8000032 Osrednja knjižnica .Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje ŠTEVILKA 30 LETO XLII 30. JULIJ 2010 CENA 1.48 EUR O . oc 1 '— LT, -— C<) - Z Trčil v vozili in obtičal v rondoju STRAN 22 Pastirski praznik na Menini STRAN 12 Sešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumif) o'J» EKO-POPUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2010. * 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16.5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP 4.8. ob 17.00 tel: 03/837-0890 Andrej Terglav s.p. Andraž 96b Izdelujemo vse vrste fasad notranje in zunanje strojne omete gradimo stanovanjske objekte www.termosgd.com OSREDNJA Tretja stran KNJIŽNICA —mM— Spomini na kopanje v Dreti in Savinji Kopanje v Dreti in Savinji? Ah, kje so tisti časi... Prava nostalgija me objame, ko se spomnim na leta brezskrbnega otroštva, ko smo kratkohlačniki izzgornjega dela Nazarij v poletni vročini iskali ohladitev bodisi v Dreti pri Mlinarjevem jezu bodisi v Savinji pri Graščinskem jezu. A pri tem ni šlo samo za ohladitev, druženje ob reki je predstavljajo tudi priljubljeno obliko preživljanja prostega časa, spoznavanje novih prijateljev, dokazovanje poguma in spretnosti pri skakanju v vodo ter še marsikaj... Spominjam se, da smo se ob Dreti začeli dobivati že spomladi, ko so sončni žarki toliko ogreli ozračje, da smo lahko nosili majice s kratkimi rokavi. Ob neskončnem izboru tem za pogovor smo pogosto tekmovali v metanju »žabic« in preizkušali temperaturo vode s hojo po plitvinah, kjer smo pod večjimi kamni iskali ribice in ostala vodna živa bitja. Mlinarjevega jezu že takrat ni bilo več, bil pa je glo-boktolmun in na levem bregu visoka škarpa, s katere smo skakali v vodo. Začetniki in bojazljivci na noge, »pravi« fantje pa na glavo. Ko so se pojavile maske, se je začelo tudi potapljanje, toda slednje zame nikoli ni bilo posebej privlačno, ker sem imel občutek da mi bo hladna voda dobesedno stisnila glavo. X IMEJTA NASMEH OD UŠES DO UŠES, DA BO ŽLAHTA VERJELA, DA SMO RES BILI NA MORJU. '1'^s-V'3 rj Na produ ob reki smo velikokrat ostali vse do teme, še posebej romantični so bili večeri, ko smo zakurili ogenj in si pekli krompir ali koruzo. Krompir smo vedno prinesli od doma, koruza pa je bila predmet »rabutanja«, kar je bilo marsikdaj razburljivo doživetje. Ne spomnim se, da bi kadarkoli kdo izmed nas imel težave z zdravjem, le enemu od prijateljev je bilo nekoč slabo, ker seje preveč najedel travniške rastline, ki smo ji rekli »kiselica«. Tisto njegovo zeleno bruhanje je bilo grozno, a že naslednji danje bil čisto v redu. Z leti, koje bilo naše okolje še čisto in zdravo, se je poslovila tudi naša mladost, ostajajo pa lepi spomini z grenkim spoznanjem, da tistih časov ne bo nikoli več nazaj. Nič manj trpko ni tudi zavedanje, daje sedanja generacija otrok prikrajšana za takšna doživetja in da so danes tveganja v naravnem okolju bistveno večja. Kljub temu smo lahko zadovoljni, da imamo v primerjavi z mesti še vedno sorazmerno čisto okolje in truditi se moramo, da bo vsaj takšno ostalo tudi v prihodnje. Za nas in za naslednje rodove. \ v v / "v 2 I - N • fA o IZ VSEBINE: so Tema tedna: Kopanje brez podatkov o čisti vodi.4 Občina Ljubno: Hitijo s prenovo osrednjega trškega jedra... 5 KLS Ljubno ob Savinji: Ljubenski KLS v svetu cenjeno in spoštovano podjetje...............6 Občina Nazarje: Poslej vsako soboto na tržnico. Pod to goro zeleno: Ljudske pesmi so pevcem tekle kot vodica.................1.......10 Solčava: Pestro dogajanje ob občinskem prazniku.... 11 8. Flosfest: Vikend dobre glasbe in športa.....18 Valentina Založnik: Članska reprezentantka in članica ekipe državnih prvakinj...21 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 30,30. julij 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. DRETA IN SAVINJA PRED OHLADITVIJO POLNI KOPALCEV Kopanje brez podatkov o «stoli voda V tem tednu smo bili priča precejšnji ohladitvi, za kopalce letos priljubljeni reki Savinja in Dreta sta v teh dneh samevali. Vremenoslovci obljubljajo, da poletja še ni konec, tudi v avgustu lahko pričakujemo vsaj en vročinski val. Temperature nad 30 stopinj Celzija bodo zagotovo poskrbele, da bo ob divjih rečnih kopališčih v Zgornji Savinjski dolini še tako živahno, kot je bilo pred tednom dni. Ravno zaradi številnih kopalcev se marsikomu poraja vprašanje, ali je kopanje v naših, vedno bolj onesnaženih rekah sploh še primerno. PODATKOV O ČISTOČI REK NA NAŠEM OBMOČJU NI Tako ob Dreti kot Savinji se je ustvarilo precej divjih kopališč, kjer so se tako domačini kot turisti hladili v nadpovprečno vročih dneh. Kopalci so si iskali primerne kotičke tako v zgornjem toku Savinje, kjer je voda še bistra, kottudi ob samem koncu naše doline, v Soteski, kjer je reka bistveno bolj izpostavljena komunalnim odpadkom, vsem čistilnim napravam navkljub. Naravnih kopališč, kjer bi Agencija RS za okolje (ARSO) preverjala kakovost vode, v Zgornji Savinjski dolini ni. Vsa kopališča ob rekah Dreti in Savinji na našem območju so zato poimenovana kot »divja« kopališča, kjer se kopalci vodnim radostim predajajo na lastno odgovornost. Sre-di julija je Arso javnosti sicer posredoval podatke, po katerih so slovenske reke letošnje poletje precej čiste, seveda pa se čistoča v različnih rekah razlikuje. Vse kar lahko storijo kopalci v naši dolini je, po nasvetu Inštituta RS za varovanje zdravja, da si pred kopanjem ogledajo, kakšna je voda, kaj po njej plava, ali ima duh, ali je zelo kalna. Če je voda neprimerna in jo kopalec popije, lahko oboli za blažjo zastrupitvijo prebavil. V ambulantah Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje letošnje poletje niso opazili, da bi k njim prihajali zastrupljeni kopalci, ker pa so simptomi; driska, bruhanje, črvičenje v črevesju značilni še za številna druga črevesna obolenja, je težko presoditi, na kakšen način si je pacient prebavne motnje pridobil. KAKO PREČIŠČENE SO ODPADNE VODE? Lokalna skupnost lahko pobudo za monitoring vode posreduje okoljskemu ministrstvu, in če izpolnjuje določene pogoje, območje uvrstijo na seznam voda za spremljanje. Prav tako lahko analizo vode pri zavodu za zdravstveno varstvo naročijo sami. Žal oboje veliko stane, zato zanimanja za tovrstne raziskave med občinami ni veliko, poleg tega s čistočo rek na našem območju za enkrat še ni bilo večjih težav. Podnebne spremembe pa lahko to hitro spremenijo. Zmanjšanje padavin pomeni zmanjšanje vodnih strug, s tem pa postajajo zelo ranljivi vodotoki kot prejemniki neočiščenih in očiščenih odpadnih voda iz komunalnih in industrijskih čistilnih naprav. Reka Dreta ima kot prejemnica komunalnih odpadnih voda čistilno napravo le v Gornjem Gradu, in kot je povedal direktor gornjegrajske komunale Zdenko Purnat, naprava odpadne vode dobro čisti. Problem po njegovem mnenju predstavlja nezakonito spuščanje gnojnice v reko, ki le-to močno onesnaži. Seveda je čistilna naprava v Gornjem Gradu premalo, da bi bila Dreta čista tudi v svojem spodnjem toku in tudi zakon predvideva nameščanje novih čistilnih naprav v kraje z določenim številom ljudi. Kot je povedal Purnat, se že pripravlja postavitev čistilne naprave v Bočni, kar bo spodnji tok Drete precej razbremenilo onesnaženosti. Precej več čistilnih napravje na reki Savinji. Prva je že v Lučah, naslednja na Ljubnem, kjer je pokritost zelo dobra, tretja pa je v Lokah pri Mozirju. Slednja čistilna naprava pokriva čiščenje odpadnih voda za Rečico ob Savinji, Nazarje in Mozirje z okolico. V bližnji prihodnosti se bodo na napravo priključili tudi prebivalci Varpolj, kjer seje kanalizacija urejala v lanskem letu. Kot so povedali na Komunali Mozirje, je čistilna naprava že sedaj preobremenjena, kar pomeni, da so odpadne vode slabše prečiščene. Potreba po zmogljivejši čistilni napravi se že rešuje, projekti zanjo so izdelani, sedaj se zbirajo potrebna finančna sredstva. Na Komunali Mozirje so poudarili razveseljiv podatek, da se precej krajanov odloča tudi za individualne čistilne naprave, s čimer kažejo svojo veliko ekološko osveščenost. Tatiana Golob Pred tednom dni je bilo v Savinji še polno kopalcev (foto: Tatiana Golob) MOZIRSKE KOPELCE Bo v Mozirju prvo javno kopališče? Kopalce v divjih kopališčih bolj kot nevarnost onesnažene vode za sedaj ogrožajo nepoznani vodni tereni in neprimerno obnašanje ob kopanju. Tako Dreta kot Savinja sta polni prikritih vrtinčastih tokov in ostrih skalnih robov, skritih pod gladino vode. Zaradi različnih ravni globine se kopalcem odsvetuje skakanje v vodo na glavo. Vsa Zgornja Savinjska dolina ne premore enega javnega urejenega kopališča, pa naj bo naravno ali umetno, torej bazen. Pred nekaj leti je upanje že vzbudila Občina Ljubno, kije napovedala projekt iskanja termalne vode v Okonini, a do sedaj konkretnih rezultatov, v katere bi se lahko tudi namočili, žal ni. Oči kopališča željnih sesedaj lahko začnejo obračati v smeri Mozirja, kjer župan Ivan Suhoveršnik v bližnji prihodnosti napoveduje ureditev nekoč znanega mozirskega kopališča Kopelce. Kopališče Kopelce je bilo zgrajeno v prvi polovici 20. stoletja in je med Mozirjani hitro postalo nadvse priljubljeno zbirališče. Danes so Kopelce le še bleda slika nekdanjih časov, občane Mozirja pa najbolj moti dejstvo, da je propadlo kopališče pogosto tarča vandalov. A stanje, ki Mozirju ni v ponos, naj bi se po besedah župana Suhover-šnika kmalu spremenilo: »Občina se pripravlja na temeljito prenovo kopališča Kopelce, sredstva za njegovo ureditev bo poskušala pridobiti iz Programa razvoja podeželja 2007-2013. V trenutni fazi iščemo oziroma izbiramo projektanta, ki bo izdelal natančen načrt prenove Kopelc, nato pa se bomo prijavili na omenjen razpis.« Tatiana Golob OBČINA GORNJI GRAD Večja in manjša odstopanja pri OBČINA LJUBNO Hitijo s prenovo osrednjega trškega jedra izvrševanju proračuna Na julijski seji občinskega sveta občine Gornji Grad so se svetniki seznanili s poročilom župana Stanka Ogradijo o izvrševanju proračuna za prvo polletje letošnjega leta, poročanje je določeno z zakonom. Župan je poudaril, da je realizacija prihodkov do konca junija znašala 36,82 od načrtovanih 50 odstotkov. Razlika je nastala, ker se nekaj investicij še izvaja, niso še zaključene, zato zanje še čakajo sredstva z razpisov. Realizacija odhodkov je 31,79-odstotna, razlika med planirano in dejansko realizacijo gre na račun določenih fakturza dela, kijih še niso prejeli do 30. junija, in tudi poznejšega pričetka določenih del, kot je bilo predvideno. Edina postavka s polovično realizacijo je odplačilo dolga, najetega kredita. Ivana Ugovškaje zanimalo, zakaj je realizacija na področju kmetijstva le 14-odstotna. Odgovorila mu je Zvonka Zakrajšek, da več sredstev ni bilo razdeljenih, saj večina upravičencev še ni podpisala pogodb, na osnovi katerih jim pripadajo subvencije. Večji odklon je bil tudi na področju prometne infrastrukture, zaradi povečanih stroškov zimskih služb. Na poročilo župana se je odzval Andrej Presečnik, ki je menil, da občinska uprava ni bila najbolj pripravljena na normalno delo po rešitvi problemov z Engom in poravnavo s Probanko. Sedaj, ko bi lahko začeli z delom, prijavljanjem na razpise, se občinska uprava ne odziva dovolj hitro. Presečnik se zaveda, da je odziv na razpise vezan na določen čas, ampak ugotavlja, da bi se na občinski upravi morale zadeve odvijati hitreje. Kdorkoli bo že nov župan, začne naj na povsem novih temeljih in upa, da bodo v občinski upravi pripravljeni na delo, sedaj, ko le-to lahko normalno poteka, je menil Presečnik. Na seji so soglasno sprejeli sklep o oprostitvi komunalnega prispevka za gradnjo garaže, za katero je prosilo Prostovoljno gasilsko društvo Nova Štifta. Štefka Sem BANKA CELJE Poslovno mrežo širijo tudi na Obalo Banka Celje je banka z eno najdaljših tradicij v slovenskem prostoru, kot naslednica Hranilnice Mestne občine Celje deluje že več kot 145 let. Banka ima dobro razvito poslovno mrežo z enotami po vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču Slovenije, od lanskega leta imajo poslovalnico tudi v Mariboru. Poslovno mrežo širi na Obalo z novo poslovalnico v Kopru. V njej je možno opraviti vse storitve za pravne in fizične osebe. Banka Celje je že zdavnaj prerasla meje regionalne banke, saj posluje s podjetji po vsej Sloveniji. Dobre povezave ima s tujimi bankami, saj so za zagotavljanje nemotenega plačilnega prometa s tujino vzpostavili korespondenčne odnose z več kot 900 bankami. Je banka univerzalnega tipa, nudi celovit bančni servis tako za prebivalstvo, zasebnike in pravne osebe. Je sedma največja banka v Sloveniji, ki ji zaupa že preko 150 tisoč komitentov,tako pravnih kotfizičnih oseb. Dobra bonitetna ocena jih uvršča v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank - sodi med bolje