43. številka. V Trstu, v soboto 28. maja 1892. Tečaj XVII. „E D I N O S T" Izhaj« dvakrat na teden, vsako Bredo in loboto oh 1. uri popoludnn „Edinost" stane: 1» vse leto gl. 6.-; izven Avit. 9.— gl. trn polu let* „ 3.—; „ „ 4.50 „ sa ietrt leta „ 1.50; „ a 2.25 „ Posamične Atevilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trato po & nov., ▼ CJorioi in v Ajdovščini po • nov. Na naroebe brez priložena naročnine •• ipravniitvo na oilra. EDINOST OglMi in oinanila se r«£une po 8 nov vrstica v petitu ; ca sailovt « debelimi irkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, Javnt lahrala, oemrtnice itd •e račune po pogodbi. Vsi dopisi se poAiljnjo uredništvu Finzza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate nr»-jema nprarniitTO PUzsaCaaermaAt.il Odprte reklamacije • o proate po&tninu Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V .4lM.t J. aoj> Epilog. ii. Italijanska večina deželnega zbora isterskega storila je letos korak dalje t svoji nestrpnosti s tem, da je brezobzirno isključila iz odsekov slovansko manjšino, zastopajočo — to moramo ponavljati vedno in vedno — večino prebi« v a 1 s t v a v deželi. In uprav glede na ta fakt je velevažno, kar smo naglašali v prvem članku: koliko važnih in dobro premišljenih nasvetov, tezečih po zboljšanju moralnih in materijalnih odnošajev v deželi, se je pogubilo! Kolika potrata je to v gospodarstvu s talenti in dobro voljo. In talenti so velik kapital v deželi, dajoč visoke obresti — koje uživajo VSi. Debate o sklepnih računih raznih deželnih zavodov dale so našim poslancem priliko, dokazati jasno, kako pristranski se postopa se slovanskim prebivalstvom, kako so mu kratijo pri vseh teh zavodih jezikovna, narodna in gospodarska prava. Dokazali so, da je ni dežele v tej državi, v kojej bi se tako brezobzirno merilo z dvojno mero. Celo v zadevah, zgolj gospodarskih, ki niso v ni kaki dotiki z narodnimi in politiškimi boji — odločevala je n&rodna strast. Prepričali smo se, da uradniki pri deželnih zavodih brez bo jazni — kaj bojazni, še v veliko zaslugo šteje se jim to — žalijo in črtijo slovansko prebivalstvo, isto slovansko prebivalstvo, kojemu bi morali biti pohlevni sluge, ker jih plačuje z delom žuljavih rok svojih, se potnimi sragami svojimi. Mej temi deželnimi zavodi odlikuje se v prvej vrsti glede na pristransko postopanje kreditni zavod, kakor je se številkami dokazal posl. Jenko. Ta poslanec je naglašal, da kreditni zavod ne služi svojemu pravemu namenu: p o-m a g a t i kmetu. Kajti ta zavod ne dozvoljuje kmetom posojil — „razlogov", imajo seveda gospoda vedno na oente —, kolikor bi mogel in moral. Osobito pa občinam, koje upravljajo Hrvatje in Slovenci, je uprava naravnost neprijazna. Ime- PODLISTEK. Spomini na znamenite može slovenske. Čitat Vatroalav Holz v čitalnici Tržaški dno 9. aprila 1892. (Dalje) Za RaiČom mi stoji pred zavzeto dušo drug odličen njega rojak in preuzoren rodoljub slovenski, katerega blagoglasno ime se je (po krivici!) pozabilo med hripavim krikom na politickem našem bojišči. In ta preplemoniti mož jo bil: Dr. Razlag Jakob, oduševljeni slavitelj naše domovine, izvoljeni zagovornik narodnih pravic slovenskih v deželnem in državnem zboru in bivši deželni glavar vojvodine Kranjske. Ž njim sem prvič govoril v dan 1. decembra 1872. leta, ko sem so mu bil predstavil kot tedanjemu predsedniku „Narodno tiskarne." Občoval sem potem s tem veledušnim uzornikom Še mnogokrat do njegove preselitve na Stajarsko, odkoder mi jo pisal pozneje nekoliko prezanimivih pisem . . , Kadar sem potreboval kakšen dobro- n<\yani poslanec je navel drastičen slučaj, ko Tieka slovenska občina ni prišla do pre-potrebnega šolskega vrta le vsled zlobnega postopanja kreditnega zavoda. Ni-li to žalostno ; niso-li to nenavadni in nenormalni odnošaji, ako deželni zavod, kojemu glavni namen bi moralo biti pospeševanje gmotnega blagostanja, ovira napredek šole. In šola je vender jedno glavnih sredstev za pospeševanje gmotnega blagostanja. Vsakdo ve — le italijanska gospoda nočejo tega vedeti, — da je gospodarski napredek v tesnej zvezi z razvojem duševnih in inte-lektuelnih sil n&roda. A kaj je gospodi do duševnega razvoja in gospodarskega napredka P 1 Oni imajo neprestano le jeden veliki oilj pred svojimi očmi: p o i t a -lijančevanje in pa izključljivo nadvladje njihove stranke v deželi. Seveda: pri narodu, duševno razvitem in gospodarsko dobro podprtem, ne bi bili niti mogoči taki odnošaji, kakoršni faktično obstoje v Istri. To vedo dobro vladajoča gosp6da, ki imajo v svojih rokah kreditni zavod. Zato pa kreditni zavod izpolnuje svojo zadačo le glede na jeden del prebivalstva, glede na drugi pa ne; kajti: ako bi jo izvrševal na vse strani, bilo bi to navskrižno z nameni — nam vsem predobro znanimi — onih, ki imajo ta zavod v