav. Radi prehudega mraza smo prekinili z delom na cesti Oplotnica—Slov. Bistrica. Zadnji čas smo imeli hude borbe, kdo bo dobil delo. Imamo pismen dogovor, da se v slučaju skrčenja dela delavstvo izmenjava vsak teden. Toda podjetje se ni držalo tega dogovora in je hotelo držati pri delu le nekatere. Bila je velika nevarnost, da bodo tako zapostavljeni, zlasti družinski očetje, izgubili potrpljenje in razsodnost. Tajnik JSZ iz Maribora tov. Rozman P. je v zadevi posredoval. Med zaposlenimi so bili največ sami samski delavci in kmečki sinovi. Gotovo se to ni skladalo z namenom javnih del, ki so zato tukaj, da se odpomore najpotrebnejšim. Izvršilo se je posredovanje tudi pri občinskem uradu Slovenska Bistrica. Od tu je bil ponovno poslan seznam delavcev, katere se mora sprejeti v delo. Ker se je delovodja tudi temu upiral, je podjetnik moral priti na lice mesta, kjer se je zadeva sedaj tako uredila, da bo občina predlagala vsakega delavca, ki se ga sprejme v delo. Delavci, vi pa vedite, da je to bila dokaj težka borba, katera pa nikdar ne bi uspela, če bi ne imeli organizacije Jugoslovanske strokovne zveze. Zdaj je treba nekoliko potrpeti vsem skupaj, ko se bo otvorila spomladanska sezona, pa bo zaposlitev popolna. Rudarji Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev JSZ Trbovlje ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 14. februarja t. I. ob 4 pop. v prostoru Društvenega doma. Članstvo se poživlja, da se zbora polnoštevilno udeleži. Vse zamudnike na zaostalih prispevkih prav tako prosimo, da do občnega zbora poravnajo svojo članarino. — Odbor. ' Volitve brez pravilnika. Rudarsko glavarstvo je z dne 18. januarja razpisalo volitve za delegate bratovskih skladnje in sicer za 28. februarja t, 1. Pravilnik, po katerem se imajo vršiti volitve, je izšel v Službenih novinah, ni pa še izšel v Uradnem listu dravske bano-#ne. Preden pa je bil objavljen, so že razpisane volitve. S tem je onemogočeno vlagati kandidatne liste, če ne vedo organizacije, kako in na kak način naj jih predlagajo. Že četrto leto teče, kar ni bilo volitev v to ustanovo. Umestno bi bilo, počakati še en mesec, da bi izšel pravilnik tudi v slovenščini. Zakaj se naenkrat tako mudi? — Rudarsko glavarstvo pa bi razpis moglo zadržati vsaj do objave pravilnika v »Služb. listu«, članstvo bratovskih skladnic proti takemu postopanju odločno protestira. V tako važno socialno ustanovo se vendar ne morejo vršiti volitve kar preko noči. Joško J u r a č: KRAJ UMIRA »Delavska založba« je izdala novo knjigo pod gornjim naslovom, ki jo ie spisal naš znani tovariš J. Jurač iz Celja. Na svojstven način obravnava v povesti žalostno usodo slovenskega industrijskega kraja (Prevalje), njegov dvig in končen propad. Komaj pred meseci smo brali v listih pod senzacionalnimi naslovi o veliki dražbi v Prevaljah, ko so sodnijsko prodajali opuščeni rudnik z vsemi poslopji in knapovskimi stanovanji. Se posebno pa je ta knjiga zanimiva, , jo je pisal delavec (Joško Jurač je .strojnik v Mohorjevi tiskarni v Celju), ki je sam doma iz Prevalj, vse to sam opazoval in doživel. ,Kd.?r ,®e n* naročen na »Krekovo« knjižnico, more dobiti to knjigo za 26 Din, če se obenem naroči na »Krekovo knjižnico« za 1.1937, kateri znesek bo plačeval v obrokih ob-enem z naročnino za >Krekovo knjiž-nico«. KnjigarniSka cena je 40 Din. Naročite na naslov: DELAVSKA ZALOŽBA - LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 22-1. Usoda nameščencev je, žal, pogostokrat otežkočena zaradi takih oseb, ki so pri javnih in privatnih službah upokojene ali stavljene na razpoloženje. To meji že na nelojalno konkurenco, proti kateri se moramo nujno braniti