ocenjene banke srednje in vzhodne Evrope. Ocena potrjuje, da je zanesljiv poslovni partner. Ljubenski Foršt je v teh dneh eno samo živahno gradbišče. Delavci izvajalca del CMC hitijo z rekonstrukcijo trga, rok za končanje del je september. V okviru projekta bodo prenovili tudi pročelji kulturnega in zadružnega doma, ki sta zdaj zaradi izvajanja del zavešena z varovalno tkanino. Občina Ljubno seje uspešno prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in po ukrepu 323 za razvoj vasi iz evropskih sredstev pridobila polovico nepovratnih sredstev. Dela obseg- ajo prenovo in polaganje komunalne javne infrastrukture, prenovo pročelij obeh domov in ureditev tako imenovane druge terase trga Foršta. »Tako bo ta del trga, kjer bodo položili plošče, pripravljen za trške in druge prireditve na prostem, tudi za kmečko tržnico. Prenovili in označili bomo tudi pešpot bližnjico, ki s trga mimo vedno urejenega spomenika NOB vodi navzdol do avtobusne postaje,« je povedala županja Anka Rakun. Marija Lebar Trenutno razkopan Foršt bo do jeseni kazal novo podobo (foto: Marija Lebar) LOKALNE VOLITVE Na volišča Predsednik državnega zbora (DZ) dr. Pavel Gantar je razpisal rok za lokalne volitve. Te bodo 10. oktobra letos. Roki za volilna opravila v skladu z aktom začnejo teči 9. avgusta. Predsednik DZ je razpisal redne volitve v občinske svete in redne županske volitve. Pojasnilje,daso se za 10. oktober odločili zaradi drugega kroga volitev. Če bi bil prvi krog 17. oktobra, bi padel drugi krog na nedeljo, 31. oktobra, kar je tik pred dnevom mrtvih in ne bi bilo primerno. Volitve v svete krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti 10. oktobra bodo sicer za isti datum - 10. oktober - razpisali župani. Volilna opravila začnejo teči 9. avgusta. Od takrat dalje bo možno vlagati kandidature za županska in mesta v občinskih svetih. Rok za vlaganje obojih kandidatur se izteče 15. septembra. Od 9. avgusta bo mogoče na upravnih enotah že podpisovati obrazce podpore županskim in svetniškim kandidatom, politične stranke pa bodo lahko začele s formalnimi pripravami na volitve. Marija Lebar IS KLS LJUBNO OB SAVINJI ljubenski KLS v svetu cenjeno in spoštovano podjetje Podjelje KLS se lahko kljub gospodarski krizi pohvali, da je imelo v preteklem letu rekordno prodajo. Za dobre poslovne rezultate se lahko zahvalijo stalnemu napredku in pravočasnim ter pravim ukrepom, ki so jih sprejeli takoj ob začetku krize, ki je zajela svet v letu 2008. Podjetje, ki ima v svetu 12-, v Evropi pa kar 35-odstotni tržni delež, seje obdržalo tako visoko z znižanjem cen v pravem trenutku ter s stalnim povečevanjem konkurenčnosti glede izdelave in dobav proizvodov svojim kupcem. NOVI POSLI REŠITEV PODJETJA Vse v zadnjih dveh letih le ni bilo tako enostavno, kot se sliši. Direktor Mirko Strašek je povedal, da so takoj, ko so zaslutili težave, katere je prinašala svetovna gospodarska kriza, znižali plače: najprej vodstvu podjetja, delavcem pa nekoliko pozneje. Prešli so na skrajšan 32-urni delovni čas in zaprosili državo za subvencioniranje plač. Zaloge so zmanjšali na minimum, kupcem pa so sproti in kar najhitreje zagotovili proizvode, ki so jih naročili. Novi posli in racionalizacija proizvodnje so bili v danem trenutku rešitelj podjetja in že sredi leta 2009 so začeli zelo povečevati proizvodnjo in prodajo. VELIKO SREDSTEV ZA RAZVOJ Ljubenski KLS je že leta naravnan razvojno. Vsako leto delajo na večjem številu novih razvojnih projektov, pridobivajo velik delež novih produktov in novih kupcev. Na osnovi preteklega dobrega dela se podjetja drži dobro ime in pri kupcih so dobili naziv dobavitelj A, kar pomeni, da so odgovoren in zanesljiv dobavitelj, ki dela kvalitetno in se drži rokov dobave. Kar28 proizvajalcev avtomobilovin motorjev uporablja KLS-ove izdelke in težko je najti avtomobilsko znamko, v kateri se ne vrtijo zobati venci narejeni na Ljubnem. V zadnjem času so se po besedah Straška na njih obrnili direktno iz podjetij Toyota in Mercedes, preko svojih kupcev pa zalagajo številne svetovne firme. Konkurenčni so tudi na Kitajskem, saj preko deset odstotkov svoje proizvodnje prodajo na ta trg. Mirko Strašek vidi prednost podjetja v inovativnosti, prilagodljivosti kupcem in zanesljivosti (foto: Štefka Sem) REGRES IZPLAČAN PRED DOPUSTOM Delavcem so lani dvignili plače za šest in letos za osem procentov, in kot je povedal Strašek, pri njih plače pod 600 evrov neto že od oktobra lani ni bilo. Prav tako dobijo delavci pri plači poleg dodatka za delovno dobo tudi dodatek za stalnost, s čimer želijo nagraditi delavce, ki so pri njih že dlje časa. Letošnji regres so izplačali v dveh obrokih, pri plačah za april in maj, izplačali pa bodo še dodaten del regresa. V podjetju imajo že leta kolektivni dopust v prvi polovici avgusta. Števila zaposlenih za enkrat ne mislijo povečevati, problem je tudi v kadrih, kijih bo dolgoročno gledano primanjkovalo, zato veliko delajo na robotizaciji proizvodnje. Kot zelo zanesljive in dobre delavke štejejo pri njih ženske, saj so se izkazale za zelo vestne In prizadevne, predvsem se hitro prilagajajo in učijo novega dela. Pri izbiri novih sodelavcev le-te testirajo in poskušajo najti osebe, kijim bo delov veselje in bodo vanj pripravljeni vložiti veliko truda. »Ni vse v izobrazbi,« je povedal Strašek. »Ljudje se, če imajo željo, naučijo delati vse, šola jim namreč da veliko teorije, a premalo prakse.« SPONZORJI IN ŠTIPENDITORJI Preko 20 fantov iz okoliških krajev v podjetju opravlja prakso, med njimi so električarji, kovinarji, strojniki, mehatroniki in drugi profili, nekaj imajo tudi štipendistov, čeprav za štipendije ni veliko zanimanja. Če ni veliko prosilcev za štipendije, je pa zato več društev, ki se obračajo na KLS in prosijo za finančno pomoč. Pretekli mesec so na prireditvenem prostoru Vrbje na Ljubnem postavili lepo ohranjen kozolec. Občina Ljubno je na pobudo Turističnega društva Naš kraj omenjeno pridobitev kupila, delavci pa so ko- »V podjetju se čutimo družbeno odgovorne, da pomagamo mladim. Že dolgo podpiramo Smučarsko skakalni klub Ljubno, smo sponzorji Godbe Zgornje Savinjske doline in Odbojkarskega kluba KLS Ljubno, saj smo želeli, da nekaj damo tudi dekletom, zagotovo pa od nas ne gre praznih rok nobeno gasilsko društvo.« Tako pripadnost kraju, v katerem delajo, izkazujejo na različne načine, meni Strašek. V SVETU ZELO UGLEDNI Izkušnje, kijih Mirko Strašek v podjetju pridobiva že skoraj 40 let, so neprecenljive. Prave odločitve, ki so jih v zadnjih letih sprejeli, so podjetju prinesle velik ugled v svetu. Vse pa temelji na dobrem in kvalitetnem delu, prilagajanju potrebam kupcev in inovativnosti, kar je v svetu sinonim za ljubenski KLS. Štefka Sem zolec razstavili in ponovno sestavili v Vrbju, edina novost na njem je nova kritina. Kozolec bo vturistične namene služil preko celega leta, ne le v času Flosarskega bala. Štefka Sem WWW. OBČINA LJUBNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO NAŠ KRAJ Vrbje krasi lepo ohranjen kozolec Pod kozolcem se bo v prihodnosti dogajalo marsikaj (foto: Štefka Sem) _________________________________________________________Iz občin, Ljudje in dogodki OBČINA NAZARJE Poslej vsako soboto na tržnico Po rekonstrukciji bo cesta za uporabnike bolj varna (foto: Marija Lebar) njihove ponudbe se bo mogoče dogovoriti, kaj naj za posamezno stranko pripravijo do prihodnje sobote. Na vsaki stojnici prodajata dva ponudnika kmečkih izdelkov in pridelkov. Prodajna mesta so stalna, za njimi pa so nameščene lične napisne table z imeni kmetij, da je mogoče točno vedeti, od kod izvira kupljeno blago. Omeniti je treba, da so izbrani ponudniki znani po svojih kakovostnih izdelkih in pridelkih. Nekateri od njih imajo različne certifikate in priznanja. Med njimi so tudi kmetije z ekološko pridelavo. Vsekakor sveže nabrani in pripravljeni izdelki po kakovosti prekašajo tiste v raznih nakupovalnih centrih, ki so že od samega transporta »utrujeni«, če odmislimo še vse dodatke in stabilizatorje, kijih vsebujejo. Marija Lebar V Gornjem Gradu imajo zelo razvejano omrežje lokalnih cest, ki ga mora vzdrževati občina. Zaradi znanih finančnih razmer so tudi ceste morale čakati na »boljše« čase. Prav v teh dneh poteka rekonstrukcija lokalne ceste v Novi Štifti na odseku Podrižnik-Volovšek v dolžini 500 metrov. Izvaja se ureditev vodotokov in odvajanje vode. Gradi se podporni zid ob cesti, na samem gradbišču pa trenutno poteka gramoziranje. Cestišče bo dobilo še asfaltno prevleko. Občina je v ta namen v proračunu zagotovila sredstva v višini 60.000 evrov. Lastniki so zemljišče, kjer poteka trasa ceste, brezplačno odstopili v last občini. Tako so rešili tudi problem sporov okoli lastništva zemljišč, kjer cesta poteka. Cesta je bila doslej v makadamski izvedbi in župan Stanko Ogradi pravi, daje bila ob večjih nalivih vedno močno poškodovana, saj je voda cesto izpodjedala in cestišče odnašala. Po rekonstrukciji bo cesta za uporabnike varnejša. Novo urejena cesta zasfaltno prevleko bo prebivalcem ob njej prinesla novo kakovost življenja. Urejeno odvodnjavanje meteornih voda pa bo pripomoglo k njeni trdnosti in trajnosti. Marija Lebar rekonstrukcijo ceste mm n m V časih pred uvedbo mobilne telefonije je skoraj vsak kraj imel telefonsko govorilnico. Tako je bilo tudi v Novi Štifti, kjer so gasilci dovolili takratnemu PTT, da na gasilni dom montirajo govorilnico, saj je bilo to v splošno dobro. No, pred časom pa so delavci Telekoma telefonsko govorilnico odstranili, saj se ni več potrebovala, novoš-tiftnim gasilcem pa so obljubili, da bodo kabel odstranili in poskrbeli za fasado, da bo stanje takšno, kot je bilo pred montažo govorilnice. A glej ga zlomka, odkar so govorilnico odstranili, ni več nobenega blizu. Kabli še vedno gledajo iz stene in še vedno so vidne sledi na fasadi. Kljub mnogim obljubam s strani odgovornih se zadeva v Novi Štifti nikamor ne premakne že mesece, zato gasilce zanima, kje so se izgubile vse dane obljube. Štefka Sem OBČINA GORNJI GRAD 60.000 evrov za prvi kupci prišli že zjutraj, ko se je tržnica ob 8. uri odprla. Prvi tržni dan bo prodajalcem dal tudi vedeti, kaj si kupci še posebej želijo. V okviru V Nazarjah je v soboto, 24. julija, začela delovati kmečka tržnica. Dogodek so popestrili z glasbenim programom člani Godbe Zgornje Savinjske doline. Pod prenovljenim Bohačevim kozolcem so se zbrali številni obiskovalci. čebelji pridelki, salame in zgornje-savinjski želodec, žganja pa tudi nakit in okrasni predmeti... Kupci so prišli tudi iz drugih krajev naše doline. Kot so povedali prodajalci, tudi ti so iz celotne doline, so Med zadovoljnimi in nasmejanimi obrazi je bilo videti župana Ivana Purnata, sodelavce nazorske občinske uprave in občinske svetnike, ki so opazovali, koko se njihova dolgoletna prizadevanja po oživitvi in primerni vsebini foplarja končno uresničujejo. Zadovoljni so bili tudi kupci, saj je bila ponudba na stojnicah res pestra. Kruh, potice, pekovsko pecivo, rezanci, mlečni izdelki, vložena in sveža zelenjava Prvi dan na nazarski je bil zelo živahen (foto: Marija Lebar) LJUBNO OB SAVINJI INTERPRETACIJA DEDIŠČINE IN KULTURNA IDENTITETA Ob izjemni obletnici izjemen program Flosnrskega bala Z zgodbami, slikami, gledališčem lahko povemo veliko Predstavniki Turističnega društva Naš kraj in organizatorji letošnjega jubilejnega petdesetega Flosarske-ga baia so na novinarski konferenci javnosti predstavili dogajanje, ki bo na Ljubnem ob Savinji potekalo ob praznovanju. Kot so poudarili, je dogajanje glede na letošnji jubilej še posebej pestro. Prireditve so zasnovane tako, da bo vsakdo lahko našel kaj zanimivega zase. Vsak dan prireditev je zasnovan tematsko in nosi tudi pomenljiv naslov, kot na primer Pogled v naravo, Flosarske vezi, Iz leta v leto, iz roda v rod ... Vsekakor bo tudi letos ostal železni repertoar tradicionalnega dogajanja, kot je etnografska povorka, udiranje flosa in krst mladega flosarja. Letošnja posebnost bo srečanje dosedanjih flosarskih krščencev, njihovih potomcev in »pravih« flosa-rjev - nekaj jih je še - ki so splavarili vse do Donave in še naprej. Zanimi- va je tudi razstava Po sledeh flosarske dediščine, ki so jo postavili v ljubenski osnovni šoli. Občani so se velikodušno odzvali na povabilo in za razstavo prispevali številne zanimive eksponate. Pozabili niso niti na mašo po namenu flosarjev v Rastkah. Prav tako bo na sporedu gledališko delo in tudi veliko glasbe ter zabave z različnimi znanimi izvajalci. Bogata po ponudba športnega dogajanja, obiskovalci pa bodo imeli prost vstop za ogled različnih zbirk in etnografskih objektov. K letošnjemu jubileju je pripomogla tudi Pošta Slovenije, ki je izdala priložnostno znamko. Prireditev Flosarski bal je bila prvič izvedena leta 1961 napobudotakrat-nega