rokah. Pristranost pri podeljevanju štipen-dijev učeči se mladini je zopeten eklatanten dokaz, da deželnozborska večina, odnosno deželni odbor namenoma in hote ovira duševni napredek slovanskega prebivalstva isterskega. Dijakom, ki obiskujejo hrvatski gimnazij na Reki, odrekajo se štipendiji — češ, da je Reko smatrati kot inozemstvo — a dozvoljujejo se štipendiji takim, ki se šolajo v Italiji. Reka je torej inozemstvo — Italija pa ne. Naj-li pišemo komentar k vsemu temu ? Ne, ni treba. Vsakdo, ki ima oči, da vidi, in le toliko zdrave pameti, da more samostojno misliti, ijna komentar takoj pri rokah. Vsakdo si lahko takoj vstvari pravi pojem o mišljenju in o namenih slavne gospode isterske, tudi če ni dosedaj poznal te gosp6de. Več kot hoten nasvet, ali kakšno pojasnilo v tej ali one) zadevi, službeni ali zasebni, vselej sem se zatekel zaupljivo k njemu in priznati moram, da me je preljubeznivi moj zavetnik vsprejel vsikdar z odprtimi rokami ter me osvobodil vseh nepotrebnih pomislekov in dvomov. Kakor sem že pri Jurčiči omenil, bfl se je ob mojem prihodu v Ljubljano besni boj med tako nazivanimi „Staro- in Mlado-Slovenci." Jaz, neuk tujec v slovenskem Jeruzalemu, takrat nisem vedel, za kaj da se gre pravo za pravo ter sem gledal ves preplašen z dalje v narodno našo areno, kakor svoje dni Gospodov učenec Johanez v Kajfeževo zbornico : kakor on, videl in slišal sem, kak6 so ondu politiški farizeji in pismouki zasmehovali in preklinjali nedolžnega našega obtoženca, dočim so mu surovi beriči inorodnega Pilata pokrajinskega bfli in pljuvali v prečastiti obraz .. . Kakšen je bil takozvani „tragiški pre-grešek". Razlogov, ki ga je strmoglavil v pogubo, oziroma v nemilost narodovo, toga jaz, kot neposvečen lajik v narodno-poli-tiških misterijah ne morem presoditi. Nemara se mu je štelo za greh, kakor še dan naravno je torej, da taki pojavi naravnost izzivljajo odpor na strani slovanskega prebivalstva. In ne le slovansko prebivalstvo, tudi kdo ."drugi bi mel povoda dovolj premišljali o teh pojavih ter — izvajati potrebno in povsem naravne posledice. Kdor ne vidi vsega tega, ta se dela slepega namenoma. Videant consules. Kakor postopa kreditni zavod s pona-mičniki in občinami, istotako postopa d e-želni kulturni svet z onimi gospodarskimi zadrugami, ki so v slovanskih rokah. Delovanje obeh teh zavodov razvija bo vsporedno — ne t korist slovanskega prebivalstva, to je, večine v de želi. Kakov je, ali bi moral biti, namen deželnemu kulturnemu svetu P Odgovor na to vprašanje je kratek: pospeševati racijenelno gospodarstvo v vseh njega strokah potem podpor, vspodbujenja in primernega pouka. To je torišče, na katerem bi morale biti povsem izključene politiške in narodne ambicije. Vestno izogibanje ka-koršnim si bodi strankarskim in narodnim namenom moralo bi veljati načelništvu ta-cega zavoda kot vrhno načelo. Ka«o naj doseza ta zavod svoje plemenite svrhe, kako naj poučuje zanemarjeno in zaostalo ljudstvo, kako naj dvigne poljedelstvo iz globina primitivnosti, ako mu je uredovni jezik izključljivo italijansk, to je jezik, kojega ne um*»jo veČina onih, kojim je pouk namenjen. Vlada podpira kulturni sveti znatnimi letnimi svotami, a kulturni svet bi moral zopet podpirati gospodarske zadruge, koje so — kakor je primerno naglašal posl. M a n d i <5 — odvodne in dovodne žile srca — kulturnega sveta. A kako postopa deželni kulturni svet z onimi zadrugami, ki so v rokah Slovencev in Hrvatov P Polena jim moče pod noge. Pod-grajska si je morala naročiti ovce Brga-raaškega plemena s pomočjo c. k. km e-tijske družbe v Ljubljani. Pač pa jej jo hotel vsiliti kulturni svet nerabni in neprimerni plug „Aquila", menda zgolj zato-, ker jo itnlijanske proveni jonco. Zopet krasna ilustracija. Kako postopa deželni danes marsikateremu rojaku njegovemu, da je bil porojen v slovenski — „Galileji", t. j. na Štajarskem . . . Toliko pa sem spoznal takoj na prvi pogled, da je bil tolikanj zaničevani naš Razlag preblago-duŠen, veleplemenit človek, navdihnjen s preuzvišenimi uzori o človeštvu, visoko stoječ, kolikor po svojej učenosti in omiki, toliko tudi po svojem mišljenji in čuvstvo-vanji nad podlodušnimi svojimi zasramo-valci, kateri niso bili niti vredni, da se izrazim svetopisemski, da bi mu odvezali jermena na čevljih njegovih! Vrhu tega bil je Razlag Čistega, neoskrunjenega značaja in rahločutnega ter ljudorailega srca, kakeršnje ne bije v prsih vsakega „rodoljuba." O teiu navedem vam naslednji njega dobrotvorni čin : Ko je Razlag nekoč pohodil našega trpina, JoBipa Cimpermana, kateri je sedel mnogo let v lesenem svojom naslonjači, ostavljen in pozabljen v zaduhli pritlični sobici ondu na ljubljanskem Žabjaku, vzkliknol je v svetem svojem srdu : „Prijatelj ! Vi morato na — zrak iz to prevlažne ječe !tt Ln omislil mu jo takoj oni