KKBB^ISSfl iiMiSiiMii	-oi^vu^J.a J.^*.,-.-—-----------
Vsedel se je fašistični okupator na tuja tla v nadi, da v miru prežveči to, kar je pravkar naropal. Vse je šlo kot dogovorjeno, skoro brez strela se je razsula vojska zaradi ko-rumpiranega vodstva, izdajalsko vodstvo države je zbežalo ali se poskrilo in udinjalo okupatorju. Primorski Slovenci so spoznali resnico o vodstvu stare Jugoslavije, ki se ni nikdar zavzelo za njihove pravice in je dopuščalo strahotno zatiranje ter končno sklenilo pakt s krvniki sloven. življa na Primorskem. Tema je legla na zasužnjene jugoslovanske narode. Okupator je kratko malo izbrisal Jugoslavijo, razdvojil njene narode in razdelil slovenski narod med Nemce, Italijane in Madžare.
In v takih okoliščinah se je oglasil klic glasnika zatiranih narodov: KPJ s tov. Titom na čelu, ki je pozval vse narode Jugoslavije na oborožen odpor proti okupatorju. Nihče ne more preceniti zasluge KPJ v teh najhujših časih zgodovine narodov Jugoslavije. KPJ ni samo drugim kazala pot. Njeni člani so prvi stopili v partizanske vrste, kjer so mnogi dali svoja življenja.
Malo tednov je sedel okupator pre-križanih rok na slovenski zemlji in zadovoljno zrl pohod razbojniških hord po tuji zemlji. Bil je kot na vulkanu, t> katerem vre in ki lahko vsak hip izbruhne. In res že 22. julija nastopi oborožena pest slovenskega naroda in kot organizirana sita napade sovražnika, prav v hipu, ko je mislil da je zapečatena usoda Jugoslavije.
Za primorske Slovence je napočil čat odrešenja. Edina rešitev je bila pot oborožene borbe proti dvajsetletnemu okupatorju, ki jo je nakazala OF pod vodstvom Komunistične partije Slovenije. Zaman je okupator divjal po naših vaseh in mestih, zaman je duce grozil v Gorici z najstrašnejšimi represalijami. Kljub vsemu je iz dneva v dan rasla moč partizanskih edinic, ki so se organizirale pod skupnim, vodstvom Slov. narodno osvobodilne partizanske vojske. Zapiranje in mučenje, streljanje talcev in požiganje vasi je bil le izraz slabosti okupatorja in dokaz, da je na tujem, na okupiranem ozemlju.
Osvobodilno gibanje je zajelo vso slovensko zemljo od Koroške vse do Slovenske Benečije, kjer del slovenskega naroda ječi že. 80 let pod tujim jarmom. Ustvarila se je borbena enotnost vsega slovenskega ljudstva na skupnem programu: osvoboditev in združitev vseh Slovencev. Tisti, ki so se nenili besed o narodnih interesih in narodnem blagru, to obrnili hrbet v najtežjih dneh in stopili na stran najhujših sovražnikov in se z orožjem t» rokah borili proti svojemu narodu. Vse je šlo skozi sito neizbežne dileme: za ali proti svojemu narodu.
Danes je jasno, kaj bi pomenvo za primorske Slovence nasedanje, raznim, zagovornikom linije »čakanja«. Le oboroženi vstaja, le izgon okupatorja je om^aočik da je pretežni del Slove.nskn.irn Primorja dosegel cilj: osvoboditei>~ in združitev.
Toda oh dnevu vtaje, ki je najlepši, najveličastnejši in najpomeml,-nejši datum zgodovine Slovencev, moramo ponovno opozoriti na strašno krivico, ki jo <e doživel slovenski narod, zlasti Primorska. Po naših četah o «»"-i A-> '"no mesto Trst, Go-(ilutlalje-anje na 2. strani)
Koper, peieM 18. julija
1052
PoStnina plačana v gotovim.
leto l štev. 29
posamezna Številka io din
Na Škofijah |e pozdravil bivše partizane tovariš Julij Beltram
Kakor (po visej Sloveniji so tudi v Koprskem okraju bivši partizani organizirali patrulje, ki so nosile bojno zastavo po vseh naših krajih ter jo končno predale partizanom Sežanskega dkraija, ki so jo ponesli •naprej proti Ljubljani, kjer bo 22. julija — na Dan vstaje Slovenskega ljudstva — osrednja prireditev. Naše kraje je obšlo 8 patrulj, ki so
Star partizanski borec na pohodu
prehodile skupno nad 160 kilometrov.