predsednika turističnega društva Jožeta Mermala. Zadnji pravi flos pa je z Ljubnega odplul po Savinji leta 1955 ali leto kasneje. Marija Lebar ELEKTRO CELJE OBLJUBLJA VRNITEV PREPLAČIL Zahtevki ne bodo potrebni Elektrodistributerjem, ki bodo vrnili razliko v ceni, ki je nastala s podražitvijo električne energije januarja 2008, se je pridružil tudi Elektro Celje. V družbi odjemalcem sporočajo, da jim ni treba izpolnjevati nobenih obrazcev, razliko bodo povrnili gospodinjskim odjemalcem, ki sojim dobavljali elektriko od 1. januarja 2008 do 28. februarja 2009. Povračilo bodo obračunali najverjetneje na septembrskem računu za elektriko. Izpostavili so, da bodo s pisnimi pozivi poskrbeli tudi za tiste, ki so medtem odšli k drugim dobaviteljem. Celoten znesek preplačane elektrike po njihovih izračunih znaša okoli dva milijona evrov. V povprečju naj bi vrnjeni znesek znašal okoli 14 evrov, lahko pa se zgodi tudi, da vračilo posamezniku ne bo višje od enega evra. V Elektru Celje pojasnjujejo, da bo do kasnitve pri izplačilu prišlo, ker se družba ni strinjala z odločitvijo Urada RS za varstvo konkurence, daje s tem, ko je napovedala sočasni dvig cene z ostalimi distribucijskimi podjetji v pretežni lasti države, preprečevala oziroma izkrivljala konkurenco v Sloveniji. Podjetje je uporabilo razpoložljiva pravna sredstva, da bi dokazalo, da ni bil kršen Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti. 10. junija je podjetje prejelo še sklep ustavnega sodišča, tako da bo sedaj pristopilo k reševanju preplačil. IS V Sloveniji se je sredi julija odvijalo tridnevno srečanje slovenske in mednarodne mreže za interpretacijo dediščine. V okviru tega srečanja je skupina tujih udeležencev obiskala Solčavsko in Logarsko dolino, prihajali so s Škotske, Nemčije, Španije, Latvije in Hrvaške. Z interpretacijo se prikaže dediščina na zanimiv način, z zgodbami, igro, petjem, lahko tudi pisano besedo ali sliko. Michael H. Glen, Marjeta Keršič - Svetel in Barbara Trobentar (desno) so okušali lokalne dobrote (foto: Štefka Sem) Michael H. Glen prihaja s Škotske in že leta piše interpretacijska besedila. O sebi pove, daje zapisovalec zgodb, in to na način, ki privlači ljudi, da si ljudje zgodbe zapomnijo in jih takoj povežejo s krajem. Nad Slovenijo je bil očaran, po dolgem potovanju z vlakom seje ob prihodu v Slovenijo počutil kot doma, bivanje v Dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku je bilo zanj kot bivanje pri prijateljih, Solčavsko pa je ocenil kot čudovito pokrajino z velikimi potenciali za turizem. Navdušen je bil tudi nad spremljevalkama, Marjeto Keršič - Svetel, za katero je dejal, da se spozna na vse, o čemer se pogovarjata in je odlična pripovedovalka zgodb, ter Barbaro Trobentar, ki je predstavljala Center Rinka in pozna mnogo lokalnih zgodb. Zelo všeč mu je bila igrana interpretacija spravila lesa na star način pri olcar-ski bajti v Logarski dolini, ki so jo predstavili Biksarji. Besede, kot so tipično, lokalno, avtentično in kara- kteristično za to območje, mu bodo za vedno ostale v spominu, spominjal pa se bo tudi lokalnih dobrot, zgornjesavinjskega želodca, sir-neka, sveže pečene postrvi, žlink-rofov in štrukljev, katere je poskušal v gostišču Firšt. Keršič-Svetelova je povedala, da so med drugim goste popeljali na izlet po panoramski cesti, se ustavili pri izviru železove kislice, na kmetiji Žibovt, kjer so poskušali jedi iz gozda, pri Firštu pa so namenili čas zdravilstvu, ogledu Fidovejame in zeliščnega vrta. Mednarodno srečanje je bilo dobra promocija naravne in kulturne dediščine, kije dragocen kapital za razvoj trajnostnega turizma. Naravna in kulturna dediščina predstavlja enega od temeljev narodne zavesti in razvoja. Tako so prepričani v Slovenski mreži za interpretacijo dediščine. Sestavljajo jo nevladne organizacije, katerim je razvojno organiziranje dediščine izziv in vsakdanje delo. Štefka Sem OBČINA SOLČAVA Glasba - brezčasnost harmonije in lepote V okviru dogajanj 18. Solčavskih dnevov je bil v cerkvi Marije Snežne v Solčavi v petek, 23. julija, koncert klasične glasbe. Haydnovi godalni kvarteti v priredbi za duo kitar so v solčavsko cerkev privabili lepo število poslušalcev. Nastopila sta nizozemska umetnika kitarista David van Ooijen in Paul Pleijsier, ki bosta imela v Slov-eniji še tri nastope. Haydnove godalne kvartete je po skladateljevi smrti (1731 - 1809) za kitarski duo priredil Frangoise de Fossa in jih objavil leta 1826. Nekako iz tega obdobja izhajata tudi in- Umetnika sta uživala v svojem (foto: Marij ŽUPNIJA LJUBNO OB SAVINJI Blagoslov obnovljene cerkve sv. Felicijana Drugo julijsko nedeljo je drugi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek blagoslovil obnovljeno podružnično cerkev sv. Primoža in Felicijana v Primožu nad Ljubnim. Najvišje ležeča od treh cerkva, ki krasijo panoramo Ljubnega, je bila v zadnjih letih deležna temeljite obnove. je uspelo še eno veliko delo pri ohranjanju sakralne in kulturne dediščine v kraju. Prav pomembnost slednjega je v svojem govoru poudaril dr. Lipovšek in se obenem zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obširni obnovi omenjene cerkve. Zahvale sta bila ob tej Cerkev je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek (foto: Franjo Atelšek) Nova fasada, obnovljena streha, klopi in tlak v cerkvi ter restavrirana prižnica in glavni oltar so dela, ki so jih farani ljubenske župnije uspeli spraviti »pod streho« na tej podružnici. Pod vodstvom domačega župnika Martina Pušenjaka jim izvajanju v solčavski cerkvi a Lebar) strumenta, na katera sta nizozemska glasbenika koncert izvajala. »Lahkotnostteh starih instrumentov, ki izhajajo iz 19. stoletja, še pripomore k lahkotni in sladki glasbi v nasprotju z izvajanjem na današnje instrumente,« je dejal David van Ooijen, kije med posameznimi točkami program in njegovo izvajanje tudi nekoliko komentiral. Tako je dejal, da se originalni godalni kvartet izvaja na štirih instrumentih, ki imajo skupaj 16 strun, obe kitari pa to isto melodijo pričarata iz samo 12 strun. Dejal je še, da včasih pri igranju izvajalca zaradi zahtevne tehnike igre uživata mogoče še bolj od poslušalcev. Da sta uživala virtuoza, je bilo videti, da so uživali poslušalci, pa je bilo slišati po navdušenih aplavzih. Pred koncertom je prisotne nagovoril Klemen Ramovš in dejal, da ga veseli, da tokratni koncert stare glasbe Seviqc Brežice prvič gosti tudi Solčava. Solčavski župan Alojz Lipnik je spregovoril o sozvočju glasbe, poslušalstva in stare solčavske cerkve, ki je za tak dogodek pravi ambient. Obema gostujočima glasbenikoma je na zaključku nastopa izročil priložnostna knjižna darila. Marija Lebar priložnosti deležna tudi cerkvena ključarja Ivan Atelšek in Jože Jeraj, saj sta bila v veliko pomoč domačemu dušnemu pastirju pri vseh delih, ki so potekala na podružnici, za katero tudi sicer vzorno skrbita. Franjo Atelšek EEHI.lBsDBTC K FLflCS jjjB 55=H - LA.BNO OB SFMNJ Vetih in razpis PRIREDITELJ: Smučarsko skakalni khib Ljubno BTC ORGANIZATOR Smučarsko skakalni khib Ljubno BTC VRSTA TEKMOVANJA IN KODA: UDI©) KATEGORIJE dečki do 10 let in ddbanke do 11 let na HS 12 dečki do 12 let HS 25 dečki 15 Id in deklice do 13 let na BB 45 ČAS IN KRAJ: Ljubno ob Savinji HS 12 HS - 25 in HS - 45 m Sobota; 31. julija 2010 16:00 s pričetkom prvi: serije na skakalnid HS 12 m, HS 25 in US 45 v smučarsko-skakalnem centru v Savini PRUAVE: do petka: 30. julija 2010 do 18:00 ure E - mail: marko.klaric(rt paj>skiipinasi ali na 051250 214 (Janez JDebelak) ŽREBANIE V petka: 30. julija 2010 ob 19:00 uri TEHNIČNA SEJA Na dan tekmovanja ob 1530 uri ob skakalnid TRENING: Trening po dogovoru RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV PRIZNANI: Pol ure po končanem tekmovanju STROŠKI IN ODGOVORNOST: Vsakdo tekmuje na stroške in odgovornost kluba, ki ga je prijavil. Tekmuje se po pravilih tekmov alne komisije in pravilih IWU DELEGIRANI SODNIKI: Ker nimamo delegiranih sodnikov, klube naprošamo, da s sabo pripeljejo vsaj po enegp sodnika INFORMACIJE Janez Debelak, tel.: 051 250 214 Kultura, Ljudje in dogodki ...y* 20 /eli... Problemov čez glavo Vroči poletni meseci so prinesli v našo dolino kopico zelo hudih gospodarskih problemov. Prav gotovo pa kriza še zdaleč ni dosegla svojega vrha. Predsednik občinskega izvršnega sveta mag. Alfred Božič je v intervjuju povedal, da je inventura našega občinskega gospo-darstva narejena, ugotovitve pa so zaskrbljujoče: »Najbolj kritične so največje delovne organizacije, kot so Glin, Elkroj, Kovinarstvo in delno tudi Smreka. Pri Glinu lahko z gotovostjo trdim, da je ta delovna organizacija v težavah zato, ker ima zelo veliko kreditov, ki so danes nenormalno dragi. Izguba v Elkroju, ki so jo ustvarili v prvem tromesečju, znaša 7 milijonov din in je problematična zato, ker 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo. Zelo problematično je tudi stanje v Kovinarstvu, ki nima nič kaj lepih izgledov za bodočnost.« W~vecl 3 O /eti... Onesnažena in poteptana Logarska dolina Onesnažena in poteptana Logarska dolina kliče na pomoč oblastne organe in organizacije, katere imajo svoje objekte po dolini. Naj s svojim obnašanjem ne delajo sramote dolini in domačinom. Če se že proglaša za najlepšo, naj bo tudi čista in urejena. Ne pa, da je vsepovsod polna vsemogočih odpadkov, smeti in druge navlake. Menda se vsem gre le za prihodek, ostalo jih ne zanima. Z malo smisla in volje bi se dalo vse urediti in odpraviti. Vendar se ta zanemarjenost vleče iz leta v leto. UO /eti... Čebelarski praznik v Gornjem Gradu V mozirski občini smo v tem letu priča izredno živahni dejavnosti na področju razvoja turizma. Tokrat so prijetno presenetili tudi prebivalci Gornjega Grada, ki te dni intenzivno pripravljajo turistično prireditev Čebelarski praznik. V Gornjem Gradu so povedali, da se je ideja o tem porodila v razgovorih med turističnimi delavci in člani čebelarske družine. S to prireditvijo želijo Gornjegrajčani v njihov kraj privabiti čim več čebelarjev iz vse Slovenije. Pripravila Tatiana Golob , Uvodoma so zapele pevke radmirskega zbora Jutro (foto: Štefka Sem) C~!—''l 10 V___/ POD TO GORO ZELENO Ljudske pesmi so pevcem tekle kot vodica in Pepca z Nove Štifte ter družinski kvartet Štiglic. Z veseljem se vsako leto te prireditve udeležijo glasbeniki iz drugih koncev Slovenije in tako je bilo mogoče slišati ljudske pevke Taščice iz Vojnika, skupino Čebelice iz Mirne peči, pevce 6-še iz Prebolda in hudomušne Porini pa počini iz Miklavža pri Ormožu, ki so poleg petja igrali na frajtonarco, lončeni bas, kažu trubo in leseno harmonico. Za zaključek so na radmirskem odru zaigrali ljudski godci seniorji z imenom Oldtajmerji, z namenom, da bi se dvorana spraznila, ampak bilo je prav nasprotno. Še tisti, ki so bili zunaj, so se vrnili in dvorana seje ie še napolnila, kar kaže na priljubljenost domačih godcev na prireditvah. Prireditev je na humoren način povezovala Polonca Podovac, moderatorka na TV Celje, kije dokazala, da bi se prav lahko pridružila kateri izmed zasedb na odru. Med drugim soji člani skupine 6-še zapeli Polonco, na odru seje zavrtela s predsednikom PGD Radmirje Damjanom Neratom, pa čeprav je mislila, da bo nerad zaplesal z njo, podžupana občine Ljubno Stanka Zagožna je podučila igranja na lončeni bas, s harmonikarjem Petrom Atelškom je zapela Slakovega Čebelarja in podelila kar nekaj glasbenih zgoščenk za nagrado. Prireditev so organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje, PGD Radmirje in Turistično društvo Naš Kraj. Vsem sodelujočim seje za nastop s skromnim darilom zahvalila Ivana Žvipelj. Slovensko ljudsko pesem je prišlo poslušat tudi sedemdeset otrok slovenskih staršev, ki živijo v tujini, in so trenutno na poletnem tečaju slovenščine na Ljubnem. Štefka Sem Prireditev, kije letos nosila naslovTeče mi teče vodica, je v Radmirju tradicionalna. Vsako leto se zadnjo nedeljo v juliju, ob začetku praznovanja praznika občine Ljubno in Flosarskega bala, zberejo pevci in pevke, ki identiteto našega naroda po svetu prenašajo s slovensko ljudsko pesmijo. Moderatorka na TV Celje Polonca Podovac je dokazala, da bi se prav lahko pridružila kateri izmed zasedb na odru (foto: Štefka Sem) Za začetek so zapele pevke domačega zbora Jutro, naše kraje so zastopale še ljudske pevke Solčavanke, Pušeljc in Lipa, ljudski pevki Kristina 18. SOLČAVSKI DNEVI V EVROPSKI DESTINACI ODLIČNOSTI Pestro dogajanje ob občinskem prazniku Logarska dolina d.o.o. in Center Rinka sta v sodelovanju z društvi v Solčavi pripravili pestro dogajanje v okviru 18. Solčavskih dnevov. Športna tekmovanja, koncerti resne in zabavne glasbe, humorno obarvana druženja ter številni ogledi turističnih znamenitosti Solčavskega so zadnji vikend v juliju pritegnili veliko obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Vpetekje pri Domu planincevv Logarski dolini zagorela oglarska kopa. Priprava oglja v preteklosti je bila namreč za Solčavsko velikega gospodarskega pomena, danes pa organizatorji želijo ohraniti tradicijo oglarjenja kot turistično znamenitost. V lovskem domu so pripravili razstavo lovskih trofej, ki pričajo o raznovrstnosti in velikem številu divjadi pri nas. Dvorana Zadružnika je gostila pisano paleto različnih razstavljavcev. Na ogled so bile tako vezenine in kvačkani izdelki kot številni uporabni in okrasni izdelki iz filca ter drugih materialov. Bogata razstava ročnih del je pričala o marljivosti ljudi v kraju in okolici. Solčavsko je bogato tudi z različnimi rožami in rastlinjem, ki ga je moč uporabiti v blaženju in odpravljanju različnih bolezni, zato so postavili na ogled tudi zdravilna zelišča. Fotografi, združeni v Foto klubu Flosar Ljubno ob Savinji, so razstavili skozi objektiv ujete raznovrstne cvetove alpskega sveta. Solčavski osnovnošolci so predstavili razisk- ovalno nalogo o legendi o Solčavskem lintverju - zmaju, ki naj bi živel v jezeru v Matkovem kotu. Mnoge obiskovalce so pritegnili metulji Josefa Debetsa, kijih lovi izključno na Solčavskem. Interesna skupina za predelavo volne ovc jez-ersko-solčavske pasme je predstavila svojo blagovno znamko in izdelavo polstenega izdelka. »Opražnje« obleke kulturnega društva pa so pričale o bogati oblačilni kulturi v preteklosti kraja. V ateljeju Majnik so si obiskovalci lahko ogledali, kako vezejo planin- sko cvetje na polstene izdelke. V gostišču Firštso, kot vrsto let doslej, v muzeju lahko videli izkopanine pračloveka iz Potočke zijalke in Zdravje bolnikov - Ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini. Lahko so se tudi podali do Pravljičnega gozda ob penzionu Na razpotju in si ogledali skalni vrtiček z alpskim cvetjem. Za ljubitelje pohodništva so pripravili »fleten« sprehod do solčavske tise in okrog Solčavskega, ogled cerkve Marije Snežne, obisk Robanovega kota. Otroci pa so ustvarjali v delavnicah, kjer so se naučili pripraviti risanke in uživali v pravljici Čirule-čarule. Marija Sukalo Na Solčavskem rastejo mnoga zdravilna zelišča (foto: Marija Šukalo) TRADICIONALNO OCENJEVANJE VINA ZA NAZIV VINAR KOLOVRATA Prehodni pokal Mihaelu Fajfarju Na trinajstem ocenjevanju vina, pridelanega v Kolovratu, zaselku nad Mozirjem, je zmagal vinogradnik Mihael Fajfar iz Slatine pri Šmartnem ob Paki. Lani je posadil 1.260 trsov modre frankinje in rumenega muškata, letos je bilo njegovo vino med devetimi ocenjevanimi vzorci najboljše. Rumeni muškat, ki je v slovenskih vinogradih najbolj aromatična sorta, je prepričal poku- ševalce, člane Kluba kolovraške kapljice, iz rok lanskoletnih zmagovalcev Fužirjev je junija prejel priznanje in prehodni pokal. »Vinogradnik mora biti zelo potrpežljiv, skrben, da rumeni muškat doseže dovolj visoko sladkorno stopnjo. Dolgo je treba čakati na trgatev, najmanj do srede oktobra. Lani je v Kolovratu dosegel 95 Oe,«je povedal Mihael Fajfar, ki ima nasade vinske trte še v tarja Šmartnega ob Paki, namerava Halozah in na Rečici ob Paki. Vinar, odpreti vinotoč. ki je bil leta 2008 izbran za najkle- Andreja Gumzej Vinar Kolovrata pred brajdo s francosko sorto game (foto: AG) [ Organizacije, Čestitke_______ 13. PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI Vol razveselil Ljubljančana v in lekmovaik fqt Ma c Si ki Članice in člani sekcije zeliščarjev pri Društvu upokojencev Mozirje so se sredi julija podali na izobraževalni izlet. Obiskali so Olimje in Žiče, Kjer so si ogledali zeliščne nasade in ponudbo tamkajšnjih zeliščnih lekarn. Kot je povedala vodja sekcije Terezija Plaznik, je tokratni izlet že njihova enajsta letošnja aktivnost. V Olimju jim je minorit razkazal cerkev in ob tem postregel z razlago zgodovine te izjemne stavbe. Ogledali so si eno najstarejših lekarn v Evropi, s katero se ponaša Olimje. Poleg zdravilnih pripravkov, kijih minoriti ponujajo, so posebnost stare freske, ki pričajo o namembnosti prostora. Tega so kasneje, ko so se v času cesarja Jožefa II. pavlinci morali izseliti, uporabljali kot shrambo kmečkih pridelkov. Vlaga je freske močno načela, a so sedaj lepo restavrirane. Izjemno zanimiv je bil za obiskovalce iz Mozirja vrtzdravilnih rastlin, kije bil v največjem razcvetu. Čeprav že dobri poznavalci, so našli še kakšno rastlino, kije doslej niso poznali ali pa niso poznali njene uporabe. ID Na ogledu vrta zdravilnih rastlin (foto: Marija Lebar) jeseni, nato se bo lastnik odločit o njegovi usodi. V molži se je skusilo skoraj trideset tekmovalcev in tekmovalk, prva tri mesta pa niso zasedle ženske, kot je običaj na kmetijah. V minuti je največ mleka namreč namolze1 Toni Suhoveršnik, in sicer 2.418 gramov, slo gramov manj Marjan Sivec, 2.278 gramov pa je namolzel Zvonko Drame. Tudi čas za pokanje z »gajžlo« je bil omejen na minuto. V svojih starostmi! kategorijah so to najbolje opravili Martina Ugdfšek, Mojca Slapnik, Jaka Lešnik, Luka Mavriči Stanko Zalesnik, Franc Natlačen in Marko Jelšp§C Marija Šukalo Tudi obisk starodavne žičke kartuzije je bil zelo zanimiv. Vrt zdravilnih zelišč je sicer manj bogat kot v Olimju, so pa bili obiskovalci deležni obširne razlage o ponudbi in pripravi izdelkov za staro le- karno, v kateri sedaj deluje družinsko Zeliščarstvo Iršič. Ogledali so siše najstarejšo delujočo gostilno na Slovenskem, to je žički Gastuž. iia Lebar Pastirski praznik Pašne skupnosti Menina -Gospodnja Globača je dobro uspel, saj je tretjo julijsko nedeljo kljub hladnemu in na trenutke deževnemu vremenu privabil veliko število obiskovalcev. Ogledali so si mimohod živine, pastirske igre in stavili na volovski ruleti, lahko so se prepustili kulinaričnemu razvajanju in gostoljubnosti zakoncev Grudnik ter njunega strežnega osebja v planinskem domu. Po besedah predstavnika pašne skupnosti Janeza Presečnika se letos na pašnikih v Ščavnici, Gospodnji in Globači pase več kot 250 glav različne živine. Prevladujejo govedo in konji, imajo pa tudi nekaj oslov. Živino je na pašnike pripeljalo nekaj manj kot 50 gospodarjev iz občin Gornji Grad, Ljubno in Rečica ob Savinji, za živino pa skrbi pastir Franc Časi - Striček. V pomoč so mu tudi gospodarji, ki se tedensko izmenjujejo. Prostranstvo Menine pastir Striček obvladuje že desetletje. Privlačijo ga mir in živali, spopade pa se tudi z muhavostjo narave. Njegova naloga je, da pregleda živino, pregled pa zaradi obsežnosti pašnikov traja vse dopoldne. Ob sončnem zahodu pa sledi ponovni Mami, babici, prababici Ani Na ustih nasmeh, v srcu pa sreča naj te pospremijo v osemdeseta leta V molži se je skusilo skoraj trideset tekm obhod živine, in tako vsak dan od konca maja do konca septembra, odvisno od vremena. Vol z volovske rulete je za svojo odločitev, v katero polje, od možnih 441, bo spustil svojo nesnago, rabil le nekaj minut. S poljem F17 je razveselil Ljubljančana .. Janeza Kerna. Ta ni skrival veselja ob štirinožnem dobitku, a seje hitro odločil, da se bo žival morala še malo porediti. Zato se bo vrnila v svojo čredo do SEKCIJA ZELIŠČARJEV MOZIRJE V starih zeliščnih vrtovih je skrito znanje j- Razni obredi naših ljudi (5) Piše: Aleksander Videčnik KAKO JE BILO V ŠMIHELU (NADALJEVANJE) Običaj je bil, da so novorojenčkovi starši botre vikali. To je veljalo seveda še posebej za otroke. Obnašanje botrov do krščencevje bilo vseskozi spoštljivo, posebej še obnašanje krščencev do botrov, tako je bilo še med obema vojnama. IZ ZAPISOV JOŽETA LEKŠETA Naj omenimo izredno zanimive običaje, ki jih je v svojih zapisih ohranil Jože Lekše. Prav njemu gre zahvala, da je ostalo marsikaj znanega iz Solčave, kjer je po prvi svetovi vojni deloval kot učitelj. Tam so položili otroka po porodu v sito -da ne bo nikoli lačen; nekaj dni po porodu je oče vzel otroka in ga na rahlo potisnil pod klop-kar v ljudskem izročilu zagotovi pokornost očetu; zanimivo, tod okoli otroka niso nesli h krstu kar se da hitro po porodu - tako bo postal moder; ko so nesli novorojenčka h krstu, so vzeli s seboj kos kruha, ki so ga dali prvemu na poti - da bo otrok v življenju dobrotljiv; tudi v opisovanih krajih so botri prinesli med darom "križnik" (platno). Po krstu so imeli botrijo, skromno pogostitev v vaški gostilni. Posebnost za Solčavo je izraz za botrski dar - rekli so mu "našk". KAKO ŠE DRUGOD... V Gornjem Gradu so rekli daru, ki sta ga prinesla botra (ali gotnova mati), "nasbevk". Če so rekli v Šmihelu platnu "križevnik", so ga v Solčavi imenovali "križnik". Ponekod so rekli moki, kije bila med darovanimi predmeti, da gre za količino, ki jo drži en "piskrič" (glinast lonec, ki drži okoli 20 litrov). Tudi čas, ko so botri prinesli porodnici dar, je bil različen. Lekše je zapisal, da so v Gornjem Gradu pridali daru še nekaj denarja (omenja pa že čas med obema vojnama in vsoto 500 din). Čeprav gre za tradicionalen dar porodnici, opažamo velike razlike v načinu, količini in času darovanja v naših krajih. Očitno je tudi, da so botri med seboj tekmovali, kdo se bo bolj izkazal. Ugotavljamo dalje, da so se s časom nekatere podrobnosti pri teh običajih spreminjale, posodabljale, bi lahko rekli. V bistvu pa je šlo za staro navado, koje vsa vas poskrbela za preživetje novorojenčka in porodnice. POROKA IN DOGAJANJA OB TEM Na sploh je veljalo, da mora biti poroka vrhunec vživljenju mladega človeka,skratka, naj boto naj pomembnejši dogodek vsakogar izmed nas. Povsod je bila to velika slovesnost, marsikdaj tra- jajoča več dni in pogosto tako na obeh domovih, na ženinovem in tudi na nevestinem. Seveda ob vsem tem spet zasledimo velike razlike v navadah in običajih. Velja poudariti vidne razlike med nižinskimi in višinskimi domačijami. Prebivalci višje ležečih zaselkov so v marsičem ohranili izvirne stare običaje, veliko bolj kot nižinski predeli, kjer se že pozna vpliv spodnjih krajev Savinjske doline. Prav izrazito je opaziti izročilo v predelu Luč in posebej še Solčave, kjer je dobro zaznati navade onkraj Olševe - Koroške. Jasno je, da je sodoben način življenja v marsičem spremenil navade ljudi. Razumljivo je, da je tudi čas naredil svoje. Še do nedavna so si kulturni delavci marsikje prizadevali obujati stare navade in običaje. Koje še delovala občinska turistična zveza v Mozirju (v nekdanji veliki občini) so bila tudi turistična drušlva naklonjena ljudskemu izročilu. V turizmu bi morali morda spet več razmišljati o tem, da predvsem tujci, ki vse več obiskujejo našo dolino, iščejo izvirno ljudsko dogajanje in način življenja ljudi in njihovih prednikov. Pohvalna so bila prizadevanja solčavskih kulturnih delavcev, ki so si prizadevali oživiti pristno solčavsko ohcet, kot jo je opisal že večkrat omenjeni Jože Lekše. Ohranjen je rokopis na 20 straneh, kjer je tedanji učitelj dosledno natančno popisal potek in dogajanja na solčavski ohceti. To je storil leta 1918. Da stvari niso našle pravega odmeva, gre pripisati dejstvu, da so marsikdaj tudi zanesenjaki naveličani prepričevanja "večine" o tem, kaj je za katero okolje prav in izvirno in kaj ne. Veliko je o solčavskih navadah zapisal tudi Branko Zemljič, kije bil prav tako solčavski učitelj, pozneje pa je učil na Rečici ob Savinji. Naj omenimo še nekatere druge zapisovalce našega zgodovinskega in ljudskega izročila: Drago Predan, nekdaj učitelj v Mozirju, Stane Terčak, sin učitelja radmirskega učitelja Jožeta Trčaka, Fran Hribernik, nekdaj učitelj v Mozirju, Fran Praprotnik, nadučitelj in Fran Vajd, učitelj, oba v Mozirju. Tudi nekaj gornjegrajskih učiteljevje skrbelo za zapisovanje ljudskega izročila, to so gotovo bili: Josip Korban, Fran Kocbek in Jože Tratnik, pa še morda kdo. Vsekakor so bili še drugi po raznih krajih naše doline, ki so vneto zapisovali kulturno izročilo. O novejših piscih bomo spregovorili kdaj drugič.Naj posebej poudarimo, da so opisani običaji iz časa pred prvo svetovno vojno in še iz obdobja med obema vojnama. Dogajanja ob poroki ZVAJANJE To je bilo začetno svatbeno opravilo. Fant in dekle sta se zvadila, kar je pomenilo, da sta se imela rada. Starši fanta, so zato "pogirvali" (povabili) na dom dekle. To je že nakazovalo verjetno poroko. Tako je bilo, če sta se fant in dekle že dobro poznala. Če pa fant dekleta še ni dobro poznal, je naprosil bližnjega soseda, ki mu je bil blizu inje dekleta in družino dobro poznal, da jo je vprašal, ali bi hotela priti na njegov dom za gospodinjo. Če je dekle privolilo na to, jo je sosed poskrbel za sestanek s fantom na njegovem domu. Tu so dekleta spoznali bliže tudi starši fanta. Srečanje je bilo spoznavnega pomena. Pogovor je dolgo tekel zelo splošno, o letini, o vremenu, o drugih dogodki, le o svatbi ne. Ko so doma ugotovili, da bi dekle bilo primerno za "ta mlado" pri hiši, so se razšli brez kakršnega