voziček, na katerem vidijo Ljub- kulturni svet z gospodarskimi zadrugami, priča naj kričeča istina, da so je od svote 1400 gld., namenjene zadrugam v letu 1890., prištedilo nič manje nego 1000 gld. D&, res lepa je skrb „srca* za svoje dovodne in odvodne žile f Slovenščina pri Tržaških sodiščih. Jezik naš pridobil si je v teku zadnjih petnajstih let precejšnje veljave pri nekaterih tržaških uradih. Pri magistratu seveda odgovarjajo še vedno v italijanskem jeziku na vsprejete slovenske vloge, ali tudi tu se vtegne stvar promeniti, ako se bodo stranke potezale za to — v prvi vrsti pa naša narodna društva. S početka pojde res trdo ; magistrat so bode branil odgovarjati v slovenskem jeziku oa vse le mogoče pretveze — a nazadnje moral se bode vendar-le udati! Enako „junaško" se je boril naš magistrat tudi, ko jo šlo za vsprejemanje slovenskih ulog in lahonski listi so prevpili nebo vsled tega. Sedaj so se pa magistralni gospodje „privadili" sprejemati slovenske vloge in o tem molče tudi italijanski listi. Upati je toraj, da ne mine predolgo časa, da se privadijo magistratni gospodje odgovarjati v slovenskem jeziku t. j. reševati slovenske spise, spisane in predložene v našem jeziku. No, meni je danes namen, govoriti le o veljavi našega jezika pri sodiščih v Trstu — in vrniti se mi je toraj k stvari. Malo več nego pred jednim desetletjem bil je še slovenski jezik pri tržaških sodiščih skoraj nepoznan. A polagoma so se jeli ulagati spiei (akti), pisani v slovenskem jeziku — polagoma so pričela nektera sodišča na iste slovenske spise i v slovenskem jeziku odgovarjati. — Sedaj štejemo vsako leto že lepo število slovensko pisanih ulog, posebno pri okrajnem, za mesto odrejenim sodišči; pri istem sodišči uživa naš jezik precejšnje ravnopravnosti*) *) Upamo, da ostano v tem obziru pri tem, za nun važnem sodišči, tudi pod novim načelnikom višjega sodišča, kakor jo bilo dosednj. Ijančani še zdaj kakšen poletni dan drdrati nesrečnega pesnika proti Šiški. Zajedno mu je izročil kopico svojih vizitnic z naročilom : „Kadarkoli želite zdr(čati prirodi v naročje, pošljite voznika z vizitnico k meni, da Vam dam potrebni drobiž za dotični „izlet", kajti zgolj „ob svežem zraku" ne morete živeti, četudi ste — pesnik !u pristavil je, naamehnivši so blagohotno. Pokojni Razlag so jo bil naselil v Ljubljani, kakor marsikater Slovenec, kateri priteče v njeno naročje kakor veren sin k svojej materi; ko pa jo videl, da ona ravnd ž njim, kakor nemila mačeha z neljubim jej pastorkom, ostavil jo je iznova ves užaljen. Da bo mu jo krivica godila, to se razodeva iz mnogih pisem njegovih, pisanih Prešćrnovoj hčeri, Ernestini Jelovškovej, s katero sta si tisto dobo dopisovala zbok ureditve Prešernovo ostalino. In zdaj počiva pronežno čutni mučenik politiške nestrpnosti tam doli na Brež-kom pokopališči, kjer mu je pobožna njegova soproga postavila kameni spomenik, zapisavši nanj tolažilno svetopisemsko besede: „Pravičnik no umrje." (Sledi.) Slovenski jezik je storil t tem oziru jako lep napredovalni korak in slava onim, kateri ao pripomogli do tega koraka! Nas državni poslanec g. Ivan N a-bergoj vložil je pred leti prošnjo v slovenskem jeziku pri istem sodišči za vknjiženje (intabulacijo) nekega posestva. C. kr. zemljeknjižni urad, ne poznajoČ do tedaj slovenščine, katera je bila do tedaj „bela vrana" v dotičnih kujigah, vknjižil je vsled odloka imenovanega sodišča gosp. Ivana Nabergoja posestvo v slovenskem jeziku v zemljiško knjigo. Prvi korak je bil storjen toraj tudi v tem obziru! Ali Tržaški lahoni zaceli so vsled tega obupno vpiti, ni jim šlo v glavo, da bi si zamogel pridobiti naš jezik tu v Trstu tolike veljave. Niso mogli verovati, da bi se mogel predstavljati naš jezik v „javnih* knjigah zemljeknjižnega urada. Protestovalo se je valed tega v mestnem svetu Tržaškem, kričalo bo je po italijanskih listih — a brezuspešno. — Seduj, po nekaterih mi-nolih letih, so gospoda lahoni na stvar pozabili — ali so se jej morda privadili! Od tedaj pa si je pridobil naš jezik v tem obziru precejšnje veljave. Slovenščina je postala v zemljeknjižnih knjigah domača, slovensko pisane uloge v zemljeknjižnih zadevah se vedno množe in se — kar je umevno — tudi v slovenskem jeziku rešujejo! — Pri okrajnem, za mesto odrejenem sodišči bi se pa število naših spisov vsaj podvojilo, ako bi zajto skrbeli nekateri našinci — ako bi se ne sramovali lastnega jezika! Kakor nam je namreč iz gotovega vira znano, poslužuje se več naših malih trgovcev, posebno prodajalcev jestvin, iz mesta in okolice, v svojih tožbah v malenkostnih zadevah italijanskega jezika. Ker napravljajo dotičniki enake tožbe v malenkostnih zadevah sami, lahko ai je misliti v kakej „pravej italijanščini" da 90 sestavljene ! Slovenska imena tožencev, oziroma rodnih njih vasi, se pa kar na čuden