P.rva patrulja je odšla iz Debelega Rtiča preteklo nedeljo ob 5.30. Pred odhodom ji je predal bojno zastavo Glavnega odbora Zveze 'borcev Si'avenije, bivši komandant IX. Koitusa, podpolkovnik Boršt-nar. Patnulja Ije šla po morju z ladjo do Kopra in sikozi Gažon ter Karte v Izolo, Itiu so jo zamenjali partizani iz Iizfole. Menjave patrulj so bile še v Piranu, Novi vasi, Šmarjah, Babičih, Sv. Antonu, ter Škofijah. 15. "VII. ob 5. uri pa so bojno zastavo prevzeli v Ospu partizani iz Gabrovice.
Spotoma so patr,u'ije pred spomeniki in spominskimi ploščami za padlimi Iborci počalstite spomin svojih sobojevnikov s častnimi-salvami. Ob pnihcdu patrulj so bile v vaseh in mestih (tudi kratki govori. 2ene iz .Kopra in prebivalci Pirana so ob prihodu patrulje pripravili partizanom tudi okre.pčilo. V Šmarjah in na. Škofijah so vaščani ob tej priložnosti priredili tudi partizanska mitinga. Na mitingu v Škofijah je govoril tiudi tov. Julij BeMram, katerega govor prinašamo v celoti:
Tovariši partizani!
Vas, tovariši partizani, je doletela posebna čast, da nosite zastavo, simbol naše borbe in svobode skozi naše vasi, skozi »partizanske kraje«, preko hribov in dolin v sosedno vas Gabrovico. Od tam bodo naši tovariši nadaljevali z njo v našo prestolieo Ljubljano.
(Nadaljevanje s 1. strani) rica in Slovenska Benečija so zaradi izdajstva Sovjetske zveze spet padli v roke zasužnjevalcu in zatiralcu.
Zavezniki iz vojne so po gazili dane obveze, pogazili so principe o samoodločbi narodov in kaznovali naj-svestejšega zaveznika iz vojne, /ugo-slavijo in nagradili napadalca. Italijo. Toda zgodovina ne neha z enim ali drugim izdajstvom. Nihče ne bo mogel mimo žrtev, ki so jih dali ponovno zasužnjeni kraji za pravično stvar osvoboditve. Tudi nova meše-tarjenja z našo zemljo ne bodo spremenila pravice naših narodov do svojih pravičnih zahtev.
In prav 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda, glasno vpije na prizadeto krivico, ki jo je treba popraviti. Vztrajati je treba na tej in na oni strani v borbi proti nasilniku , vse dokler se krivica ne odpravi. In letos bomo ob proslavi dneva vstaje potrdili to našo zahtevo, to našo pravico.	J. B.
Slika na naslovni strani: PRVA PARTIZANSKA PATRULJA OB DNEVU VSTAJE JE KRENILA NA POT S SLOVENSKEGA JADRANA
Ob tej priložnosti bi kdorkoli od nas imel toliko naročil za vas, da bi težko vse povedal v času, ki je običajno odmerjen za taka napotila in pozdrave. Hodili boste po krajih, kjer je takorekoč vse polno spominov na junaška dejanja naših partizanov, naših aktivistov, naših žena in mladine.