in protestirati pri Delavski zbornici in končno tudi pri državni upravi. Nič ni lažjega, kot izgubiti zaupanje nameščencu, če mora ugotoviti, da je služba, katero bi bil on zmožen v redu vršiti, podeljena upokojencu, ki jo je voljan vršiti pod najnižjimi pogoji. Tu se nazorno kaže nujna potreba po ureditvi plač V zadnji »Delavski Pravici« sem čital poziv naše centrale za ustanavljanje podpornih fondov po skupinah. Važnosti podpornih fondov, pa najsi bo za primer brezposelnosti, bolezni, stavke, ustavitve obrata ali nepredvidenih težav, bi se morali dodobra zavedati. Gotovo je, da centrala pri tej članarini ne more dajati še podpor v primeru gorenjih slučajev iz razlogov, ki so v pozivu centrale omenjeni. Resnica je, da je članarina pri JSZ tako majhna, da bi se moral vsak član, kateri pozna delo tovarišev tako strokovnih tajnikov kakor ostalih funkcionarjev JSZ, nehote vprašati, kako morejo ti nuditi toliko odpora proti vsem naskokom, ki so namenjeni delavskim pridobitvam. Zato pa bi skupine, katere še nimajo podpornih fondov, morale resno pričeti z delom, da si tak fond ustanove. Treba je članstvo po skupinah o pomenu in namenu ter koristih, ki jih ima celokupno delavstvo od takih zbirk, poučiti, zainteresirati; Koristi ima od njih vsak prej ali slej. človek pač ne ve, kje in kdaj ga nesreča doleti. Ko je delavec brez dela, izčrpa tisto ubogo miloščino pri Borzi dela, o kakšnih prihrankih pa delavec ne more misliti, kaj še, da bi jih imel. Istotako je za primer bolezni; zaradi nizkih mezd je delavec seveda tudi v nizkem razredu bolniško zavarovan, tako da hranarina, ki jo prejema, zadostuje res le za prehrano njega samega, družina pa naj ta čas s prehrano in drugimi potrebami počaka, da bo bolnik delazmožen. Nešteto upravičenih stavk bi se končalo z drugačnim rezultatom, če bi delavstvo imelo močan fond, ki bi, kadar poidejo delavstvu vsa sredstva, stopili z po kolektivni pogodbi. Pod sedanjimi pogoji se da to zlorabljanje urediti le na ta način, da se uzakoni minimalna pokojnina, po kateri bi vsak postranski zaslužek bil prepovedan. Toda tudi tu se lahko izjeme kot nujne označijo, za katere je potrebno po mojem mnenju osnovati forum delodajalcev in delojemalcev. Ureditev z zakonsko močjo na podlagi prepovedi, da se upokojenci ali na razpoloženje postavljeni zaposlujejo, je danes brezpogojno nujna potreba. V tem je zajedalec, ki je nameščencu veliko bolj nevaren kot pa delavcu. S... c. njim v akcijo. Vedeti moramo namreč, da je včasih pri stavki odločilen samo kak teden, če je delavstvo brez sredstev in navezano zgolj na dobro voljo trgovca. Istotako je z javnimi zbirkami, katere so odvisne le od razumevanja javnosti, če je delavstvo brez sigurnih sredstev, se mora seveda ponižano in razočarano vrniti na delo. Jasno je torej, da je tak fond jako učinkovito sredstvo pri stavki. Zraven vsega tega pa bi se marsikateri podjetnik premislil, pognati svoje delavstvo v stavko, ker bi se predobro zavedal, da ima delavec močno orožje, katerega je skoval z večletnim zbiranjem sredstev. Kako prav bi delavstvu prišel tak fond, če pride do prodaje obrata. Ali ne bi bil izpolnjen tisti večni sen delavstva, da bi ne bilo udeleženo samo pri delu, temveč tudi pri dobičku. Tak obrat ima seveda tudi bodočnost, kakor vidimo iz nekaj primerov v Sloveniji. Kajti potem ni skrb samo enega, da podjetje uspeva, temveč je to skrb vseh delovnih sil, ki jih tak obrat zaposluje, Torej skupine, katere takih fondov še nimajo, na delo! Poučimo članstvo in mu predočimo koristi, ki jih ima od njih, pa nam bo marsikaj bridkega prihranjenega. Seveda pa se morajo upravljati taki fondi brezplačno in pošteno, po