način pačijo! Da bi dotičniki vendar le spoznali, da je bolje posluževati se v tem obziru domačega^jezika, v katerem jim je mogoče pač bolje sestaviti malo tožbo avojo — nego v italijanskem jeziku. Z vlaganjem spinov v našem jeziku množe ae isti pri dotičnih sodiščih in naš jezik zadobiva tem potem vedno več veljave. Naj bi si to zapomnili dotičniki, katerim se slovenščina bolj priatuje — ker jim je domača — nego tuja italijanščina. Pri ^deželnem sodišči pridobiva ai naš jezik tudi nekoliko veljave — ali vendar gre stvar še zel6 počaai. Pomagati si moramo v prvi vrsti sami. Vlagajmo spise (akte), pisane jedino le v našem jeziku in zahtevajmo, da se nam i v istem jeziku rešujej o! Veljava našega jezika pri tem uradu pokaže ae potem sama ob sebi. Pri kupčijskem in pomorskem sodišči je pa najslabše, kar se tiče veljave našega jezika. Tu v istini pomanjkuje sodcev in uradnikov, veščih našemu jeziku. Znano nam je tudi, da vlagajo temu sodu na pr. vsa okoličanska obrtna, ali gospodarska društva svoja pravila, oziroma svoja poročila v slovenskem jeziku, kar je samo ob sobi umevno. No, umevno ie tudi samo ob sebi, da mora to sodišče spise, pisane v našem jeziku tudi sprejemati — a umevno se nam ne zdi nikakor, da rešuje uprav to sodišče slovenske spise v italijanskem jeziku. Naša narodna društva morala bi od-alej zahtevati, da se na dotične, slovenski piaane vloge tudi v slovenskem jeziku odgovarja — ter enako i druge stranke naše, katere imajo opravka pri tem sodišči. Najlepša prilika pa, posluževati se našega jezika pri sodiščih v večjej meri nego doslej, nudi se nam uprav od začetka tekočega leta sem. V našem središču imamo namreč sedaj dva vrla naša odvetnika-narodnjaka, katera se poslužujeta v vsakej zadevi le našega jezika. Nam se je pa držati v tem obziru gasla: »Svoji k svojim !" — Naše ljudstvo posluževalo ae je doslej odvetnikov, po največ naših renegatov, drugači pa tudi najhujših nasprotnikov našega jezika. To mora odslej nehati ; ker pa „brez dela. ni jela" gre vao stvar priporočati v prvi vrsti mestnim in okoličanskim veljakom in rodoljubom. Oni naj uplivajo na ljudstvo in mu prigovarjajo, da se poslužuje v vsakem obziru le naših odvetnikov, katera bodeta gotovo tudi za svoje ljudi z veČim veseljem delovala, nego oni, kateri so našemu ljudstvu najhujši nasprotniki — enako i našemu jeziku ! Ako pomislimo, da je v malem Celju trikrat več slovenskih odvetnikov nego v Trstu — potem bi se morali pač čuditi, ako ne bi bila edina naša dva odvetnika preobložena z delom. Vsa atvar je tu odvisna ed naših rodoljubov. Veseliti se ob malem napredku našega jezika, zajedno pa delovati v tem pogledu, je pač toliko kot „nič". De-lujmo torej vsi v ta namen, da postaneta edina dva slovenska odvetnika v Trstu istinito „naša odvetnika" in naš jezik ai pridobi potem gotovo še več veljave pri Tržaških aodiščih. „X". Politični pregled. Notranje dežel«. Državni zbor. V seji dne 25. t. m. se je nadaljevala debata o valutnih predlogah. Posl. Steinwender je po-lemizoval proti dru. Luegerju. Posl. Slavi k ae je protivil razmerju mej Avstrijo in Ogersko : 70 : 30, trdeč, da ker sti obe državi solidarno obvezani, morati tudi plačati vsaka polovico. Ker so bankovci na jedni strani nemški, na drugi pa madjarski, plačali naj bi Nemci polovico, Madjari pa polovico. Odslej ne bodemo več imeli avstrijske veljave, ampak le zlato. Poslanec M e n g e r je trdil, da za nas nista ni srebrna ni dvostroka veljava, pač pa zlata veljava. Proti predlogam je govoril nemški liberalec — bela vrana — S u e s s ; za predloge pa desničar Leonhardi. Finančni minister Steinbach je potem odgovarjal na razne opomnje poslednjih govornikov. Posl. V a š a t y je naglašal, da so Nemci zato še nekako tihi o teh predlogah, ker še niso poravnani nekateri računi glede Bukovine, Kranjske in Č e a k e. Govoreč o sedanjih parlamentarnih odnošajih, pravi govornik, da sedaj je pravi „Luogo di traffico", in sicer nemoralen, kajti pri poprejšnjem je šlo le za to, da se uresničijo opravičene zahteve Slovanov, ter da se odvrnejo nevarnosti, preteče tem poslednjim. Nepostavno bi bilo, ako bi imel kovani denar zgolj nemške napise, kajti nimamo postave, ki bi dajala prednost nemškemu jeziku. To ni druzega nego zistem samovolje in sile. Pazijo naj v Avstriji, da v dnevih nevarnosti ne odrečejo narodi, ki so jej bili vsikdar zvesti. Posl. J a w o r a k i je predlagal na to, da se iz vse zbornice izvoli odaek 48 za posvetovanje o teh predlogah. Posl. L u e g e r je odgovarjal Steinwenderju, da se mu vsa ta zadeva vidi tako, kakor da jih je veliko zaljubljenih v zlato nimfo, toda nikdo ne bi se hotel zakonito poročiti žnjo, ampak živeti bi hoteli v konkubinatu. Govornik se pa boji, da bode ta konkubina jako slaba gospodinja, ki jim bode le odjemala denar; slednjič bodo