Nihče ni in nihče ne bo mogel napisati vseh herojskih dejanj svo-bodoželjnih delavcev in kmetov, mladih in starih, Slovencev in demokratičnih Italijanov, ki so se v teh krajih in po vsej Sloveniji in Jugoslaviji borili proti zločinskemu okupatorju. Mi večkrat pozabljamo, kaj je pomenila vsaka puška, vsaka oborožena pest v borbi proti fašizmu, Toda prav tako pozabljamo, kaj je pomenilo tako organiziramo zaledje in taka moralna in materialna pomoč vsega našega ljudstva. Ko greste skozi naše vasi, obiščite najzaslužnejše, obiščite vse tiste, ki v dnevih težkih odločitev niso oklevali, niso štedili svojih sil, niti svojih sinov in ličera, mož, bratov In sester in sebe za veliko osvobodilno stvar slovenskega naroda: osvoboditev in združitev vseh Slovencev. Povejte jim, da je le enotnost našega naroda in borbena pripravljenost odločujočo vplivala za zmago nad zločinskim rimskim okupatorjem. In da ibo prav tako naša borbena enotnost spet zmagala nad poskusi istih sovražnikov, da se huli za korak približajo Škofijam. Povejte našim ljudem, ki so toliko žrtvovali za svojo svobodo in svobodo vsega slovenskega naroda in vseh svobodoljubnih narodov, da niso zaman žrtvovali. Cilji, za katere smo šli v boj, da živimo svobodno in združeni v Sloveniji v okviru Jugoslavije, so tu in nihče me bo mogel preprečiti te naše zahteve in pravice.
Ta partizanska patrulja bi morala začeti pohod pri Devmu im še niže. Toda strahotna krivica, ki so jo zavezniki storili našemu narodu, nam trenutno ne dovoljuje, da bi prekrižali s patruljami vso slovensko zemljo in obiskali vse grobove, vse vdove im sirote NOB. Toda zadnaja beseda še ni padla.
Potrebno ie vztrajati v borbi do konca. In nihče ne dvomi, da boste na potu po naših nartizanskih vaseh ■novsod srečali duha iz vojnih let: duha borbe, duha vztrajnosti in požrtvovalnosti, ki je dičil naše borce in člane OP. Povejte jim, naj čuvajo te visoke vrline, naj čuvajo enotnost borbenih vrst, naj ohranijo in čuvalo čut bratstva in enotnost vseli naših narodov in ljudstev kot osnovno jamstvo naše lepše bodočnosti. Nai ¡budno čuvajo vse pridobitve NOB in naj nadaljujejo borbo proti sovražnikom socializma, ki je jamstvo naše sreče in miru. Ko boste šli skozi naše vasi, dvignite visoko zastavo, ki je bodrila naše borce v vojni, ki je simbol zmasre, enotnosti in bratstva ter simbol borbe proti fašizmu. Dvignite zastavo, ki je naš ponos in naša slava.
Naj žirijo naši partizani in vsi požrtvovalni borci za svobodo našega ljudstva.
13. julija 1920 je pred Narodni dem v Trstu prihrumela tolpa podivjanih litaliijansikiiih fašističnih zločincev. S pomočjo oddelkov redne italijanske vojske, ki so bili nastanjeni v kasarnah, 'kjer je zdaj trg Oberdan, so fašistične s kvadre, pod vodisitvom fašističnega zločinca Franicesca Giiunta, vdrle v poslopje Narodnega Doma, ga polile z bencinom in zažgale, ne oziraje se, da je bil v poslopju nastanjen tudi hotel. Se danes mi točno znano, kol-ko oseb je bilo upepeljenih v strašnem pogorišču.
Ze leta 1914 je znani italijanski proitislovanski novinar in kasneje ravnatelj Mussolinijevega glasila »Giornale dTtaliai«, Vlrginlo Gay-da ščuval italijanske iredeniti-stične kroge proti Narodnemu Domu in prolti Slovencem v Trstu, Tedaj je Gayda tako'e napisal o ¡Narodnem Domu: »Središče vsega slovenskega .gibanja v Trstu je 'Narodni Dom. To je neka vrsta glavnega štaba, draga avtonomna Občina Trata iza Slovence, sedež vseh društev, izhodiščna točka vseh agitacij, zbirališče za koordinacijo viseh ostalih narodnih domov v pokrajini . . . Slovani so podvrženi-disciplini, ki je občudovanja vredna, ki jo občuduje vsakdo, ki je spoštovanja vredna in ki zapušča dojem moči . . . Ena organizacija ustvarja drugo, a vse skupaj so povezane v neprekinjeno verigo . . . Organizacija prodira v arzenale, ped krove ladij, v kuhinje ter zajema ves .slovenski svet, prosveča ga, .povezuje v borbene vrs.te in ga drži večno zedinjenega z Narodnim Domom, tem velikim centralnim srcem.«
Iz tega sovražnikovega opisovanja važnosti .Narodnega Doma v Trstu je razviden ves strah, ki so ga imeli pred Slovenci italijanski iredenitis'.S, ker so se zavedali, kako si ¡tržaški Slovenci utrjujejo svoje kulturne in gospodarske položaje v mestu, ki ni bilo nikoli italijansko.