koli dogovora. Pogovorje vodil naprošeni sosed. Lahko bi rekli, daje šlo za neke vrste "sramežljivo" približevanje obeh mladih. Nadaljujemo prihodnjič. Sščemo sfare fotografije Neznana kmečka družina iz obdobja pred prvo svetovno vojno. Fotografijo hrani A.V. v Mozirju. fiŠi TREKING PO NEPALU Zanimiva pripoved o deželi, ljudeh in gorah Polona Lamut in Matej Kladnik že razmišljata, kdaj bi se vrnila v Nepal (foto: Štefka Sem) Polona Lamut iz Ptuja in Matej Kladnik iz Gornjega Grada sta si preteklo jesen vzela dva meseca za raziskovanje Nepala in pogled na najvišji vrh sveta. Od tam sta se vrnila z mislijo, kdaj se bosta lahko zopet vrnila. Ob prihodu v državo sta opazila vzhodnjaško barvitost. Življenje v Nepalu je povezano z molilnimi zastavicami, budističnimi in hindujskimi svetišči, predvsem pa preprostostjo in skromnostjo. Ceste so slabe, avtobusi okrašeni in z značilnimi trobljami. Vasice so male in ljudje prijazni, otroci hodijo peš do šole uro ali še dlje, kar jim ni nič posebnega. Na avtobusih tujcem z veseljem odstopijo prostor, sami domačini se z veseljem povzpnejo na streho avtobusa. Domačini soju sprejeli kot prijatelja in tako sta lahko opazovala gospodinje pri pripravi jedi, naužila sta se riža in špinače na sto načinov, in kot sta dejala, po določenem času sta si zaželela še mesa, ki ga imajo Nepalci le redko na jedilniku. Sama pot po Nepalu juje vodila po turistično obleganem območju, kjer si večina privošči nosače in vodnike, katerim sta se sama odrekla. Potovati sta želela počasi in si ogledati čim več pokrajine ter si zapomniti vse lepote dežele. Od blizu sta tako opazovala orle, se ustavljala pri stupah - budističnih svetiščih, se sprehajala preko zasilnih mostov in si ogledovala kraje, kjer je vse, kar lahko kupiš, zloženo na stojnicah in vozičkih na ulici. Drugi treking od Jira do Gokya je bil na območju brez turistov, kjer sta na poti srečevala le domačine. Vzpenjala sta se iz dolin v hribe in se nato spet spuščala v doline. Prenočevala sta v turističnih prenočiščih, imenovanih lodg, uživala v družbi domačinov in na cilju poti skoraj obupala zaradi slabega vremena, da bosta videla streho sveta, Mount Everest. Toda na dan povratka so se jima vsi prehojeni kilometri povrnili vpogledu na mogočno goro. Po doseženem cilju sta nekaj dni preživela še v Katmanduju. Ob zanimivi pripovedi o deželi, ki jo svet pozna najbolj po gorah, sta dodala še nekaj anekdot, predvsem zanimiva je bila o vremenu. Na vprašanje, kakšno bojutri vreme, so domačini vedno odgovarjali z odgovorom, »to bomo pa jutri videli«. Hiše začnejo graditi tako, da najprej postavijo okvir vrat, potem pa se odločijo, kako bodo pozidali preostanek hiše. Štefka Sem Pravno varstvo kupcev novozgrajenih stanovanj in enostanovanjskih hiš URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Najbrž se še vsi spomnimo pred leti odmevne afere »Zbiljski gaj«, ko so kupci plačali kupnino za novozgrajene hiše, a je šel prodajalec vstečaj in so kupci ostali brez svojega denarja in brez hiš. Vse do te afere pravno varstvo kupcev novozgrajenih stanovanj in/ali enostanovanjskih hiš ni bilo urejeno. Takoj po tej aferi je bil sprejet Zakon o varstvu kupcev stanovanj In enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju: ZVKSES). Le-ta je namenjen pravni zaščiti takšnih kupcev in preprečuje, da bi se »Zbiljski gaj« še kdaj ponovil. z' ' 14 v___y Tema, o kateri pišem tokrat, je ponovno aktualna, saj vsak dan poslušamo o Vegradovi finančni stiski in o »Celovških dvorih«, to je o stanovanjih v Ljubljani, katerih investitorje velenjski Vegrad in za katere še ni uporabnih dovoljenj, nekaj ljudi pa je stanovanja tam že kupilo. Ampak zaradi sprejetja ZVKSES bi morale biti vse skrbi kupcev odveč. Na srečo! Pa poglejmo komu, kdaj in kako pomaga ZVKSES? ZVKSES določa pravila o prodaji stanovanj in enostanovanjskih stavb z namenom zaščititi končne kupce pred tveganjem neizpolnitve obveznosti investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi. Zaščita končnega kupca se opravlja zaradi tveganja, da investitor oziroma vmesni kupec zaradi stečaja, plačilne nesposobnosti ali drugih razlogov ne bo izpolnil vseh obveznosti do končnih kupcev oziroma le-tem ne bo sposoben vrniti plačanih obrokov kupnine v primeru razveze posameznih prodajnih pogodb. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da ZVKSES ščiti končnega kupca, so naslednji: - kupec je ena ali več fizičnih oseb, - iti mora za prodajo novozgrajene nepremičnine, torej za prodajno pogodbo, - predmet prodaje je stanovanje ali enostanovanjska hiša, - predmet prodaje je novogradnja, - kupec mora biti »končni kupec«, kar pomeni, da je nepremičnino kupil zase in ne za nadaljnjo (pre)prodajo. Prav tako ZVKSES določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da prodajalec lahko začne z oglaševanjem in s prodajo ciljne nepremičnine. Ti pogoji so: - da je lastnik parcele, na kateri je novozgrajena nepremičnina, ali, da ima na njej stavbno pravico, - da ima za gradnjo pravnomočno gradbeno dovoljenje, - če gre za prodajo stanovanj, mora imeti splošne pogoje prodaje, sestavljene pred notarjem, njihova vsebina pa mora biti skladna z ZVKSES. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, kupec ni zavezan k izpolnitvi take pogodbe, od nje lahko kadarkoli odstopi. Zgoraj sem zapisala le bistvene značilnosti ZVKSES, če pa vas zanima kaj v zvezi s to temo bolj podrobno, vas vabim, da na uredništvo Savinjskih novic pošljete vaša vprašanja, na katera vam bom z veseljem odgovorila. Pozdrav do prihodnjič! LJUBNO OB SAVINJI Odprli kar dve zanimivi razstavi Druga razstava je pregled petletnega dela društva Zgornjesavinjski starodobniki (foto: Marija Lebar) Razstavo je postavil Muzej novejše zgodovine Celje. Kustos Sebastjan Weber je dejal, da je tokratna razstava v letu in pol že druga, ki jo je muzej postavil na Ljubnem. Ob tem je poudaril dobro sodelovanje. »Presunjen sem, kakšno ljubezen gojite Ljubenci do svoje kulturne dediščine,« je med drugim dejal. O drugi razstavi, starodobnikih in stari tehnični dediščini in društvu Zgornjesavinjski starodobniki je spregovoril njihov predsednik Ivo Sovinšek. Društvo letos obeležuje peto obletnico delovanja in ima že 125 članov. »Tokratna razstava je pregled petletnega dela naših članov pri ohranjanju vrednih starih eksponatov. Najmlajši predmet na razstavi ima 30, najstarejši pa že več kot 200 let,« je dejal Sovinšek. Županji in ravnatelju je ob tem Sovinšek vzahvalo predal plaketi društva. Kulturni program ob otvoritvi je na harmoniki izvajal Robi Weiss. Marija Lebar Na Ljubnem so gradivo o flosarski dediščini dali prvič na ogled (foto: Marija Lebar) V avli Osnovne šole Ljubno ob Savinji so 26. julija odprli dve zanimivi razstavi. Odprtje sodi v okvir dogajanj ob 50. Flosarskem balu. Gre za prvič razstavljeno gradivo o flosarski dediščini in bogato razstavo starodobnikov oziroma tehnične dediščine. Kotje v uvodnem nagovoru zbranim dejal ravnatelj Rajko Pintar, sta razstavi samo navidez različni. »Ob tem, ko so se na Ljubnem ves čas zavzemali za razvoj in mu sledili, niso pozabili na svoje korenine in dediščino, na kateri je ta razvoj temeljil,«je dejal. Tako je razvoj pripeljal od fiosa do bala, od gospodarske dejavnosti do odlične prireditve, kije ime in sloves Ljubnega ponesla širom po Evropi. Županja Anka Rakun je poudarila, da je tako njena družina kot sama privržena ideji flosarstva, saj je sodelovala na vseh balih od otroštva dalje. »Razstava, ki jo danes odpiramo, je dokument, vreden vse naše pozornosti. Zato jo bomo postavili kot stalno razstavo, tečejo že pogovori o lokaciji, kjer naj bi bila postavljena.« ROČNA DELA MARIJE STAKNE IZ ROBANOVEGA KOTA Številne pletenine čakajo na hudo solčavsko zimo Marija Stakne z Račnikove kmetije v Robanovem kotu je letos dopolnila 82 let, vendar vseh svojih križev ne pokaže. Zgovorna in dobrovoljna v poletnih dneh uživa v hladu iz kamna zidane stare hiše, do katere vodijo stare in od časa obrabljene kamnite stopnice. Vajena življenja in dela na kmetiji potarna, da bi še vedno rada pomagala pri kmečkih opravilih, a jih ne zmore več. Tako ji ostaja veliko časa za branje, gledanje televizije in pletenje. V hladu stare hiše za pletenje nikoli ni prevroče, pove in z veseljem pokaže številne jopice, puloverje, kape, nogavice in rokavice, spletene z namenom, da bodo v dolgih zimskih mesecih grele lastnike. Plete iz kupljene ali domače volne, ki joje na Solčavskem mogoče dobiti na mnogih kmetijah. V njene pletenine je vloženega veliko truda in jih z veseljem podari domačim ob kakšnem prazniku. Pletenin ne prodaja, če pa bi že kdo katero hotel, bi se tudi ločila od kakšnega izdelka, pove. Staknetova ni le pridna pletilja, pred leti je za mnoge ljudi pekla domač kruh, za katerega je prejela tudi nagrade. Sedaj je moč v rokah manjša in težko gnete testo, za doma pa ga s pomočjo domačih še vmesi in speče. Prav tako je kartride-set let pisala dnevnike, ki jih je pred časom uničila. Fiudomušno doda, da vse zapisano res ni bilo za vsake oči. Kako težko življenje je bilo na samotni kmetiji pod Raduho, da vedeti, ko omeni, da so cesto do njih po desetih letih prošenj le naredili in to nič prej kot v letu 1982. Vztrajna in trdoživa je pred dvema desetletjema premagala tudi bolezen in dokazala, da je klena in močna, kotje kleno okolje, v katerem živi. Štefka Sem Občina Luče v sodelovanju s turističnim društvom, drugimi društvi in krajani prireja 41, L UČKI DAN PETEK, 30. julij 2010 ob 19.00 VABLJENI V IVANO VO HIŠO K CESARICI BARBARI - otvoritev razstave, kjer sodelujeta GALERIJA OSKAR KOGOJ NA TURE DESIGN CELJE in JOŽE STRMČNIK - ŠLANGER iz Luč SOBOTA, 31. julij 2010 ob 08.00 PLANINSKI POHOD NA HOJNIKO V ŠPIC - štiri ure lahke hoje, zbirno mesto pred gasilskim domom. Prijave najkasneje do petka 30. julija; INFO: TIC Luče - 031/546-267 SREDA, 4. avgust 2010 ob 20.00 ELEKTROINŠTALA CIJA »SUŠIMO ČOLNE« pri Igli ob 21.00 PREDA VANJE »V DEŽELI ŠKIPETARJEV« pri Igli ČETRTEK, 5. avgust2010 ob 16.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE na šolskem igrišču, INFO: Rok - 040/790-636 ob 18.00 OSREDNJA PROŠLA VA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ v kulturni dvorani v Lučah ob 19.00 OTVORITEV POKRITEGA PARKIRIŠČA IN OBNOVLJENIH PROSTOROV ZDRAVSTVENEGA DOMA pred stavbo občine ob 20.00 KONCERT ETNO GLASBE S PRIFARSKIMI MUZIKANTI pred stavbo občine PETEK, 6. avgust 2010 ob 16.00 TURNIR V INLINE HOKEJU na šolskem igrišču, INFO: Jaka - 041/807-895,Uroš-051/387-027 ob 17.00 ROKOMETNA TEKMA STARI- MLADI na šolskem igrišču ob 20.00 DRUŽABNI VEČER Z LUČKIMI PEVCI IN GODCI pred barom Podmornica ob 21.00 ROCK ŽUR S SKUPINAMI ELVIS JACKSON, KAČJI PASTIRJI, SLO VINJEN IN THE UNIMOGS BAND na prireditvenem prostoru SOBOTA, 7. avgust 2010 ob 08.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU na šolskem igrišču, INFO: Rok - 040/790-636 ob 13.00 »VLCERSKO TEKMOVANJE« ter RAZSTA VA GOZDARSKIH TRAKTORJEV na Hočevarjevi njivi ob 16.00 TURNIR V ULIČNI KOŠARKI na košarkarskem igrišču, INFO: Jože - 041/944-177 ob 18.00 SV. MAŠA Z ROGISTI V ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU v farni cerkvi ter OTVORITEV LOVSKE RAZSTA VE v lovskem domu ob 19.00 KOLIKOKRAT JE MOGOČE ...? 