pa veseli, ako se je iznebe. Poslanec P 1 e n e r je predlagal, da se predloge izroče proračunskemu odseku, ki naj ho pomnoži za 12 članov. Sprejet pa jo bil na to gori omenjeni predlog Ja-vvorskega. Poslanec Bi an k i ni in tovariši so potem interpelovali skupno ministerBtvo, mu je-li znano žalostno položenje, v katerem se nahaja Dalmaoija v poli-tiškem in gospodarskem pogledu; in je-li pri volji imenovati posebno izredno komisijo, da stavi predloge, kako bi se dala ta dežela osvoboditi iz grozne zanemar-nosti, v kojej jo pusti ječati avstrijska vlada od začetka tega stoletja sem. V seji dne 27. t. m. odgovoril je vojni minister na interpelacijo Rissijevo radi odpuščenja delavcev iz pomorskega arsenala v Pulji, da se z ozirom na proračunjoni zneaek morali odpustiti nekoliko začasnih delavcev, atalnih pa ni bil nikdo odpuščen. Še sedaj je 625 delavcev nad število, dovoljeno v proračunu. Volilno gibanje na Hrvatskem vrši se tako, kakor vsako prejšnje. Grozna naailstva so ono znamenje, v katerem zmaguje vsikdar takozvana „narodna", v resnici pa madjaronska stranka. Opozicijonalni agitatorji in volilci devljejo se jednostavno pod ključ. Celo duhovniki niso varni pred takimi pojavi madja-ronskega — liberalizma. Veliki župan v Siseku pozval je kmete uradnim potem k sehi, da jih pouči o njih volilnih dolžnostih, seveda tako, kakor te dolžnosti razumeva — gosp. župan sam. Ali glejte čudo: priprosti kmetje nikakor niso hoteli razumeti gosp. velikega župana ter so lepo ostali pri svojih nazorih glede na volilne pravice in dolžnosti. Vnanje države. Pričakuje se, da a n g 1 e ž k a vlada skoro razpusti parlament, kajti tam je stara navada razpustiti parlament, predno mu poteče postavni rok. Nove volitve prinesejo izvestno radikalen prevrat v notranji in vnanji politiki Anglije, kajti gotovo je, da pride na krmilo zopet pošteni starec Gladston, ter da propade sedanji zistem. Dočim je sedanji kabinet vedno koketoval z Nemčijo, hoče Gladston gojiti dobre odnošaje do Francije. V R u s i j i praznujejo te dni 900 1 e t-nioo pokristijanjenja Volynije, odnosno ustanovljenja episkopBke stolice. Ruski listi naglašajo važnost te slavnoati v versko-nravnem in politiškem pogledu. V poslanski zbornici i t a 1 i-janskej je branil Gioliti svoj vladni program izjavljajoč, da glede na vnanjo politiko ni različnega menenja mej vlado in narodom. Vlada, ki bi hotela kršiti mejnarodne dogovore, ne bi bila dežele dostojna. Zbornica je vsprejela dnevni red Baccelija, glasom katerega izreče zbornica svojo sodbo o konkretnih predlogih mini-sterstva, ko se jej predlože, da pa za sedaj preide na dnevni red. Večina za ta dnevni red je pa bila tako neznatna, da se žo zdaj govori — o padcu ministerstva Giolitti. V zadnjem trenotku pred zaključkom lista pa je došla nastopna senzačna vest : V zbornici poslancev prijavil je Giolitti, da je ministerstvo izročilo kralju svojo ostavko, katere pa kralj ni vsprejel. Giolitti je naprosil zbornico, da reši nujnejše postavne načrte, ter dovoli kabinetu provizoričen proračun za 6 mesecev. Zlata poroka kraljeve dvojice Dansko dala je povod naudu-Šenim ovacijam se strani ljudstva. Različne vesti. Državni poslanec prof. Spinčić došel je danes v Trst ter ostane tu kake tri dni. Nastanil se je v hotelu „Buon pastore". Občna zbora politi č. društva „Edinost" in „Tržaškega Sokola" sta jutri v nedeljo. Prvega društva občni zbor je ob 10 uri predpoludne v prostorih „Del. pod. društva", „Sokolov* pa o b 2 V>. p o p o 1 u d n e v društvenoj sobi. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo so je v pušioi „Delniškega podpornega društva" v Trstu gld. 16. Prof. Macher Ivan v Kotoru podaril je gld. 1.50* Skupno veselico priredita „Tržaški Sokol" in „Slov. pevsko društvo" v nedeljo dne 12. junija v vrtu „Mondo nuovo". Obširni program priobčimo prihodnjič. Obe društvi pripravljati so skrbno za ta skupni nastop. Že to utegne zelo zanimati našo občinstvo, da se bode ob tej priliki telovadilo za dobitke. Mestna občina Celjska se še vedno upira odloku ministerstva glede veljave slovenskega jezika pri mestnem uradu, češ, da bi morali še le nastaviti slovenščini veščega uradnika, a tega ne morejo storiti iz finančnih razlogov. Slavni Celjani bi hoteli namestništvu Graškemu naprtiti prevajanje odlokov njih mestnega urada. „Deutscher Schulverein", to v ger-manizatorične namene osnovano nemško društvo imelo je dne 26. t. m, na Dunaju avoj občni zbor. Na predvečer zbrali so se udeležniki v neki kavarni v „Praterju". Zbrane je pozdravil drž. posl. baron Dumreicher ter se v svojem nagovoru doteknil — to se razume ob sebi — tudi odnošajov ob jezikovnih mejah v južnih pokrajinah. Gosp. baron je zapel do srca sezajočo jeremijado. „V najtemnejši uri dobe od 1880. do 1890. leta zadeli ao nas (Nemce) na Štajerskem in