Zato je bil prav slovenski Narodni dom v Trstu prvi cila, italijanskih fašističnih ziločimcev, po.tem kc so zasedli Trst. Zato je bil Narodni dom v Trstu prvi .cilj dtalijan-janskega nasilja nad Slovenci v Italiji, nasilja, ki so ga podprli italijanska kraljeva vojska in policija.
Toda požig Narodnega doma je bil samo znak za uničevanje vsega, kar je bilo slovenskega v Julijski krajami, za uničevanje vsega kulturnega, gospodarskega in političnega premoženja Slovencev in Hrvatov pod Italjio. »Sveto poslanstvo« fašističnih skvader je bilo, da upe--pelijo tudi vse .tisto, kar je bilo samo v sorodiu s najmanjšim razvojem s'ovenistva. Požgali in razdejali :so prosvetne domove v Pulju, pr.i. Sv. .Ivanu. Roja.nu in pri Sv Jakobu.
Napadli so ¡tiskarne in uredništva slovenskih listov. 22. decembra so vdrli v ¡tiskarno slovenskega dnevnika Edinost in razdejali vse notranje prostore.
V kratkem so zadušili vse slovenske in hrvatske liste in prepo-vedrli tiskanje slovenskih knjig in revij.
o--?
or,i?t
s -	' v \	~ , -
„ - v Wofív/ OfVTi
==r~ F—.	\ \ . v
O.-tff.vo
tUJVÜMCJTOl ~~ >0iOTMrtJfwC4 v
riiKA CIMMUJ

Iz osmih glavnih smeri bodo pri Ijano. Patrulja iz Dolnje Lendave in Sevnice prišla do Polja. Z Gornje ¡¡reko Celja do Sv. Jakoba. Od Gu nico. Koz jok, Ljubno in preko Kam Kolpe bo čez Kočevje in Turjak v bo od Gribelj prek Žužemberka pr V Postojni se bodo združile patrulje rici in Medane. Skupno bodo nato Borovnice do Črne vasi. Primorska Tolmin, Idrijo, Polhov Gradec do
hajale. partizanske patrulje v Ljub-bo preko Rogaške Slatine. Senovega Lendave bo vodila pot na Ruše. š{anja bo patrulja krenila na Vuze-niške Bistrice na Črnuče. Smer od odila na Orle. Patrulja z Dolenjske išla čez Hov o goro do Podli poglava. iz Trave. Škofije. Šempetra pri Go-krenile prek Rakeka, Begunj in smer vodi od Predila prek Bovca na Dobrave
Takoj nato pa so začeli poitalijan-čevati krajevna, zem jepiana in osebna imena, ki so imela katerikoli slovenski iz.vor. V nekaj ;etih so popačili preko i 15.000 j rodbinskih imen.
P-i«povedano je iblLo slovensko petje in razpuščena so bila vsa slovenska prosvetna društva,
Z dekretom .1795 z dne 15. oktobra 1925 so p.epovedali uporabo slovenščine i.i hrvaščine na sodiščih. iltai.i: jiin;š»či'rta( fe postala izključno uradni jezik.
Uničili so vse slovenske osnovne šole, ki jih je .bilo, prsidno je prišla Itaiija v Tnsit, 581, Ista usoda je do-leteui tuai vse a ovu.ij.ee srednje šole, državne in .zasebne. S kraljevskim dekretom štev. 2191 od 22. novembra 1925 je 'bil popolnoma odpravljen pouk v ¡sl.ovenš6ini in hrvaščini v vseh šolali v Jui j.ski krajini.
Razpuščenih je bilo 10 zadrug z 92.000 člani, uničene vse sloven-ske banke in zaivaravaini.ee, Kakor tudi trgovska in obrtna podjetja. V nekaj letih je bila povzročena Slovencem v Trstu, samo na gospn-jdariskem področju, miilijardna gmotna škoda.