24-urni plezalni maraton na Iglo - pleza Samo Supin ob 20.00 »LUČKE VISTORIJE« - predstava amaterske gledališke skupine BILE-BALEpred gasilskim domom ob 21.00 ŽABA VNI VEČER Z ANSAMBLOM VITEZI CELJSKI na prireditvenem prostoru NEDELJA, 8. avgust 2010 BUDNICA po vasi PRITRKA VANJE iz farnega zvonika in STRELJANJE Z MOŽNARJI pri Strelarnici SV. MAŠA S PROCESIJO V ČAST FARNEMU ZAVETNIKU SV. LOVRENCU v farni cerkvi PRIREDITEV »OD ŠT ANTA DO ŠTANTA« S PRIKAZOM STARIH OBIČAJEV IN NA VAD po vasi TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA »SUHI - DEBELI« na Podbregu LOVSKI KRST pri lovskem domu FESTIVAL NARODNO ŽABA VNE GLASBE na prireditvenem prostoru, gost večera: ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA ZAKLJUČEK PLEZALNEGA MARA TONA pri Igli ob 07.00 ob 09.00 ob 10.00 ob 12.00 ob 14.00 ob 15.30 ob 17.00 ob 19.00 VSE DNI PRIREDITVE: - OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, od 900 -1700; INFO: Darko Naraglav - 041/424-091 - OGLED ŽAGARSKEGA MLINA v Podvolovljeku, INFO: Franc Robnik - 031/627-288 - PLEZANJE NA PLEZALNEM STOLPU: četrtek 1600-1800, petek in sobota 9m-llm, INFO: Boštjan Pahovnik - 031/387-198 - MOŽNOST SPUSTA PO SA VINJI S KAJAKOM ALI RAFTOM, INFO: Kamp Šmica - (03) 584-43-30 - OGLED OSTALIH RAZSTA V OSREDNJI PRIREDITVENI PROSTOR JE POD ŠOTOROM PRISRČNO VABLJENI NA NAŠE PRIREDITVE ! PRIJATELJSTVO NE POZNA MEJA V SOLČAVI Z narodnimi »vižami fletn štimugn gor daržali« Osrednja prireditev 18. Solčavskih dnevov, Prijateljstvo ne pozna meja je bila namenjena druženju domačinov in gostov iz sosednjih občin na prireditvenem prostoru v Solčavi. Glasba in druženje sta »stkali tanke niti prijateljstva« med Kraševci, Savinjčani in številnimi drugimi izvajalci ter obiskovalci. Solčavski osnovnošolci so ugo- tovili: »Dons bo štle v Solčavi cev den vesel, se se bo skos kčese dogajal«. Da bi trditev dokazali, so raztegnili frajtonarice in z narodnimi »vižami fletn štimugn gor daržali«. Za dobro razpoloženje in v veliko veselje najmlajših jih je s peko palačink zabavala teta Tončka (imitator Jakob Polajžer), solčavske ljudske pevke pa so poslušalce z narodnimi nape- Nastop »najzvonarja Slovenije« Marjana Novaka (foto: Marija Sukalo) Župan Alojz Lipnik (levo) je članom Kulturnega društva Kraški šopek v spomin podaril knjigo o Solčavskem (foto: Marija Šukalo) vi popeljale v preteklost. »Najzvonar Slovenije« Marjan Novak iz Ločice pri Vranskem je s svojimi zvončki in zvonovi pripravil pravi glasbeni spektakel. Melodije iz filmov so ob njegovih »instrumentih« zvenele na poseben način. Člani Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane so poleg pesmi s Krasa predstavili tudi nekaj primorskih plesov v njihovih pražnjih opravah, na katerih so bogato vezeni detajli pričali o pridnosti rok njihovih »non«. Glasbi in humorju soorganizatorji dodali tudi kanček domačnosti. To je bilo opaziti na vaški tržnici, kjer so številne kulinarične dobrote s Solčavskega in ročnodelski izdelki zamenjali lastnike. Marija Šukalo PGD MOZIRJE 31.7.2009 ob 16:00 na šolskem igrišču 19. tradicionalno TEKMOVANJE STAREJŠIH GASILCEV ZA MEMORIAL VIKTORJA LUKŠETA Ob 20:00 pred gasilskim domom GASILSKA VESELICA Zabavale vas bodo NAVIHANKE Izkupiček bo namenjen nakupu multimedijske opreme za izobraževanje O» www.petre.si O» www.pgd-mozirje.si Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni lo.oo EUR. Otroci do to. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 NLB namig Ali veste, da si mirnejši spanec lahko zagotovite tudi z najetjem sefa, v katerega varno shranite svoje dragocenosti in pomembne listine? Če se boste za najem odločili v času od 21.6. do 31.8.2010, vam bo banka za enoletni najem novega sefa podarila kar 50% najemnine. www.nlb.si/sefi Kolesarji so atraktivno premagovali ovire. Kljub razmočeni mivki so tekmovalci dali vse od sebe. bolje odrezal domačin Tine Božič, drugi je bil Žan Kuder, tretji Jan Cimperman, sledila sta jim domačina Filip Slokan in Sebastijan Ambrož. Gonilna sila tekmovanja Filip Stokanje po tekmi izrazil zadovoljstvo nad organizacijo in potekom tekmovanja. »Namen dogodka je bil, da prikažemo to zvrst športa širši javnosti, kar pa menim, da nam je super uspelo, saj je bilo kar lepo število gledalcev. Ves trud, ki smo ga vložili v projekt, je bil poplačan.« dež, vendar je kljub temu sodelovalo deset ekip. Najboljše seje odrezala ekipa Bukovje, v kateri so igrali reprezentantka Valentina Založnik, Jerneja Korpnik in David Skok. Družinski navezi Buko-vskih so sledile ekipe Tadeja Team, Bohnedaj in Nuša&co. Turnir sta skupaj organizirala KZSŠ in Odbojkarski klub KLS Ljubno, pravico na igrišču pa je delil Vinko Založnik. Besedilo in fotografije: Štefka Sem Letošnji Flosfest, ki ga je osmo leto zapored organiziral Klub zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ), je bil vremensko bolj »nehvaležen«, zato glasbeno toliko bolj udaren. Tako na petkov kot sobotni večer so znana glasbena imena v Vrbje privabila veliko število obiskovalcev, ki so se razživeli ob hitih skupin Big Foot Mama, Mambo Kings, »hišnega ansambla« Kačji pastirji. Fešta bend ter mnogih drugih skupin. Ognjeni šov fundacije Z glavo na zabavo. Kačji pastirji so dodobra ogreli publiko. V Vrbju je gostovala fundacija Z glavo na zabavo. Poleg pihanja v »alkomat« in testiranja zavornih sposobnosti so pripravili ognjeni šovter na razne druge načine zabavali obiskovalce. ODBOJKA NA MIVKI V soboto se je na odbojkarskem igrišču v Radmirju odvijal turnir trojk v odbojki na mivki. Tekmovalci lahko štejejo ta turnir med vztrajnostne preizkušnje, sajjih je večino dneva namakal KOLESARSKI BOJ V petek so kolesarji na kolesarskem boju preskakovali ovire, dirkali po bregu in obenem poskušali doseči najboljši rezultat. Med tekmovalci seje naj- . & : 8. FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI Vikend dobre glasbe in športa ZIO [______________ Ljudje in dogodki, Organizacije PREDAVANJE METE ROJŠEK IZ REČICE OB SAVINJI Doživeti Ameriko kot varuška in prostovoljka Kulturno-umetniško društvo Utrip je pred časom pripravilo potopisno predavanje Mete Rojšek. Mlada Rečičanka, delovna terapevtka, je izkušnje o delu z otroki nabirala v Ameriki kotvaruška in prostovoljka. Kako je preživela leto in polje predstavila ob slikah in kratkih filmčkih. Ob njih so obiskovalci spoznali delovnik mlade varuške, kije delala v družini z devetimi otroki, med njimi so bili tudi taki s posebnimi potrebami. Ob tem je spoznala tudi prostovoljstvo s skavtih in smučarskimi inštruktorji za otroke s posebnimi potrebami. V času delaje imela tri tedne dopusta, ki gaje izkoristila za sklepanje novih znanstev, potepanje po državah ZDA in za prostovoljno delo. Ob spoznavanju različnih mest in kultur ter ameriške kulinarike je po- grešala domačo hrano, zato je pripravila tudi »štrudl«, ki je osvojil ameriško družino, pri kateri je bila. »Po končanem študiju sem ugotovila, da si še ne želim delati, temveč da preizkusim nekaj novega. In delo varuške je prišlo kot naročeno. Sprva sem mislila ostati le eno leto, a se je moje bivanje podaljšalo še za pol leta. Pri tem sem si nabrala dragocene izkušnje, ki mi bodo pomagale pri mojem delu v Sloveniji, spoznala pa sem tudi mnogo novih prijateljev,« je med drugim povedala Rojškova in dodala, dajo Amerika ponovno mika, a je žal za program varušk že »prestara«. Marija Sukalo Delovna terapevtka Meta Rojšek je delo v Ameriki predstavila ob slikah in kratkih filmčkih (foto: Marija Šukalo) TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Aktivne počitnice pomoč staršev Otroci so preživeli aktivni počitniški teden (foto: Vanja Hofbauer) Turistično društvo Nazarje je v sodelovanju z domačo občino tudi letos poskrbelo, da so otroci preživeli aktivni počitniški teden. Od torka, 13., do petka, 16. julija, seje skoraj trideset otrok družilo ob koordinatorki Vanji Hofbauer in številnih animatorjih iz vrst turističnih delavcev, dijakov in študentov. Medtem ko je biio torkovo dopoldne namenjeno plezanju po plezalni steni v nazorski športni dvorani in igram z žogo, so dogajanje v sredinem dopoldnevu pripravili na igrišču ob Dreti, kjer so otroci lahko uživali v rolkanju, ustvarjalnih delavnicah in družabnih igrah. Četrtkov pohod do Kokarij in obisk tabornega prostora na Lazah je mnogim odkril številne skrivnosti taborniškega življenja. Otroci so se lahko preizkusili v postavljanju bivaka in streljanju z lokom. Druženje so počitnikarji zaključili v Račneku, kjer so lahko dobili nove ideja za ustvarjanje doma ali se prepustili druženju in družabnim igram. Po besedah Vanje Hofbauer, so počitniške delavnice pod naslovom Juhu, juhu, aktivne počitnice so tu! uspešne že sedmo leto, iz leta v leto pa dobivajo večji pomen. Staršem namreč omogočajo varstvo vdopol-danskem času, otrokom pa zaposlitev in sprostitev v krogu prijateljev. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Podmladek v Umagu Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti ima v svojih vrstah tudi številen podmladek. Otroci se preko leta trudijo in redno obiskujejo gasilske vaje ter se udeležujejo tekmovanj, zato jih njihovo društvo rado razveseli s kakšnim izletom. Konec junija so se mladi gasilci odpravili na izlet na hrvaško morje. Med drugim so si ogledali mesto Umag in obiskali tamkajšnjo gasil- sko brigado. Ti sojim predstavili svoje delo, ki se zaradi obmorske lokacije in pogostega sušnega vremena seveda razlikuje od dela domačih gasilcev. Otroci so si podrobneje ogledali še gasilske avtomobile, nad čemer so bili navdušeni predvsem fantje, ki si zagotovo predstavljajo, kako bodo nekega dne tudi oni vozili velika gasilska vozila. TG Otroci so si z navdušenjem ogledali gasilske avtomobile tudi od znotraj. LETNA LIGA V KOŠARKI 2010 Finalni obračuni so bili praznik košarke Vsoboto, 17.julija, seje končala še ena sezona letne lige v košarki v organizaciji ŠD Mozirje. Liga seje igrala v »luknji« v športnem parku v Mozirju. Sodeloval je osem ekip, ki so se pomerile v sedmih krogih. V rednem delu lige je prvo mesto zasedlo moštvo Pekarne Rednak s samo enim porazom. Poraz več si je privoščila ekipa Liste prihodnosti. Polfinalni obračuni odigrani teden dni pred finalom so v boj za prvaka lige postavili prav ti dve ekipi. Sobotni termin finala je privabil lepo število gledalcev. To je še dodatno motiviralo moštva, da so se zagrizeno borila za mesta od 1. do 8.. Pravi košarkaški poslastici sta bili tekmi za 3. in 1. mesto. Na prvi tekmi sta se pomerili ekipi Veteranov Elektra in LPT Praznik. Slednji so slavili z izidom 71:63. Moštva so se zagrizeno borila za uspeh (foto: Jan Zajc) Najuspešnejši ekipi rednega dela lige sta na igrišču upravičili mesti z lestvice in prikazali napet boj do konca. Več zbranosti so zmogli košarkarji Liste prihodnosti, ki so slavili s 54:43. Zmagovalci lige so v svojih vrstah imeli tudi najboljšega strelca lige, Luko Dobovičnika, ki je skupno dosegel 123 točk. Največ trojk sta zadela Marko Janko, član zmagovalne ekipe, in Jože Goltnik iz ŠD Mozirje, in sicer 13 trojk. Roman Mežnar Končni vrstni red: 1. Usta prihodnosti, 2. Pekarna Rednak, 3. LPT Praznik, 4. Veterani Elektra, 5. Gornji Grad Pizzeria 902,6. Ljubno, 7. ŠD Mozirje, 8. ŠD Raduha. MORDA STE ISKALI PRAV TO POLETNE UGODNOSTI ZA REZERVACIJE V JESENI. AKCIJA 10=15. OB NAKUPU 10 TERAPIJ VAM JIH 5 PODARIMO. Akcija velja od 15.7.2010 do 15.8.2010. Pogoj akcije je vplačilo terapij v omenjenem obdobju. Velja samo za enoto Solni tempelj Nova Štifta; gsm 031 788 881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031 / 305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. GENERALNO ČIŠČENJE stanovanjskih in poslovnih prostorov in objektov, zimskih vrtov, steklenih površin, oblazinjenega pohištva, tepihov, poliranje marmorja, granita, čiščenje in zaščita fasad, čiščenje in zaščita vseh vrst naravnih in umetnih kamnov... 031 887 587. Clean way, profesionalno čiščenje, Cesta IX 17,3320 Velenje. ---\ 20 \___y TABORNIKI ROD SOTOČJE NAZARJE - KOKARJE Spanje na trdih tleh jih ni motilo Ste kdaj pomislili, da bi k svojemu imenu dodali še kakšno ime živali in bi to okarakteriziralo vašo osebnost? No, to so s taborniškim krstom storili tisti medvedki in čebelice rodu Sotočje Nazarje- Kokarje, ki so prvič spoznavali, kako je živeti v šotoru. trideset udeležencev druženja niso motila. Razdeljeni v vode so med bivanjem v naravi utrdili znanje iz taborniških zakonov, potnih znakov in si pridobili različne veščine. Proga preživetja, nočni in dnevni pohodni proti Venišam in Čreti ter ko- Radožive igre z žogo (foto: Marija Sukalo) Otroci so bili namreč na petdnevnem taborjenju na Lazah. Tam so ob pomoči vodnikov, taborovod-je in starešine poskušali prebiti noči brez staršev in udobne domače postelje. Trda tla v šotorih, kot kaže, skoraj panje v Dreti so le delček iz bogatega programa, ki jim je bil na voljo. Seveda so našli čas tudi za sprostitev in igro. Dan pa so, kot je to pri tabornikih v navadi, končali ob tabornem ognju. ODBOJKARIC» VALENTINA ZALOŽNIK Članska reprezentantka in članica ekipe državnih prvakinj Valentina Založnik z Ljubnega ob Savinji seje rodila s športnimi geni, oba starša sta bila odbojkarja in tako je ta šport vzljubila koje spremljala očeta trenerja na treningih Odbojkarskega kluba KLS Ljubno. Dijakinja, kije letos končala tretji letnik gimnazije, seje že v četrtem razredu pridružila klubu in tako pričela športno pot, ki jo je pripeljala v slovensko člansko odbojkarsko reprezentanco. Vsa leta osnovne šole je visokorasla Založnikova pridno trenirala in na začetku drugega letnikaje dijakinja 1. gimnazije vCeljukotposo-jena igralka odšla v odbojkarski klub Aliansa Šempeter, ki nastopa v prvi slovenski ligi. Vsakodnevne vožnje najprej v šolo v Celje in nato še na trening so postale prenaporne in v klubu so ji omogočili, da sedaj stanuje v Šempetru. Že pred tremi leti je postala kadetska reprezentantka, od koder sojo kaj kmalu »potegnili« v mladinsko reprezentanco, lani pa je prvič zaigrala za člansko vrsto in postala članica prve postave. Z vsemi tremi reprezentancami je nastopala v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo in z mladinkami seji je uspelo uvrstiti na prvenstvo, ki bo septembra v Srbiji, s pripravami pa reprezen- Valentina Založnik bo zaigrala na evropskem