Koroškem istotako hudi udarci, koji naj bi zrušili stare narodne pozicije naše, kakor v poslednjih 12 mesecih. To je gotovo: da v vsakem slučaji, ko gre za našo nd-rodno posest in za bodočnost našega naroda, je skoro vso proti nam, kar ima sedaj v Avstriji 'moč v svojih rokah ; na naši (nemški) strani je pa le naša narodna sila." — O ti ubogi, trpinčeni Nemci! Človek, ki nosi občutno srce v prsih svojih, moral bi se zjokati na prežalostnej sliki tej, — ako ne bi vedel, da je vse skupaj zgolj hinavstvo, ako ne bi vedel, da vse to nemško javkanje ni druzega nego krinka, pod katero se skriva grda gospodoželjnoat nemških hegemonov. Ravno narobe je res: slika g. Dummreicherja bi bila pristna, da je mesto besede „Nemci" dosledno rekel „Slovani*. Slovani so res v takem opasnem položenji — Nemci pa ne! — Kaj bode Iz naših otrok? (Dalje). Kako se ti lahonski listi naši vedejo, kaj se zliva iz njih peresa? Nič druzega kot zaničljivost, preziranje in skrajna predrznost, kedar gre črniti, opravljati, uničevati nas .revne očete slovenske. Znano pa je, da kdor najbolj kriči, najbolj ropota, ta si pribavi posluh in nadvlado nad druge. Saj se teh kričačev vse boji. Kedaj se je ie čulo, da ao v Trstu stopili tem ljudem na prste P Nikdar in nikoli. Vse se jim pokori. Slovan nima torej nič dobrega pričakovati od teh ljudi. Slovenci tržaški smo gojili veliko zaupanje do vis. vlade, ker smo vsaj od te „z a š č i t n i c e enakopravnosti" upali, da nam ugladi pot do naših pravic, da magistratu brezpogojno zapovč izvesti to, za kar so ga miroljubni Slovenci prosili — za ustanovo slovenske šole v Trstu. Oudili smo se odgovoru, katerega je dalo visoko nameat-ništvo našim atarišem: Mi pripoznavamo, reklo je, da stanujete v mestu, ali magistrat ni primoran vam zidati slovenskih šol ; vaši otroci naj hodijo v okolico v šolo." — Za božjo voljo, namestništvo ima protokoliranih najmanj 15.000 mestnih Slovenoev puro sangue in drugih 15.000, ki so pobarvani z italijansko navlako. Vsaki pameten Človek mora vodeti, kolike nevarnosti prete 61etnemu otroku, kateri bi moral o hudi zimi, v burji, o slabem vremenu — uro hoda iz mesta v okolico v šolo i to po 2 krat na dan. Ako nas tako prezirajo, potem moramo izgubiti vse zaupanje. Ali so si veselo meli roke naši zagrizeni nasprotniki, ko so iztuhtali odgovor na slovensko prošnjo ; kako so se posmehovati, ko so čitali črno na belem, da jim je visoko namestništvo pritrdilo v vsem. Italijani so sicer odgnali upnike, ali ne za vedno; isti upniki se vrnejo izvestno zopet in se morajo vrniti v pomnoženem številu, da iztirjajo žo tako zastareli dolg; dolg, ki je narasel v ogromno svoto. Ko bi bili naši očetje molčali, ko bi loke križem držeč pričakovali, da jim sv, Ciril in Metod iz nebes prineseta slovenske šole v Trst: bi bilo malo upanja. Ali pre- govor : „Pomagaj 4i sam in Bog ti pomore", navodil jih je, da so nenadoma, dokler je ie železo gorko — poslali rekurz na ministra, ter pokazali, da noben narod ne more izhajati brez šole; — da msiterini jezik je prvo in glavno sredstvo za pri-četek vzgoje mladine ; da so že vsi drugi preskrbljeni se šolami, le pohlevni Slovenec naj bi čakal do sodnega dnć. Tako enako so prosili in zahtevali, da se njih pravična prošnja usliši, uslišati mora. Preverjen sem, da ti očetje ne bodo mirovali, dokler se jim ne uresniči želja. Minister je razsodil, da se vsa zadeva o slovenskih šolah, o slovenskih otrocih in stariših v Trstu še enkrat preišče in pregleda, ter je zaukazal namestništvu, da sestavi ko-misijo, ki bode natančno preiskala, kje neki v Trstu Slovenci stanujejo. Gospod minister je hotel menda s tem reči: Meni se vender zdi, da tržaških Slovencev ne bode mogoče vgnati v kozji rog; ako so res že zreli za slovensko šolo, ako jim je v istini mari, da se vzdržć v vašem mestu, hočemo jim dati sladčico na zob ; ako so Slovenci res kaj vredni, bodo razumeli naš ukaz ; in ako so zavedni — no potem, draga gospoda tržaška, jim živ krst ne more kratiti v Trstu slovenskih šol. No, kaj in koliko so storili Slovenci tržaški tem povodom P (Dalje prih). Iz Trsta se nam piše : Vest v poslednji številki „Edinosti" o zadevi ustanove „Re-voltella" treba nekoliko popraviti. Glasom ustanovnega pisma ustanovila se je „pri lovcu" šola in kapetanija slovenskim učnim jezikom za otroke iz tamošnje okolice. Službo učitelja opravljati ima duhovnik. Ker pa jo mestna oblast pozneje zahtevala, da dotični duhovnik bodi po postavi usposobljen za poučevanje v vseh predmetih, naravno, da niso mogli dobiti sposobnega duhovnika. To je uzrok, da šole že dlje časa ni. Sedaj pa zahteva municipalna delegacija, da se ustanovno pismo premeni tako, da dotični duhovnik bodi usposobljen za poučevanje v italijanskem jeziku. »Deutsche Wacht"ovadila bi rada naš list, češ, da je v službi vseslavjanske