Vzporedno z uničevanjem imovine so začeli ¡tudi s preganjanjem prebivalstva. Mučenje, ¡zapori, kon-finacije, usmrtitve, pretepi, ustrahovanja, vse to se je stopnjevalo iz dneva v dain.
Proces proti bazovskim mučeni-kem je bil signa¡ za fizično iatreb-ljenje vsega slovenskega prebivalstva.
Tudi v cerkvi so z pomočjo Vatikana in fašističnih škofov,kot so to San-tin in -njemu podobni, začeli preganjati slovensko besedo. Sli so tako daleč, da so prepovedali celó slovensko petje v cerkvah.
B
ipšf Bi
mmmimi^Mš
To nasilje je zajelo tudi slovenske otroke, katerim so v šolah strogo prepovedali .govoriti v materinem jeziku. -Grožnje in celo pretepi ct-rok so bili na dnevnem redu. Kdor -se ni pckoiril ukazom in govoril sami itaijansko, je bil kaznovan. Tudi ¡staršem so grozili, če bodo še naprej učili otroke slovensko ali hrvatsko.
Od 820 naistavujv nih učiteljev, so skoro vse odpustili i.z siužibe. T s'-pa, ki so obdržali, so jih pregnali v notranjost Ii'a'lje. Ravno tako so postopali z državnim uradnlš-tvom.
Vse premoženje razpuščenih slovenskih prosvetnih društev, ki jih je bilo leta 1922 388 so italijanski fašistični oblasliniki oropali in uničili.
Nič bolljšo usodo niso doletele slovenske gospodarske ustanove
:wmmm
liSP
iiiil
m:i:i¡i¡l¡ll¡ii ■
To ¡svobodo pe danes še vedno odrekajo tisti, ki bi mora'.i Slovencem vrniti viso Škodo, prieadejano •od fašizma, Tržaški Slovenci zahtevajo, in je to njihova pravica, da se jim ¡povrne vsa gmotna škoda, da se jim vrnejo vse narodnosne pravice, vrnejo priimki, da se slovenskim krajem vrne slovensko ime. Zahtevamo, da se slovenska beseda uradno postavi v vseh javnih uradih .in na sodiščih. Zahtevajo končno enakopravnost .slovenščine z italijanščino.
Te zahteve poplavljajo danes Slovenci ob 32-letniei največjega zločina zoper slovenske kulturne ustanove, zločina, ki v sramoto vsemu današnjemu svatu, ni bil še kaznovan. Zločinec Giunta se v Ita-.'.iji svobodno sprehaja,	S. S.
OB ZGODOVINSKEM DNEVU 22. JULIJU —.BORBENEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA — ŽELI
ljudski odbor mestne občine Pirao
VSEMU PREBIVALSTVU MNOGO DELOVNIH ZMAG PRI GRADITVI SOCIALIZMA!
Mesiao trgovsko podjetje PircsaiE
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM 22. JULIJ Obveščamo, da bomo od 20. VII. do 10, Vili. 1952 v novo odprti trgovini prodajali pohištvo po znižanih cenah od 10 do 75%.
2
5O555555555555555555555555555555555555555555555
^7 O
OUIICDI Sfi
lllw
elfe Milili
sina), lu jc I.il kakor doma znani fašistični prvak ter Diegov sorodnik Italo Locatelli in tu so se zbirali tudi faš.iislti iz družine Viez-zoli.