za to določenih tovariših, ki bi se specialno bavili z upravljanjem fonda. Odklanjamo pa tak fond, ki se baje v prestolici pripravlja, ker od takega fonda delavec nima ničesar, ima pa koristi nekdo drugi, pa delavec ne ve, kdo je in kje je? Za nas pa velja: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača. P-tar. Kako nas izkoriščajo Državne železnice so napravile z Nemčijo pogodbo za izvoz 13.000 vagonov bauksita v Nemčijo po izredno » znižani tarifi. Izvažanje bauksita po železnici na tako velike razdalje je neprimerno dražje kot po morju. Kar je pa še najlepše, plačuje Nemčija bauksitovo rudo po kliringu, t. j. z zamenjavo lastnih izdelkov, našo rudo pa potem za gotov denar izvaža na Angleško. Tako kakor naš mehki les, ki ga prodajamo Nemcem za kliring, tudi bauksit, ki ga Nemci prodajajo naprej, .konkurira našemu izvozu in nam zbija cene. Tako trguje Nemčija tudi z drugimi balkanskimi državami. Kupuje pšenico v Romuniji in Turčiji za kliring, potem pa jo prodaja ceneje na Angleško, da pride do denarja, s katerim se oborožuje. Borski rudnik v Južni Srbiji uspeva izmed vseh bakrenih rudnikov na svetu najbolje. Na leto izkopljejo nad 40.000 ton čistega bakra. Zlato in srebro, kar ga obenem izkopljejo, pokrije vse obratne stroške velikega rudnika. Za, časa najslabše konjunkture leta 1933. je družba »Mineš de Bor« izplačala akcionarjem 135 odstotno dividendo,-pozneje še več. V bližini Bora so dobile koncesije še druge angleške rudniške družbe. Izračunali so, da so obralni stroški (plače itd.) za 80% cenejši kot v Čilu v Južni Ameriki, kjer izkopljejo največ bakra na svetu. Družba »Trepča Mineš Ltd.« je v svojem letnem obračunu ugotovila izreden uspeh: celoten dobiček znaša 508.000 funtov šterlingov (v našem denarju okoli 125 milijonov dinarjev), dočim je bilo lansko leto dobička 303.000 funtov šterlingov. Od te vsote so si akcionarji razdelili 438.000 funtov, kar pomeni 25% dividende. Zapisana vrednost posamezne delnice je 5 šilingov, danes je vredna 26 šilingov, torej 120% na vloženi kapital. Družba »Zletovo Mineš Ltd.« ima kapitala 400.000 funtov. Še preden je začela obratovati, so delnice poskočile od 5 na 13 šilingov v Londonu, Podporni fondi 3 Doma in po svetu Domači dogodki O konkordatu, katerega je vlada predložila narodni skupščini, se je začelo na široko razpravljati zlasti v Razprava se vodi ustno, po časopisju in z brošurami. Narodna skupščina je začela razpravljati o načrtu novega trgovinskega zakonika, ki je bil že pred enim letom predložen. Samostojna demokratska stranka (Pribičevič) je priredila zbor vodstva stranke, ki je trajal več dni. Izdana je bila spomenica, V kateri je obrazložen razvoj politike od leta 1932 sem in je ugotovljeno, da so danes še vsa nacionalna, gospodarska in socialna vprašanja nerešena. Nadalje zahtevajo vlado demokracije, svobodne volitve in novo ustavo. Finančni odbor narodne skupščine pretresa proračun in ga sprejema takega, kakršnega je predložila v ki da. Nova trgovinska pogodba z Romunijo je bila podpisana. Zagrebška občina je predložila proračun v višini 242 milij. Din. Zvišan je za 16 milij. Din napram lanskemu. Osebni izdatki znašajo 52, prosveta 5, finance 28, gradbe 28.5, socialna politika 12.7 milij. dinarjev. Ljotičev pokret, ki hoče pri nas uvesti fašizem po nemškem in italijanskem zgledu, podpira nemška vlada z denarjem in z moralno naklonjenostjo. To je ugotovil posl. Milanovič v finančnem odboru. — Ljotičeva organizacija se brani po časopisju, češ da to ni res. Tu|i dogodki Hitler je 30. januarja govoril dve ufi. Najprej je raztolmačil, kateri je tisti »duh«, ki vodi sedanjo Nemčijo. Nato je umaknil podpis izpod