ideje — der „allslavvischen Idee". Ker se z ob-stojočimi zakoni, zahtevami moderne države in duhom časa nikakor ne dajo zagovarjati grda nasilstva, s kojimi bi nas hoteli tlačiti nemškutarski srditeži — pa lažejo, sumničijo in denuncirajo, da se kar kadi vse vprek. O ti blažena „e h r 1 i c h e d e u t s c h o E 1 1 e" —, kojej se je „Deutsche Wachta v svoji poslednji številki poklonila toli gracijozno! Denuncirajte le naprej, kolikor vam drago, nas pa ne spravite s pota, ki vodi do sreče naroda našega — pota, ki se ne križa z mejami države naše, kakor se križajo vaša pota. To^ pa ni denuncijacija, ampak faktum, kojega pripoznavajo v sto in sto varijacijah prijatelji vaši gori iz „rajha der Gottesfuroht und Sitte". Demonstracija ali pa strah pred blamažo. V četrtek je priredil klub kolesarjev „Velooe club Tergesto" javne m e j -narodne dirke v Rojanu. In res so došli kolesarji z Dunaja, Prage in iz Italije. A glej: kolesarji iz Prago in Dunaja niso hoteli udeležiti se dirk, ker so menda prireditelji zagrešili netaknosti in nepravilnosti v prilog gostom iz — bljiž-njega kraljestva. Stara poaem. Časnikarja Jerallo iztiralo je c. k. okrajno glovarstvo — kakor smo že omenili — iz Gorice. Radi tega dogodka in-terpeloval je posl. Gesmann v državnem zbozu. Proti odloku okrajnega glavarstva pritožil seje Joralla na namestništvo. In res je poslednje razveljavilo odlok glavarstva. Izpiti za učiteljsko vsposobljenje so se vršili v Kopru od 16. do 25. t. m. Vspeh je baje ugoden. Banka „Slavija" imela je dne 15. t. m. svoj občni zbor. Iz letnega poročila, katero nam je priposlalo generalno ravnateljstvo tegu uzorno slovanskega zavoda, posnemamo, da jo dno 31. decembra 1891 banka „Slavija" štela 228.472 članov, ki so imeli pri njej zavarovanega kapitala 227,260.237 gld. 64 kr. Zavarovalne premije uplačalo se jej je 1,755.603 gld. 46 kr. ; izplačala pa je svojim zavarovancem za Škode in deleže vzajemno podedovanakih društev 1,571.628 gld. 68 kr. Same obresti, katere je banka prejela od plodonosne naložitve svojih fondov, znašale so 235.882 gld. 87 kr. in so se porabile za zopetno pomnožitev fondov, ki kljubu [ogromnim izplačilom vlanskega leta iznašajo 5, 47 9. 788 gld. 90 kr. Kako zelo skrbi banka „Slavija" za varnost"* svojih članov razvidno je iz tega, da iznaša nje rezervni fond za požarna zavarovanja 69^" '/o vseh letnih premij, dasi ministerski razpis že 33% letnih premij proglaša za zadostno rezervovanje. Tudi za svoje uradnike skrbi banka „Slavija" prav uzorno, kajti njihov pokojninski fond, ki je nastal večinoma iz prebitkov uprave, iznaša že 209.742 gld 79 kr., in jo le malo privatnih zavodov, katerih uradnistvo bi bilo za starost svojo le približno jednako dobro preskrbljeno. — Ako konečno omenimo še, da je banka „Slavija* v 23 letih svojega obstanka plačala za škode 20,012.991 gld. 82 kr., bode nam gotovo priznal vsakdo, da so to številke, katere pričajo o uzornem vodstvu zavoda in pa o priljubljenosti njegovi povsod, koderkoli posluje. — Poučno je pa tudi, kaj premore poštenje, vztrajnost in dobra uprava, kajti iz primerjevalnega izkaza o uspehih zavarovalnic v letu 1890 prepričali smo se, da banka „Slavija", ki je bila, — kakor znano — leta 1869 ustanovljena z neznatno svotico 3000 gld., zavzema danes po velikosti svojih fondov drugo mesto mej 33 avstro-ogetakimi vzajemnimi zavarovalnicami. Tak zavod zasluži vsekakor vse zaupanje in zato naj bi Slovenci zatekali se mnogoštevilno pod okrilje njegovo, ter dali slovo tujim zavarovalnicam, ki našim narodnim težnjam niso nikdar prijazne bile. Tudi glede zavarovalstva ravna naj bo vsak Slovenec po goslu: „Svoji k svojim"! Brezplačno cepljenje koz se bodejvršilo: v poljambulanci od 1. junija do 31. julija vsak dan od 8. do 9. ure zjutraj, izvzemši nedelje in prazuike ; za okraje I.—VI. ▼ šolskih poslopjih Lazzaretto vechio, v starem in novem mostu, v ulici Giotto, Barriera vechia, Renanuova dne 1. 8. IS.fin 22. junija; v VII. okraju v ambulanci okrajnega zdrav nika dra. Zadro dne 8. in 15. junija ter v šolskem poslopji v Škednji dne 22. junija in 6. julija; za VIIL okraj v šolskem poslopji „Ferriore" dne 1., 8., 15. in 22. junija ter v šolskem poslopji v Katinari dne 2. in 9. junija ; za IX. okraj v Šolskem poslopji v ulici Via Giulia dne 1. in 8. junija ter v šolskem poslopji v Gvar-dijeli dno 22. junija in 6. julija; za X. okraj v šolskem poslopji v Barkovljah dne 22. junija in 6. julija ter v šolskem poslopju v Rojanu dne 1. in 7. junija; za XI. okraj v šolskem poslopji na Opčinah dne 7., 8., 9. in 10. junija, v šolskem poslopji v Trebčah dne 20. junija, v šolskem poslopji v Bazovici dne 28. junija; za XII. okraj v šolskem poslopji na Prošeku dne 13., 14., 15. in 17. junija ter v šolskem poslopji v sv. Križu dne 23. junija. V vseh teh krajih