Dicgo De Caslro si jc v svoji naivnosti morda mislil, da ni v Istri nikogar, ki hi o njeni vedel kaj več, pa sc je sledeč dohuVni taktiti preglasoval celo za demokrata. Leta 19-15 se je Dicgo De Castro v Trstu lu in tam še hvalil, da jc »tudi bil partizan«. Kakšno pa je to partizanih t vo ? O tem pove nekaj tudi sam. Ko mu je voda močno tekla v grlo, mu je prišla na pamet pametna misel, prava rešilna bilka. Dicgo De Castro je začel misliti na Anglo-Ame-rikance. Tistega leta 1911 pa se je še vendarle .pojavil v Savudriji v republikanski uniformi ter a pismi, ki .to bila nabita s fašističnimi odlikovanji. Verjetno mu jc takrat kazalo, da žc dela po dveh letih. No in tako je tudi De Castro postal partizan. Če pa misli, da ga jc tisto »pari-izanstvo« že rešilo obtožbo fašističnih zločinov, sc zelo moli. Tu so živi ljudje z dokazi o njegovih zločinih 1
Kako lepo so izbirali. Bivši fašistični zločinci, ki bi ¡morali bili najstrožje kaznovani, naj bi danes v Trstu odločali tudi o slovenskih zadevah? Ta igra jc nadvse podla in ne ho mogla roditi dobrega niti tistim, ki so sedaj De Castra defini-tivno ustoličili. Vse to pa zopet potrjuje, da čakajo našega človeka v Trstu še težki boji. Vse to vliva našim -ljudem še večje nezaupanje do listih, ki mu krojijo postave. Prav gotovo v našem primeru ne gre za -kakega skesanega fašističnega voditelja. Dc Castro je -danes prav tak kakor je bil pred 10. ali 15. leti. Zločini, ki jih je zagrešil nad delovnim ljudstvom v Istri, so taki, da hi moral že davno pred ljudsko sodišče. Dicgo De Castro pa jo ostal in se danes že spet vrača na visok položaj v državnem aparatu.
Ogorčenje delovnega ljudstva v Istri jc razumljivo. Delovni ljudje itukaj pač najboljše vedo, kaj vse je zagrešil De Castro. Prepričani sm-o, da De Castro vendarle ne ho prišel daleč. Njegovi fašistični nazori bodo prej ko slej vzrok njegovega klavrnega konca.	S. V.

Prejšnji teden so 3'apadne velesile poslale Moskvi odgovor na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji. V svojem odgovoru predlagajo zapaiclne vlade takojšnji sestanek predstavnikov Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, na katerem naj bi razpravljali o izbiri članov komisije, ki bi izvedla preiskavo o pogojih za izvedbo volitev po vsej Nemčiji. Ta komisija bi morala biti sestavljena tako, da bj bila v svojem delovanju nepristranska in da bi bila popolnoma neodvisna v -(dajanju priporočil štirim velesilam. Dalje bi morala ta komisija imeti tako oblast, da bi izvajala
svojo preiskavo v popolni svobodi in brez vsakega vmešavanja v njeno delovanje.
Razen tega predlagajo z.ipadnc velesile, da je potrebno doseči sporazum o načrtu za ustanovitev vse-netmške vlade. Ko bo dosežen tak sporazum med predstavniki štirih velesil, šele potom ho mogoče nadaljevati pot do združitve Nemčije.
Moskva na noto zapadnih velesil še ni odgovorila in čaka na razvoj v zapadnem svetu, zlasti kar zadeva ratifikacijo bonnskih sporazumov, o čemer pravkar razpravlja zahodno-:ncmški parlament.
•Italijanska vlada je nedavno imenovala v smislu sklepov znane londonske konferenco za svojega političnega svetnika pri ZVU v Trstu znanega fašističnega voditelja Diega De Castra. Pravkar pa je prispela še vest, da sla London in Washington njegovo imenovanje potrdila, kar pomeni, da je njegovo usloličenje zaključeno. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati, kajti italijanska vlada je izbirala tako, kakor so svetovali v zapadnih preetoluieah. Prav gotovo je torej, da ima ta prosluli fašist v obeli prestolicah dobre pokrovitelje 1er usmerjevalce. Se ni dolgo tega, ko je ofic-iehii anglo-ameriški lisk izjavljal, da sklepi londonske konference ne morejo prejudicirati rešitve tržaškega vprašanja, 110 sedaj pa nameščajo v Trstu onega največjih sovražnikov slovanskega ljudstva. -Res lepa je ia logika, ki se je poslu žujejo vodilni ljudje v Angliji tei v ZDA! Kopičijo sc vedno bolj do kazi, da so navedeni vodilni ljudje-, kaj dobri prijatelji nositeljev starega fašlističuega režima!