versajske mirovne pogodbe, ki za Nemčijo ne more več veljati. Posebno ne velja tisti odstavek, ki pravi, da je Nemčija povzročila svetovno vojno. Za naprej ne bo več presenečal sveta z izvršenimi dejstvi, ker je Nemčija sedaj enakopravna. Z vsemi država'mi je pripravljena se razgovarjati, samo z Rusijo ne. Tam vlada boljševiška kuga. Posebno s Francijo imajo Nemci popolnoma čiste račune. Med državami, s katerimi imajo Nemci prijateljske stike, je imenoval Hitler med prvimi tudi Jugoslavijo, takoj za Avstrijo, Italijo, Poljsko in Madjarsko. češkoslovaška in Romunija nista bili omenjeni. Nato je navedel 6 točk, s katerimi ponuja Evropi ureditev, kakršno si zamišlja — on. V svojem govoru, ki ga je držal v »parlamentu«, ki je bil »izvoljen« pred enim letom in je imel sedaj prvo sejo, je Hitler še posebej naglasil, da je nova Nemčija ljudsko-demokratično to se pravi, da se kapital že obrestuje s 160%. Vidimo, da nas tujci sijajneje izrabljajo "v Milijar- de jim za božji Ion mečemo v 'žepe* naši delavci jim garajo za beraške plače, z 20 dinarji na dan se bo vsak naš delavec lahko preživel, kakor nam zagotavljajo. občestvo čistokrvne nemške nacije. Za predsednika parlamenta je bil ponovno izvoljen general Goring, ki je zraven tega še letalski minister, pruski ministrski predsednik, poveljnik gospodarske štiriletke itd. Evropske pogodbe o miru Hitler noče, marveč le dogovore med posameznimi državami. Angleško - franc. -ruski blok pa hoče skupen evropski mirovni pakt. 13 obtožencev je bilo obsojenih na smrt, 4 pa na ječo od 8 do 10 let. V sodbi se navajajo kot dokazana dejstva, da je ta organizacija delala pod vodstvom Trockega v najtesnejših stikih s hitlerjevsko in japonsko tajno policijo. Trocki in nemško časopisje pa trdijo, da so vsa priznanja izsiljena. Poročevalec angleškega delavskega lista »Daily Herald«, ki je pravnik, poroča o svojih osebnih vtisih s sojenja in pravi, da je prepričan, da so obtoženi res izvršili priznane zločine in da ni podoba, kakor da bi obtožence »prisilili na določene izpovedi. Tudi sodni postopek da je s pravnega vidika brezhiben. Na Japonskem so sestavili novo vlado »vojakov«. V vladi ni nobenega parlamentarca več. Smatrajo, da je to že kar prava vojaška diktatura. — Poročajo, da bo prišla v Vatikan posebna deputacija japonskih nacionalistov, da jim pomagajo pri protiboljševiški kampanji. Pričakujejo ostrejšo zunanjo politiko in pospešeno oboroževanje. V Albaniji je pri »volitvah« zadnjo nedeljo »zmagala vladna lista na celi črti«. »Poslance« je režim kar imenoval, ljudstvo jih je pa »izvolilo-«. »Volitve so potekle brez najmanjšega nemira.« Francoske železnice so najele v Angliji 8 milijardno kratkoročno posojilo. To se smatra kot uspeh tesnega angleško - francoskega političnega in gospodarskega sodelovanja. Angleško časopisje zopet piše, da o kakem vračanju kolonij Nemčiji ne more biti govora, ker so ji bile vzete z orožjem. Ostanke diktature trebijo na Ogrskem, kakor poročajo zadnje čase. Vlada" obljublja demokracijo in svobodo. Težko da bi grofje in magnatje pustili vlado kmetskemu in delavskemu življu. Angleška delavska stranka je izključila iz svojih vrst eno izmed svojih sestavnih organizacij — socialistično ligo — ker je sklenila z drugimi delavskimi skupinami enotno nastopati in pripravljati ljudsko fronto, kateri bi se priključili morda še angleški liberalci. IZ UPRAVE Tej številki > Delavske Pravice« prilagamo položnice. Prosimo, da se jih poslužite in nam nakažete naročnino. Belgijska vlada, sestavljena iz liberalcev, katolikov in socialistov, ni več prav trdna. Te dni je izstopil iz vlade šef belg. socialistov, stari in rutinirani