Glasnik SED 52|1,2,3,4 2012 105 Knjižne ocene in poročila Jelka Pšajd* * Jelka Pšajd, univ. dipl. soc. kult. in etnol. in kult. antrop., višja kustodinja, Pomurski muzej Murska Sobota. 9000 Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, E-naslov: jelka.psajd@ guest.arnes.si Knjigo je napisal ljubiteljski zgodovinar in najboljši poznavalec domačega kraja, Ludvik Rudolf, in v njej v več poglavjih in podpoglavjih predstavil lokalno zgodovino Male Nedelje. Kolikor je to potrebno zaradi širšega zgo- dovinskega razvoja,v zgodovini Male Ne- delje avtor prikaže njen razvoj od prve na- selitve do 20. st., s poudarkom na lokalnih župnijskih virih. Cerkev sv. Trojice obdela natančno, še več, v knjigi omenja vsakega domačina, ki je kakorkoli pomagal pri nje- ni obnovi v osemdesetih letih 20. stoletja (tudi družine, ki so darovale prehrano in pijačo med obnovitvenimi deli). Med po- samezniki so poleg zgodovinskih osebnosti popisane žrtve prve in druge svetovne voj- ne, primorski begunci iz prve svetovne voj- ne in ljudje, ki so zaradi svojega humanega odnosa ostali v spominu ljudi. Natančno avtorjevo poznavanje preteklosti družin in njihovega domačega/hišnega imena se kaže v poglavju o prebivalstvu, v katerem uporabi župnijski Zapisnik duš posame- znih vasi, hkrati pa s prepoznavanjem po- sameznih hišnih številk dopolni že zapisan seznam z manjkajočimi informacijami. Enakovredno so predstavljena politično različno usmerjena društva iz 20. stoletja, tudi tista, ki delujejo še v 21. stoletju in po avtorjevem mnenju prispevajo k razvoju krajevne skupnosti. Predstavljene so vse institucije, stroke, objekti in stroji, ki so kakorkoli vplivali na družbeni, gospodar- ski in kmetijski razvoj Male Nedelje. Prav tako natančno so popisane tudi domače dejavnosti in rokodelske obrti, ki so bile v preteklosti (in so še danes) prisotne v kraju. Pomemben zgodovinski dogodek s širšim slovenskim pomenom je zagotovo béseda, ki je, posvečena Antonu Kremplu, potekala pri Mali Nedelji leta 1867; o njej podrobno piše na dveh straneh. Med javni- mi stavbami najdemo popise in opise mli- nov, kapel, križev, znamenj in spominskih plošč z območja Male Nedelje. Tu je treba omeniti, da so v knjigi navedeni vsi lastni- ki hiš (prejšnji in zdajšnji), predvsem pa njihova domača hišna imena, po katerih jih vaščani še danes najbolj poznajo. Poglavje o šegah je, glede na druga poglavja, kratko in skromno. Pri ljudskem zdravilstvu so zanimivi izvirni recepti, ki jih avtor hrani v družinski zapuščini. Pri avtorju gre za izrazito lokalno oprede- litev in poznavanje okolja ter dogodkov, ki so vplivali na zgodovino domačega kraja. Avtor se je med dolgoletnim zbiranjem materiala in pisanjem zavedal, da vse tisto, kar je zapisano, ostane, tisto, kar ni zapisa- no, pa izgine. V knjigi se enakovredno prepletajo zgo- dovinske in etnološke teme s poudarkom na zgodovini, ki je niso pisali »veliki«, temveč predvsem »mali« ljudje, ki so v kraju živeli in delovali. V njej so zapisani dogodki, pomembni tako za posameznika kot skupnost. Avtor je želel prikazati, da preteklost ustvarjajo »mali« ljudje, katerih dejanj ne smemo pozabiti. Knjiga je dru- gačna od številnih krajevnih monografij; pisal jo je domač človek, v njej pa prihaja- jo v ospredje avtorjev jezik, razmišljanje in spoštljiv odnos do preteklosti. Drugačnost se kaže v preprostem in iskrenem pisanju; posebnost pa so vložene pesmi – nekatere napisane tudi v malonedeljskem govoru oziroma narečju – ki jih avtor sam zapiše in tudi uglasbi. H knjigi je priložena tudi zgoščenka, na kateri je posneto ptičje pe- tje, primerljivo človeški govorici, in ma- lonedeljski govor s posameznimi izrazi, ki počasi izginjajo iz pogovornega jezika. Ker avtor hrani obširen družinski arhiv s številnimi fotografijami in dokumenti, je veliko podatkov novih, tudi redkih oziro- ma povezanih z družino Brumen, iz katere avtor posredno izhaja. Veliko informacij je avtor črpal iz domačega župnijskega arhi- va. Neprecenljive vrednosti sta prepis in objava rokopisa oklicev Antona Krempla (narodni buditelj, cerkveni pisec in zgodo- vinar) iz leta 1839/40, torej iz časa, ko je tam deloval kot župnik. Knjiga je bogata s slikovnim in z ilustrativnim ter arhivskim gradivom, ki so ga prispevali domačini. Namen načrtovanega podrobnega imen- skega kazala je bil, da bi se posameznik – domačin hitro znašel med obširno vsebino. Postavitev imenskega kazala se je ponesre- čila, tako da se vsak lahko poišče po imenu in ne priimku. Besedilo v knjigi ohranja dopustne domače oblike sklanjatve krajev (npr. iz Precetinec, ne iz Precetincev, kot to poznata knjižni jezik in osrednjeslovenski prostor) iz pre- prostega razloga; to je bila avtorjeva želja, saj je delo posvetil domačinom, hkrati pa je takšna besedna zveza prleškim (in prek- murskim) bralcem bližja in bolj domača. Ker so domača hišna imena še vedno upo- rabljajo v pogovornem jeziku, so v knjigi zapisana poševno. Knjigo je izdalo TD Mala Nedelja-Rado- slavci brez kakršnekoli finančne podpore. Zadnja leta pisanja in zaključevanja knjige (avtor je material zbiral okrog 30 let) so vaščani knjigo nestrpno pričakovali. Vsebina knjige je zagotovo domoljubna – v pozitivnem pomenu besede, saj spoštljivo in z veliko ljubeznijo govori o preteklosti svojega kraja, njena ljudskost pa se kaže tudi v tem, da je napisana za domačine in posvečena tistim »malim« ljudem, ki so za kulturni in družbeni razvoj majhnega kraja najpomembnejši. LUDVIK RUDOLF: Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih ljudeh; TD Mala Nedelja-Radoslavci, Mala Nedelja 2012, 648 str.