vrši se cepljenje od 5. do 6. uro popoludue. Pregledovanje vspe-hov cepljenju so vrši 8. dan po cepljenju. Slovenske stariše poživljamo, da nikar ne zamude oepljenja, ker to je jedino sredstvo proti kozam. Druitvo poštarjev na Moravskem jo imelo skozi 20 let izključno nemško na-čeluištvo. Pri občnem zboru, vršivšem bo dne 24. t. m., prišli so pa Čehi do večine v načelništvu. Sokol Lvovski bode praznoval o Bin-koštih avoj jubilej. K slavnostim so povabljena tudi sokolska društva česke, slovenska i u hrvatska. Generalna direkcija državnih železnic jo že privolila v znižanje vožnih ceu za 50 od sto. Ker so se pa baje zbali „politiško-narodnih demonstracij", i preklicala je zopet glavna direkcija že dano | dovoljenje. Več poljskih poslancev obrnilo se jo v tej zadevi do trgovinskega ministra, opravili pa niso ničesar. Občni zbor „Velesile* v Škednji je jutri ob 9y2- uri predpoludne v društvenih prostorih. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamični predlogi. 5. Vo* litev novega odbora. Izpred sodišča. Minuli torek 8e je vršila sodna obravnava proti Ivanu Križ-manu, težaku pri javnih skladiščih in E. Peresonu, nadzorniku del pri istem društvu. Oba ista bila zatožena tatvine, izvršene v skladišču tvrdke Meissner v novej luki in sicer Križman je bil zatožen, da je v noči od 22. do 23. februvarja ukradel iz 23 vreč vkupe 64 kg. kave v vrednosti 76 gld. 80 kr., Pereson pa, da je bil ž njim sporazumljen. lJrvi je bil obsojen na štiri mesece težke ječe; drugi pa popolnoma oproščen in izpuščen iz preiskovalnega zapora. Samomori in poskusi istih so v Trstu prav navadna bolezen. Skoraj ne preide dan, da bi kdo re poskusil na jeden ali drugi način končati svoje življenje. Nekdaj »o se usmrtili samo prenapeti in presiti gospodje, danes pa največ samomorov zabilježujemo mej ubožnejšimi slojevi ljudstva. Osobito po odpravi proste luke je samomorov, katerim uzrok je bilo uboštvo, bilo mnogo. To nam pa tudi kaže, ker se je dušna ta bolezen že preveč razširila mej prostejšim ljudstvom, da je tudi moj tern vera začela pešati, kar je brez dvojbe edini uzrok tem žalostnim činom. Danes zopet navajamo par teh „hrabrih* činov. 14 letna deklica Karolina Stebel v sv. M. Magd. Zgornji Be je vrgla v nek vodnjak z namenom se usmrtiti, a rešila sta jo pravočasno dva bližnja ter prenesla prej v neko lekarno k sv. Jakobu, potem pa na dom. Uzrok je bilo neki besedičenje in nevšečnost v družini! Iz cnacega uzrok.« se je hotel obesiti nek 20Ietni težak Fantini, a rešili so ga pravočasno ter izročili bolnici. Drobnostl. Nek vročekrvni pisar je necega druzega pisarja v sredo po noči v starem mestu telebnil z nekim vrčem po glavi ter mu zadal globoko rano; prepirala sta se radi neke ženske ter se slednjič na rečeni način tako sporazumela, da je prvi pisar moral iti pisat pod ključ, drugi pa na posteljo z obezano glavo. Mrtvoud je zadel 83 letno starko Marijo Sosič v ulici del Rivo; prenesli so jo v bolnico. — Mrtvoud je zadel 781etnega brijača J. Petronio po noči v postelji, zjutraj so ga našli mrtvega. — oOletni Žagar Franjo jo prižigal v kamenolomih mino; nenadoma se ista užge ter je ubošČeka kamenje jako poškodovalo, strši mu desno nogo. — Na Corsu jo beračila noka 451et. Raliela Marks ter nadlegovala mimoidoče; nek stražar jo je šiloma odvel v zapor, kjer so jo preiskali ter našli na životu te ubogo beračice 1305 gld. v bankovcih. Rovica je prosila iz potrebe. Absolviran filolog daje pouk v vseh gimuazijalnih predmetih, kakor ludi v hrvatskem, slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Natančneje st* izve pri našom upravništvu. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsutii-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se nujt.oplejo Hltivneuiu občinstvu. Točijo se vedno izborna (lomača oko-lidanska vina. Cl. Hncfllno »taroinana pod iine- UUalllflCl „OlUKll , nom „Bolladonna", poleg kavarne „Fabria", priporoča ne Slovencem v mostu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Cl. B. Modic in Grebene, "jj in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmnrje in č. duhovščino na nvojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih cpoinenikov. Cl. Mopfjlt K 1*7p l'iazza S. Oiovanni, Sr.. 1. ITI d I L111 l\l tu, trgovina z mnogovi stnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orotljem, pletenino itd. itd. Cl. Anrirpi Kolon čevljar'v ulici .Caserma. flllUl ©J rvaidll, priporoča se nujtopleje slovenskemu občinstvu. — Najelegmitnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Gostilna „Alla Croce
  • ne 00 neverjetno nizke, postrežba vestna in naela. Cl. Gostilna „Al Gallo IjL lil I UMUl oll llooL Iv« o]>oiiii nje svakoga, du pazi na ]mdiclanjo. 4 - I » » » I I » » > » I I » 5 Lantnik ,Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tinkama Dolenr stu.