Vandervelde. Nastala so nasprotja glede zunanje politike v prvi vrsti med socialističnimi ministri samimi. Vandervelde je ostal sam proti petim z zun,- ministrom Spakom in znanim De Manom na čelu. Ti so pripravljeni iti tudi bolj v desno, dočirn je Vandervelde star ortodoksen socialist, ki ni vajen zvijanja skozi sodobne politične soteske. — Soc. stranka je sklenila, da ne gre s komunisti v skupno fronto. Vojaške strategične proge so sklenili čimprej zgraditi v Romuniji, da se tako zmanjša brezposelnost. Sredstva za gradnjo pa se bodo dobila iz povišanja potniške (10%) in tovorne (15%) železniške tarife. Nekdai in sedaj Lepo je bilo na Šmarni gori 15. junija 1919, ko so se okrog starodavnega Marijinega svetišča zgrinjale množice delavskega ljudstva, da so proslavile svoj jubilej — pet in dvajsetletnico — dela in truda ter žrtev in ljubezni za zmago kršč. soc. idej, katere zastopa in brani delavska strokovna organizacija JSZ. Mnogi, ki pa, žal, danes niso več v vrstah prijateljev delavstva, organiziranega v JSZ, so takrat navdušeno pozdravljali in klicali: »Bodite pozdravljeni, trpini, junaki dela in ljubezni!« Veselili so se tedaj tega dne, ki naj bi bil praznik zmage in pravice ter ljubezni za delavstvo. Poglejmo pa še za 25 let nazaj v 1. 1894, ko je največji prijatelj in dobrotnik delavstva, dr. Janez E. Krek, ustanavljal prvo stanovsko in strokovno organizacijo na nepremagljivih temeljih vekovitih krščanskih načel, da bi tako pripomogel slovenskemu delavstvu do njegovih pravic in do človeka vrednega življenja, da bi tudi delavec bil srečen in uvaže-van kot enakovreden z drugimi sta# novi. Kako pa je danes, ko smo že prekoračili štiri desetletja, odkar JSZ deluje in vodi borbo slov. katoliškega delavstva za dosego njegovih Brezposelni Roman Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril Mož ni odgovoril. Vselej, kadar je žena naredila kakšno tako pripombo, je čutil, da hoče nekam objestno utrditi v sebi prepričanje, češ da zanjo ni rešitve iz njenega sramotnega, pustega življenja, tudi za en dan ne. Kadar mu je pripovedovala, da je kdo od sosedov dobil kaj novega: opravo ali otroško obleko, je bilo, kot da mu pravi: »Poišči si delo! Potem si tudi mi privoščimo kaj takega kot naš sosed.« Večinoma ni mislila tako, kakor se je dozdevalo možu. Včasih pa je vendarle globoko občutila, kaj se pravi biti žena brezposelnega in je to tudi izrazila. Takrat možu ni bilo treba šele ugibati, kam meri žena. Njene pikre besede so mu bolestno odjeknile v ušesih in mu segle v glavo. Za ženo so prišli trenutki, ko se je že ob sami moževi navzočnosti v živo zavedla, kaj pomeni on zanjo. Bila si je v svesti, da z njim propada vsa domačija in da bo vse rešeno propasti le, če se povzpne on nazaj na prejšnjo stopnjo polnovrednega člana družbe. Ob takih trenutkih se je pred njenimi očmi zabrisal tisti šimejši, večji in silnejši svet, v katerem njen mož kot ena izmed mnogih žrtev izginja v nič. Njena obsodba, očitki in pikre besede so bile naperjene prav za prav proti družabnemu sistemu, ki je pa osttjl v ozadju, zakaj žena je videla le svojega moža in nič drugega, kar se je skrivalo za njim. Vse je zadelo njega zaradi tega, ker se je zazrla v njega kot takega in ker preko njega ni segel njen pogled. Tudi mali Janko jo je navdajal z istimi mislimi. Radovedno se je izpraševala, ali je sploh dobro za žensko, kot je ona, da bi rodila otroke. Saj jih ne čaka nič prijetnega v življenju. Skoraj gotovo bodo nesrečni. Mar naj redi otroke zato, da bodo vse svoje življenje živeli od milo-darov in podpor! Na takšne čustvene izbruhe svoje žene mož ni ničesar odgovarjal. Menil je, da ravna najpametneje, če