prvenstvu v Srbiji (foto: Štefka Sem) fantke pričnejo v drugi polovici avgusta. Z uspehi odbojkarskih klubov pri nas seje zanimanje za ta šport povečalo. Tudi talent in napredek Založnikove, ki je še vedno članica OK KLS Ljubno, ni ostal skrit večjim klubom in po evropskem prvenstvu bo zaigrala za ekipo lanskih državnih prvakinj, Calcit iz Kamnika. Tega se veseli, saj bo imela možnost zaigrati tudi v evropskih ligah, boljša in močnejša ekipa ji bo omogočila napredovanje v igri, vplivala bo tudi na njene nadaljnje možnosti. V prihodnosti bi namreč rada igrala v tujini, med željami je tudi študij v Ameriki. Na veliko potovanj in tekmovanj seje privadila, doba mobilnih telefonov in računalnikovji pri tem pomaga, saj je lahko vedno vstiku z družino, tudi trenerski nasveti očeta še vedno pridejo prav. Kljub napornemu združevanju šole in športa si ne želi početi ničesar drugega inje hvaležna staršem, da staji pomagala vzljubiti ta šport, jo podpirala in ji omogočala vse, kar je bilo potrebno. Redke proste minute rada preživi ob dobri glasbi ali filmu, če pa vreme dovoljuje, je najraje na rolerjih. Štefka Sem JUDO KLUB SANKAKU IZ CELJA Na Ljubnem raste uspešna generacija judoistov Judo klub iz Celja šesto leto zapored organizira trening tega športa na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji. Povprečno letno trenira okrog 20 otrok, prva generacija, ki je začela na Ljubnem, pa že dosega dobre rezultate, tudi mednarodne. Med te tekmovalke spadajo Katja Rigelnik ter Pika in Ajda Povh z Ljubnega ter Žana Lah iz Mozirja. Prva trenerka na Ljubnem je bila bronasta olimpijka Urška Žolnir, njeno delo nadaljujeta Simona Lotrič in Igor Trbovc, oba uspešna nekdanja tekmovalca v judu. V sedanji generaciji, je povedala Lotričeva, je veliko talentiranih, ki že dosegajo uspehe na tekmovanjih. Med njimi sta se letos na mednarodnem novoletnem turnirju v Celju izkazala Tamara in Tilen Potočnik s četrtim in tretjim mestom. Na Sankaku turnirju, kjer se srečajo tekmovalci iz kluba, ki trenirajo na dvanajstih šolah ali v celjskem klubu, sta Tamara Potočnik in Nejc Sem osvojila prvi mesti v svoji kategoriji, Tilen Potočnik in Anita Vratanar pa drugi. Tudi na regijskem državnem tekmovanju so osvojili kar tri druga mesta, uspešne tekmovalke so bile Maja in Tjaša Arnič ter Anita Vratanar. Zanimivo je, da se treningov na Ljubnem udeležuje več deklet kot fantov. Ustanovitelj kluba in selektor ženske judo reprezentance Marjan Fabjan želi stem, da učitelji obiskujejo šole in trenirajo mlade, omogočiti začetek športnega udejstvovanja mladim v bližini doma. Judoisti v dolini lahko koristijo tudi dvorano v Šport centru Prodnik, kjer se odvijajo priprave in treningi. Simona Lotrič je povedala, da rada prihaja na Ljubno in v ostale manjše kraje, kjer trenira otroke. Pravi, da so otroci izven mest drugačni, pristnejši, naravni, skratka zelo prijetni. Štefka Sem GASILSKO POVELJSTVO OBČINE GORNJI GRAD Podtalni požar na Črnivcu obvladan V petek, 22. julija so bili krajani Gornjega Grada vznemirjeni, saj so po cesti hitela gasilska vozila s prižganimi sirenami. Kje gori, so se spraševali. Izkazalo se je, daje zagorelo na Črnivcu. Da seje vžgalo podrastje, je bilojavljenože prejšnji dan, vendar je klic sprejel ljubljanski center za obveščanje in na kraj poslal gasilce iz kamniške strani. Ti so požar gasili in teren prekopali, vendar seje ogenj v starem štoru še zadržal in ponovno oživel naslednji dan. Tokrat so klic na pomoč dobili v celjskem centru za obveščanje in aktivirali gornjegrajske, bočke in novoštiffne gasilce. Na požarišče so prihiteli z dvema cisternama in enim avtom z vodo. Prvič je doživelo svoj krst na intervenciji tudi nedavno kupljeno terensko vozilo od PGD Nova Štifta. Kot je povedal predsednik PGD Gornji Grad Drago Fale, so se požarišču približali na 30 do 40 m, napeljali cevi in požar pogasili. Čeprav na zunaj ni bilo videti veliko - šlo je za podtalni požar - je bila nevarnost, da se ogenj razširi, dokajšnja. Nedavne pripomogli k širjenju požara na območju, kjer je visoke temperature in suho vejevje ter štori, ki so dostop do gasilne vode precejšen problem, ostali po predlanskem neurju po strmini, bi lahko Marija Lebar MOZIRJE Trčil v vozili in obtičal v rondoju V torek je na rondoju pri Zadrugi Mozirje prišlo do prometne nesreče. Voznik manjšega tovornega vozila je trčil v dva osebna avtomobila, ki sta vozila pred njim. Vzrok prometne nesreče naj bi bila okvara na tovornem vozilu, saj je voznik izjavil, da so mu pred prometno nesrečo odpovedale zavore, zaradi česar je bil odrejen izredni tehnični pregled vozila. V prometni nesreči so tri osebe dobile lahke telesne poškodbe; voznika obeh osebnih avtomobilov in sopotnica v enem izmed njih, ter bile z reševalnim vozilom odpeljane v celjsko bolnišnico. IS Vozilo se je po trčenju z avtomobiloma ustavilo na skulpturi sredi rondoja, ne da bi za sabo pustilo zavorne sledi (foto: Ciril M. Sem) CRNA KRONIKA • ZAGORELA GOZDNA POSEKA Tirosek: 23. julija okoli desete ure dopoldan je v naselju Tirosek iz neznanega vzroka zagorela gozdna poseka na površini stotih kvadratnih metrov. Gasilci PGD Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna so požar omejili in pogasili. • MOŠKI NA CESTIŠČU Nizka: 19. julija v večernem času je v Nizki po vozišču hodil vinjeni moški. Zaradi oviranja prometa so ga policisti izsledili in mu napisali plačilni nalog. Dan kasneje je vinjen moški pred gostilno v Okonini izzival in žalil drugega moškega. Policisti, ki so odšli na kraj, so ugotovili, daje vinjen moški, ki je že prejšnji dan hodil vinjen po vozišču, sedaj kršil javni red in mir, zaradi česar mu je bil ponovno izdan plačilni nalog. • OB DELOVNO ORODJE Raduha: V noči na 21. julij so neznanci v Raduhi ukradli prikolico, škarpirko, nagibno žlico ter žlico za izkop širine 30 cm. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in za storilcem pričeli zbirati obvestila. • Z VOZILOM V KOLESARJA Gornji Grad: 21. julija je v Gornjem Gradu pri bencinskem servisu prišlo do prometne nesreče med osebnim vozilom in kolesarjem. Na kraj so odšli policisti in reševalci, ki so poškodovanega kolesarja oskrbeli in z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Celje. Voznik osebnega vozila je vozil preblizu desnega roba vozišča, zaradi česar je s prednjim delom vozila trčil v zadnji del kolesa in kolesarja, kije vozil v isti smeri, zbil. Prav tako je bilo ugotovljeno, daje voznik osebnega vozila vozil pod vplivom alkohola. • SOSEDOM NI PUSTIL SPATI Možine: 21. julija seje iz stanovanjske hiše v Mozirju slišala glasna glasba katera je motila ostale pri nočnemu počitku. Policisti so na kraju ugotovili, da je glasba res zelo glasna, zato bodo zoper mladoletnega kršitelja napisali obdolžilni predlog. • VLOMUENO V BENCINSKI SERVIS Gornji Grad: 21. julija v zgodnjih jutranjih urah so policisti dobili obvestilo, daje bilo vlomljeno v bencinski servis v Gornjem Gradu. Opravili so ogled kraja in ugotovili, daje bilo vlomljeno skozi zadnja vrata. Storilci so poskušali odpreti tudi večjo železno blagajno, ker jim to ni uspelo, so iz prodajalne odnesli več cigaret, olja in drugih manjših predmetov. • VLOMILCI V ŠOLI Gornji Grad: 22. julija so neznanci v času čebelarskega praznika v Gornjem Gradu vstopili v odklenjene prostore šole, kjer so opravili veliko potrebo ter na škodo lokostrelskega društva ukradli loke in puščice. • OB BAKRENE ŽLEBOVE Mozirje: V času zadnjega vikenda je neznani storilec s čebelnjaka v Lokah odtujil bakrene žlebove, obrobe in snegobrane. Policisti so opravili ogled in pričeli z zbiranjem obvestil. • ZAGORELO V SILOSIH Ljubija: 26. julija ob 12.30 uri je v mizarstvu v Ljubiji zagorela žagovina v dveh silosih. Gasilci PGD Mozirje so požar pogasili. Vodo za gašenje so jim dovažali gasilci PGD Paška vas in Šmartno ob Paki. Ker je obstajala možnost ponovnega vžiga, so gasilci morali izprazniti silosa. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi Edi KOKOT Slovo od pokojnika bo v petek, 30.7.2010, ob 16. uri na pokopališču v Mozirju Žalujoči: hčeri Alenka in Saša z družinama in ostalo sorodstvo MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrefa-morana.si Skromno tiho si živel, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa v spomin na tebe solzijo se oči. ZAHVALA Ivan FASUN (8.4.1924 - 22.7.2010) iz Okonine Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pospremili našega dragega očeta na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, PGD Okonina, praporščakom, pevcem, ge. Barbari Novak in g. Mateju Vošnjaku za žalni govor ter župniku g. Vratanarju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči vsi njegovi Živela si skromno in tiho in tako si tudi odšla. Zdaj srečna si in brez bolečin v nebesih med angeli doma. Babi pogrešala te bom. Beatrika Zadrečke NOVICE Na letošnjem Flosfestu je beseda nanesla na mojstra borilnih veščin, v prostem času enega največjih holly-woodskih igralcev vseh časov. Preberite si par utrinkov. Edino Chuck Norris zmore obpluti svet na flosu - in to prek Himalaje! Največjo kaščo na svetu ima Chuck Norris za shranjevanje spominkov na svoje nasprotnike. Ko pride Chuck Norris avgusta v kočevski gozd, se medvedi pretvarjajo, da so že začeli z zimskim spanjem. Ko je kača strupenjača zagrizla v Chucka Norrisa, seje strupu stanje zelo poslabšalo. Chuck Norris smuča navzgor enako hitro kot navzdol, pod pogojem, da se mu ne mudi. Mojzes je razdelil Rdeče morje na dva dela. Chuck Norris bi ga ta čas še prebarval. Če bi imel prvi človek ime Chuck, bi se nas še danes nihče ne upal izgnati iz raja. Sfinga v Egiptu je brez nosu, ker je Chuck Norris enkrat pomislil, da ga grdo gleda. Ko so postavili nov rekord v četvorki, je imel Chuck Norris že pet rekordov v osmorki. Vsi bi si želeli Chucka Norrisa v nogometni reprezentanci, a kaj ko si ostalih deset igralcev tudi želi kdaj pa kdaj brcniti žogo. Zemljino ozračje se niti ne segreva niti ne ohlaja. To se samo izmenjujeta slaba in dobra volja Chucka Norrisa. Kje je nazadnje najdlje slonel Chuck Norris? V Pizi. Združeni narodi so prosili Chucka Norrisa, da se pri teku ne ustavlja presunkovito, saj to vpliva na krožnico Zemlje. Adidas pa je prosil Chucka Norrisa, da naj sploh ne teče, ker sicer Kitajci ne zmorejo proizvodnje copat, ki jih pri tem sproti uničuje. Izmenični tok beži v samo eno smer, če sreča Chucka Norrisa. Perpetuum mobile še niso iznašli, vseeno pa se kolo, ki ga je okoli osi zavrtel Chuck Norris, vrti že 40 let. In pospešuje. Nož s hudimi brazgotinami je bil najverjetneje uporabljen proti Chucku Norrisu. Na Zemlji bi bilo že danes 10 milijard ljudi, če ne bi Chuck Norris pospravil toliko zlikovcev. V državi, kjer se pojavi Chuck Norris, veljajo zapori za zatočišča. Nekateri govorijo, da vse to o Chucku Norrisu ni res. Imajo prav, to so podcenjevanja. Še zdaj nekje med oblaki jadra tepih, za katerega je mama prosila Chucka Norrisa, da naj ga stepe. Cvetke iti koprive KREŠ TEST USPEL, SANKE POGINILE Tine Božič, zmagovalec kolesarskega boja v Vrbju (sedi zadaj): »Tetele sanke so pa bolj kiper, kot pa kaj drugega.« Sebastijan Ambrož, udeleženec istega boja: »Spust' predno prem-zo! Jest s'm več u travi, kot na sankeh.« MOŽ ZA VSE PRIMERE Polonca Podovac, moderatorka srečanja ljudskih pevcev in godcev v Radmirju (levo): »Gor, dol, gor, doi...« Stanko Zagožen, ljubenski podžupan (drugi z leve): »Saj to po ja vendar obvladam, tak' da mi sploh ni treba prišepetavat'.« NE BO GA VRGEL IZ SEDLA (KER GA NIMA) Stanko Ogradi, gornjegrajski župan: »V naši občini so mnoge ceste še v izgradnji, kolesarskih stez še nimamo. Si bom kar tegale oslička ulovil in z njim jahal tudi čez polena, ki mi jih mečejo pod noge.« Križanka, Oglasi __________!