molči, molči vse dotlej, da si žena pridobi stvarno gledanje na vse družabne pojave, on pa da postane zopet neoporečen član družbe. Žena mu je bila mirna, preprosta gospodnja dobrega srca in nad vse skrbna, polna tople ljubezni do moža in otroka, junaška in kljubujoča vsemu svetu. Vendar pa si je mož kljub temu želel, da bi bila bolj tovariška, želel je, da bi oba pozabila na vse in da bi se dobro razumela. A toliko ni mogel pričakovati od nje. Saj toliko tudi ni zmogla. Moral se ji je vdati, dokler ne postane zopet polnopraven ud človeške družbe. »Malce marmelade je še ostalo, ali je hočeš?« je izpregovorila z nespremenjenim glasom in vstala od mize. Ivan je nenadoma skočil pokonci. Bil je vesel in kar oddahnil se je od zadovoljstva, da ženi ob pogledu na sovaščane, ki so odhajali na počitnice, ni privrelo na dan čustvo grenkobe in bridkosti. »Le sedi, sam pojdem ponjo!« je odgovoril. Tedaj, ko je bil mož v jedilni shrambi, je priko-racal Janko po stopnicah. Mali se je naglo skobacal materi na kolena in tedaj se je mož vrnil iz shrambe z drobno kepico marmelade. Rahlo je vščipnil dečka v bedra in dejal: »Oj«. Jankec ga je bistro pogledal in se prijazno nasmehnil. Bil je popolnoma zdrav. Niti sence prehlada ni bilo videti. Dečfek je bil zelo vesel in ves miren bolj kot oče, ki je bil vse prej kot miren. upravičenih zahtev, borbo, ki je potrebna ter tupatam tudi katoliškim krogom nekam nesimpatična in nerazumljiva. To pač zato, ker ne poznajo ali pa nočejo poznati dela in trpljenja delavnega ljudstva, ki ga tako strahotno izžema kapitalizem vseh vrst in tare skrb za vsakdanji kruh in skrb za bodočnost, ki za delavstvo v splošnem ni rožnata. Zal, da je prišlo do cepitve v vrstah kršč. soc. delavstva in do ustanovitve nove ZZD. Ta misel gotovo ni izšla iz vrst delavcev ali njegovih pravih in iskrenih prijateljev. Tisti, ki so zakrivili, da je prišlo do cepitve, so grešili, saj pravi pregovor: »Sloga jači, nesloga tlači.« Kdo bo imel od tega korist? Delavstvo gotovo ne. Pač pa tisti, ki se boje možne in enotne delavske organizacije in ki ta razdor še podpirajo vedoma ali nevedoma. Zato pa deiavstvo, ki priznavaš večno veljavna krščanska načela za svoja, ki ti ta nauk Gospodov ni prazna beseda, ki priznavaš V svojem bližnjem brata v Kristusu, okleni se svoje strokovne organizacije, zaupaj ji, podpiraj jo, zvest ji ostani. Prepričan sem, da se JSZ ni izneverila svojemu prvotnemu programu. So pa časi in razmere že take, da je treba tupatam podvzeti korake, povedati besede, obsojati ali grajati to ali ono, kar bi ne smelo biti, ker je v škodo delavstvu, ter se potegovati in zavzeti za koristi delavstva, da se ga reši pred gospodarskim propadom in otme pred žezlom komunizma, ki je gorje ne le za en stan, temveč za vse stanove, narode in države. Tisti, ki ste ostali zvesti JSZ, ostanite še za naprej. Vi pa, ki jo vodite in dajete smernice kršč. socialnemu delavskemu gibanju in nosite odgovornost, pa skrbite, da se od načel ustanovitelja JSZ dr. J. Ev. Kreka, najmanj ne odstranite. Bodite luč, ki sveti, vabi in približuje vse, ki so dobre volje in jim je složna, močna kršč. delavska organizacija pri srcu. Anton Krepek. Socialna šola MZ Predavanja v »Socialni šoli MZ« se bodo v nadalje vršila le enkrat na teden in to vsaic petek ob 19 v prostorih Mladinske zveze JSZ. Vzrok je v tem, ker tovariši in tovarišice iz St. Vida, Vevč in Sostrega težko pridejo dvakrat na teden v Ljubljano. To in ono Vrhnika. Poročil se je tov. Jože Modrijan, predsednik strokovne skupine usnjarjev na Vrhniki, z gdč. Nežko Nagode. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova na novi poti življenja. k