_______y DOLGE ŽENSKE HLAČE MUSLIMANK DANSKA IGRALKA (NIELSEN) PRIPAD. STAREGA NARODA V D ACUÌ RAZŠIRJENE ŽIVALSKE ALI RASTLINSKE VRSTE IZBOČEN DEL STAVBE Z OGRAJO MANJŠA NASELBINA ČLAN REPREZEN- TANCE OČE DOMAČA PERNATA ŽIVAL TEMNEJŠE MESTO NA FOTOGRAFIJI POPEČEN REŽENJ KRUHA, OPEČENEC ORANJE (ZAST.) EVROPSKA DRŽAVA JELEN V INDIJI, ČfTAL ČUSTVO BREIZHOD- NOSTI VISOK GORSKI VRH KOS SPRUETEGA SNEGA ORNETTE COLEMAN IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI REKA V KALIFORNIJI KORNER PRI NOGOMETU AVSTRIJSKA POROČEVAL- RAZSTAVA VSAKO DRUGO LETO MESTECE NA SEVERNEM FINSKEM MATERIN BRAT, STRIC (STAR.) PRAVOSLAV- NI ŠKOF ČRNOPETA AFRIŠKA ANTILOPA UMETNA PESEM ZA ORKESTER, ZLASTI CERKVENA IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Volana, skelet, eskimo, miš, Om, godec, grča, ion, Figaro, Ntare, Elizabeta, TP, robijaš, Jao, Kv, sramnica, nauk, Raner, ljubimec, nn, vara, animato, očalar, Nadel, Vardar, akord MINI SLOVARČEK: ŠALVARE- dolge ženske hlače muslimank BENDER- literarni llfov junak- Ostap EPISKOP- pravoslavni škof ATONON- beseda brez naglasa Sprejem naročil:. >d ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net - vezave diplomskih n (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov... - plastificiranje -grafično in ČRNOBELO oblikovanje TISKANJE BARVNO 25 V__/ Napovednik dogodkov Petek (30. julij), ob 10.00. Farovški hlev v Solčavi Ogled ustvarjalne delavnice polstenja volne______________________ Petek (30. julij), ob 19.00. Ivanova hiša v Lučah Otvoritev razstave (Galerija Oskar Kogoj Nature Design Celje in Jože Strmčnik - Šlanger)_________________________________________ Petek (30. julij), ob 19.00. Galerija Štekl Odprtje razstave slikarja Mira Kačarja___________________________ Petek (30. julij), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Svečana proslava ob občinskem prazniku___________________________ Petek (30. julij), ob 20.00. Farovški hlev v Solčavi Igrana predstavitev Solčavsko skozi čas__________________________ Petek (30. julij), ob 21.00. Vrbje Večer z domačimi godci___________________________________________ Sobota (31. julij), ob 8.00. Luče - gasilski dom Planinski pohod na Hojnikov špic_________________________________ Sobota (31. julij), ob 16.00. Šolsko igrišče v Mozirju 19. tradicionalno tekmovanje starejših gasilcev za Memorial Viktorja Lukšeta_________________________________________________ Sobota (31. julij), ob 16.00. Gasilski dom Mozirje Ogled muzejske sobe PGD Mozirje __________________ Sobota (31. julij), ob 16.00. Smučarsko-skakalni center v Savini Smučarski skoki za pokal flosarja________________________________ Sobota (31. julij), ob 17.00. Vrbje Srečanje dosedanjih flosarskih krščencev in njihovih potomcev Sobota (31. julij), ob 17.00. Šola vSolčavi Interaktivna gledališka predstava Čirule-čarole Sobota (31. julij), ob 19.30. Šola v Solčavi Predstavitev solčavskih risank___________________________________ Sobota (31. julij), ob 20.00. Mozirje - pred gasilskim domom Gasilska veselica z Navihankami__________________________________ Sobota (31. julij), ob 20.00. Vrbje Flosarski večer z Natalijo Verboten______________________________ Nedelja (1. avgust), ob 10.00. Solčavska cerkev Slovesna maša____________________________________________________ Nedelja (1. avgust), ob 14.00. Iz Foršta v Vrbje Etnografska povorka (predstavitev na Placu)______________________ Nedelja (1. avgust), ob 16.00, Vrbje Flosarski program s povezovalcem Francijem Podbrežnikom Nedelja (1. avgust), ob 17.00. Vrbje Koncert Prifarskih muzikantov____________________________________ Nedelja (1. avgust), ob 18.00. Vrbje Nastop folklorne skupine_________________________________________ Nedelja (1. avgust), ob 20.00. Vrbje Flosarski večer z ansamblom Franca Miheliča______________________ Nedelja (1. avgust), ob 21.00. Prireditveni prostor v Solčavi Praznovanje občinskega praznika__________________________________ Sreda (4. avgust), 10.00. Park pred katedralo v Gornjem Gradu Ustvarjalno druženje generacij v naravi__________________________ Sreda (4. avgust), 20.00. Igla Elektroinštalacija Sušimo čolne__________ _________ Sreda (4. avgust), 21.00. Igla Predavanje V deželi škipetarjev _________________________________ Četrtek (5. avgust), 16.00. Šolsko igrišče v Lučah Turnir v malem nogometu za ženske________________________________ Četrtek (5. avgust), 18.00. Kulturna dvorana Luče Osrednja proslava ob občinskem prazniku__________________________ Četrtek (5. avgust), 19.00. Pred občino v Lučah Otvoritev parkirišča in obnovljenih prostorov zdravstvenega doma Četrtek (5. avgust), 20.00. Pred občino v Lučah Koncert etno glasbe s Prifarskimi muzikanti______________________ Novitete v Knjižnici Mozirje ODRASLI: Ahern, Cecelia: Knjiga jutrišnjega dne, Harris, Robert: Senca, Gib-bins, David J. L.: Bojni tiger, Rubin, Gretchen Craft: Načrt za srečo, Musso, Guillaume: Ne zapusti me, Kušar, Nani: Eva : povest, Roberts, Nora: Sanje o beli poroki, Harris, Joanne: Modrooki deček, Parks, Adele: Večje kot življenje, Heinichen, Veit: Mrtveci s Krasa, Nu'aymi, Salwà al: Medeni dokaz, Hočevar, Darja: Ranjeno srce, Müller, Herta: Zaziban dih. MLADINA: French, Vivian: Princesa Anamarija in zlata kočija, Majer, Bruno: Bela pot : knjiga o mleku za radovedne otroke, Grafenauer, Niko: Brez moči je vsak ukrep, Pedenjped ima spet rep, Mongredien, Sue: Oliver Lunca in pošastne počitnice, Štok-Vojska, Nelda: Mačja Dobrava, Voglar, Mira: Kahlica bahlica, Chapman, Linda: Otok morskih deklic. STROKOVNA LITERATURA: Baigent, Michael: Sodni dan : tri velika verslva in zarota o koncu sveta, Moynihan, Ray: Krošnjarji z boleznijo : kako farmacevtske velikanke delajo iz nas bolnike, Freifh, Britta: Ovce in koze : izkušnje rejcev in ljubiteljev, Tušak, Maks: Risarske preizkušnje, Roden, Shirlie: Pojoče srce : o Angležinji, ki seje zaljubila v Slovenijo, Virtue, Doreen: Znamenja od zgoraj : angelska sporočila kot vodnik pri sprejemanju življenjskih odločitev. Rubriko MORDA... najdete na strani 20. v_________________________________________________________y Prodam prašiče 80 do 120 Kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko tudi dostavimo; gsm 041 561 893. Prodam 7 mesecev brejo kravo simentalko in kupim mešalec za beton; gsm 031/774-520. Prodam bikca sivorjavega, starega 10 dni; tel. 584 52 60. Prodam dve sivo-rjavi telici, breji 7 in 8 mesecev; gsm 031/393-572. Prodam teličko sivko, staro 1 teden; gsm 041/818-350. Prodam bika limuzin, bika čb in bika simen-talca, težkega okoli 450 kg; gsm 051/806-053. Prodam teličko limuzin, staro sedem dni, tel. št. 58-41-785. Prodam telico sr., brejo 9 mesecev, pašna; gsm 040/372-242. Telico sivko in kravo friziko, breji 9 mesecev, ugodno prodam; gsm 041/239-017. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ali teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745^ DRUGO - PRODAM Prodam kontejner velikosti 2,5*2,5><7m primeren za delavnico ali skladišče; gsm 041/354-657.___ Prodam nov mlin za sadje, z motorjem ali brez; gsm 041/818-899. Prodam dobro ohranjen nemški vrtni bazen 4 m« 1,1 m za 40 EUR; gsm 040/397-040. Prodam otroški voziček za sedet BBY za 30 EUR; tel. 03 58414 95 ali gsm 031/419-945. Prodam pianino, izredno ohranjen, za začetnike in profesionalno rabo; tel. št. 03 839 5014. ____________ Hidravlični cepilec za drva prodam, cena po dogovoru; gsm 051/302-934. Pasjo utico, lepo izdelano, krito s tegulo, 100x70 prodam; tel. št. 58-43-497. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam traktor zetor 5211, dobro ohranjen; gsm 070/708-155. Prodam motortomos APM 3, avtomatic; gsm 031/695-208. Prodam subaru legacy sedan, I’ 05,60.000 km; gsm 051/343-478. NEPREMIČNINE V občini Nazarje ali Mozirje vzamem hišo v najem, s kasnejšo možnostjo odkupa; gsm 041/910-809. Družina najame stanovanjsko hišo; gsm 031/243-618. IŠČE SE Izgubila se je črna psička (švicarski planšar), sliši na ime Dona, pokličite na tel. št. 58-35-257 ali 031/516-115. ŽIVALI - PRODAM KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI Visočnikova kašča med največjimi pri nas j-z riASÉ WoEmi Da so pri Visočnikih visoko, govori že hišno ime. In tudi družinsko, karje zanimivo, saj ni več pogosto, da sta hišno in družinsko ime identični. Domačija Visočnik leži na 1.121 metrov nadmorske višine, kjer so pogoji kmetovanja veliko težji kot v dolini. Ko v dolini pokosijo že drugič, oni še čakajo na prvo košnjo. V takih razmerah so se obdržale predvsem velike in trdne kmetije. Visočnikova meri skoraj sto hektarov. Kruh jim dajejo gozd, živinoreja in turizem, dodaten zaslužek si iščejo tudi z zimskim vzdrževanjem cest. Nekoč so morale biti samotne kmetije, tudi šamije imenovane, samostojne in samozadostne (samopreskrbne), danes se moramo odpirati v svet in sprejemati nove izzive, pravita Viktorija in Martin Visočnik. Ali pa povabiti svet, da pride k nam, hudomušno dodata. Zato sta se odločila za turizem, ekološko kmetovanje in za ekološko pridelavo hrane. Karje skupaj s čudovitimi razgl- Povezave (spone) s četvernim lastovičjim repom edi, mirom in tišino širnih gozdov ter bližino lažje dostopnih gorskih vrhov dobro vabilo za goste, ki prihajajo od blizu in daleč. Kmetijo poleg ostalega krasita dve znamenitosti, ki sta lastnikoma v ponos in zavest o mogočnosti in trdoživosti njune kmetije, hkrati pa dopolnjujeta »turistično ponudbo«, saj sta pravi magnetza obiskovalce. Prvaje Visočnikovjavor, najdebelejši izmerjeni gorski javor v Sloveniji. Raste tik ob hiši. V prsni višini je njegov obseg večji od pet metrov. Druga je kašča, ki nosi letnico 1880, torej je letos stara 130 let. Ni med najstarejšimi, je pa velika in polna spominov in spominkov ter izredno umetelno izdelana. izdelal jo je Primož Tiršek. Daje bii mojster svojega poklica, dokazuje tudi povezave (spone) s četvernim lastovičjim repom. V dolžino meri preko deset metrov, v strehi, ki je, tako kot se spodobi, prekrita s »šiklni« (skodlami), pa štirinajst metrov. Streha je bila obnovljena pred tremi leti inje enostavno lepa. S svojim obsegom (gabaritom) spada Visočnikova kašča med večje kašče na kmetijah v naših krajih. Spodnji, kletni del je zidan, zgornji del je lesen. Pritlični del sestavljajo trije ločeni prostori, v vsakega se vstopa skozi posebna vrata. V podstrehi se sušijo želodci. Kasneje so na eni strani dodali »prikašt«, z deskami in streho zaščiten zunanji podaljšek, kjer je v vrednost ima posestna karta iz leta 1874. konkurenco ji dela čistilnik za semensko žito, eden redkih v dolini. Najnovejša pridobitev zbirke je stojalo za polnjenje vreč z žitom. Visočnikovo kaščo krasijo velikost, umetelna gradnja in zbirka starih predmetov. poletnem času gospodar popravljal in vzdrževal orodje. Pozimi so »ponk« prenesli v hišo. Daje bil pri delu na toplem. Visočniki so v delu kašče začeli urejati zanimivo in obsežno zbirko predmetov, ki sojih na njihovi kmetiji uporabljali nekoč. Predstavljena so orodja in stroji ter pripomočki za njihova popravila, predmeti za vsakdanjo rabo, oblačila, okrasni predmeti in še kaj. Številni doma izdelani predmeti nazorno kažejo, kako so si želeli ljudje olajšati in izboljšati nič kaj lahko življenje. Največjo Separator za žita Predmetov v tem malem muzeju je že toliko, da gospodinja in gospodar ne vesta več, koliko jih je. Zbirko radi pokažejo svojim gostom. Za obiskovalce, zlasti za mestne ljudi in seveda za otroke, je to zanimiva učna ura iz nekdanjih dni, Visočnikom pa vir navdiha in spodbuda za prihodnost. Besedilo in fotografije: Marijan Densa Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjskegjsiotnet - vezave diplomskih nalog (Srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico. Tisk na hrbet ni možen.) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov... - plastificiranje - grafično oblikovanje BARVNO in ČRNOBELC TISKANJE 1..Hi fr Celje - skladišče D-Per 7/2010 5000025719,30 COBISS o C&A Ženske in moške majice Ugodna ponudba ženskih in moških majic od 3,90 € dalje. PRVA LIGA Adidas Originals Izkoristite akcijsko ponudbo in kupite svoj model retro superg Adidas Originals! TRGOVINA BETI Nedrček Beti Prvotna cena: 17,43 €. Nova cena: 7,50 €. Cena velja za nedrček na fotografiji in je veljavna do razprodaje zalog. samo j € CHARLES VÖGELE Veliko znižanje Veliko izdelkov / znižanih do -70% ! Akcija traja do razprodaje zalog. Slika je simbolična. do -70' VÖGELE SHOES Dodatni popust Ponujamo dodatnih -30 % na vse že znižane izdelke! Akcija velja od 12. do 31. julija, oziroma do odprodaje zalog. TW A -Affi dodatnih -BO ^ SPEKTER Q&Q ura Velika izbira, kvalitetna izdelava in zelo ugodne cene so razlogi, zaradi katerih si boste to poletje kupili novo Q&Q uro. Na vas čaka bogata izbira moških in ženskih modelov, na katero vam do 14.8.2010 nudimo 20% popust. Pridite, ne bo vam žal! BABY CENTER Maxi-Cosi in Quinny 30% popust na izdelke blagovnih znamk Maxi-Cosi in Quinny kolekcij 2007/2008! Akcija velja v trgovini Baby Center Velenje Trebuša od 9.7.2010 do odprodaje zalog. Velja za blago na zalogi, popust se obračuna na blagajni, akcije izključene. -30 TECHNOMARKET Igrajte Nintendo Wii za 100 evrov ceneje Ob nakupu televizorja Full HD LCD televizorja Samsung LE-32C530 lahko kupite igralno konzolo Nintendo Wii za samo 99 Eur. Samsung LE-32C530 je televizor polne ločljivosti, diagonale 81 cm, z digitalnim zemeljskim in kabelskim-sprejemnikom. Cena LCD televizorja Samsung LE-32C530 je 499 evrov. Akcijska cena 99 evrov za igralno konzolo Nintendo Wii Sports Pack velja le ob nakupu televizorja Samsung LE-32C530. Redna cena igralne konzole Nintendo Wii Sports Pack je 199 evrov. Slika je simbolična. Slika je simbolična. velejapark NAJBOLJŠO PONUDBO ZA VROČE POLETNE DNI NAJDETE V VEČ KOT 40 TRGOVINAH V VELEJAPARKU. www.velejapark.com OSREDNJO KNJ CELJE