Ko so v letih 19-16—19-18 slovenski in italijanski' pro-tifašisti manifestirali- po tržaških ulicah, so grmele nanje bombe skritih italijanskih fašistov. Pravi krivci teh ostud nih zločinov nioo prišli nikdar in a dan. Ne more hiti dvoma o lem, da je bila vselej vmes neka višja sila. ki jim je nudila vso potrebno zaščito! Prav v. tistih časih jc bilo v Trstu večkrat slišati ime »Castro«, ki naj bi bil idejni vodja teroristične tolpe. Ta možakar sc ni rad pokazal na ulico. Verjetno se je bal, da ga ne hi zasledili delavci 1er z njim obračunali. Ta »Castro« je pač Pirančan Diego de Castro, ki so mu bili že v mladih letih vcepili ire-dentistični duh 1er smrtno sovraštvo do slovanskega ljudstva. Kje pa je pravzaprav logika ZVU -1er organov, ki jim je la podrejena? Ali ne gre morda tu za najbolj nesramno kupčijo? Vse to si lahko opravičeno mislimo.
Pa pojdimo nekoliko nazaj. Diego De Casilro ni bil zgolj neki fašistični funkcionar, ki naj bi se havil z visoko fašlistično politiko; bil je tudi »praktičen« človek. Če mu je prišla na uho slovenska govorica, si ni mogel kaj. da ne bi dotičnega nahrulil z žaljivko »Ščavo«. Njegov bivši nadrejeni fašistični funkcionar v Umagu Facliin, ki sedaj prav tako živi v Trstu, bi lahko navedel konkreten primer De Castranovega denunciant-st-va ter podlih osebnih intrig, ko je šlo za grabljenje zemlje v Savudriji, Vila Diega De Castra v Volpariji pri Savudriji je bila mnogo let priljubljeno zbirališče najbolj zagrizenih ter odgovornih istrskih fašistov. Tu je bil kakor doma DAnnunzi-jev tajnik Manzutto Romano iz U-maga, semkaj' je prihajal Andréa	... -
B cne.de t-ti. »direttore della scuola del-	Fašistični skof Santin ni vec na liniji. On se vedno vleče Trst
la mistica f ase ista« v Rimu (Farne-	k Italiji, De Gasperi pa nasprotno sedaj vleče Italijo v Trst
œMiiiiiiiuiiiiiiuiniHHiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiHHiiiiiiiinuiiiiHHiiiiiiiiiiiiHtHrainiiiiiiiitiiiiHiiiin iiiiuiuiiiimniuiiiuiiuttntiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiininiiiiiitiiiiiiitiini'iiiiiiiiHfHitiim
Cl *T,TTiS.rklî-«11r/nLTMVt» Bimane še številne druge manjše in večje
zapore, -manjša ali večja taborišča, ki «krasijo« podložniške države pod kremeljsko inadoblastjo. Vendar smo že s tem pokazali, kako »iskreno prijael/jstvoi« krajijo iti narodi- do svoj'iih voditeljev, ali bolje rečeno do »mataškei« Sovjeltske zveze, ki tako »skrbi«, da so vsi pod »streho« in dobro »preskrbljeni«.
Vsi narodi teh takoimenovanlh ljudsko-demnfcratičnih držav in vse človeštvo, odločno obsojajo take in podobne suženjske metode kremelj-skega režima iTo se je očitno pokazalo tudi na nedavnem zasedanju posebne komisije Združenih narodov '-za prisilno delo, ki je ugotovila, da je daines v Sovjetski zvezi in v njej gospodarsko, kulturno in politično podrejenih držav nič manj kot 12 milijonov ljudi, ki so obsojeni na suženjsko delo.	B.
t.
Zgodovina- človeštva skoraj ne pezna imračnejše dobe, večje in krutejše tiranije, kakršna obstaja danes v sovjetskih satelitskih državah.
V tem kratkem sestavini ž.elimo prikazati našim 'bralcem v luči številk, kakšen je položaj danes v tako razvpitem »sovjetskem raj.u« v Bolgariji 'in AToaniji, »raju«, ki ve lja več ali manj tudi za Poljsko Romunijo, Madžarsko, Češkoslovaško in Vzhodno Nemčijo.
Sovjetska zveza je kaj kmalu sprevidela, da ne bo mogla kot »ma-tu-šfca« lepo in nemoteno izko.: iščaiti svoje podložne države na vzhodu, n eda ba se narodi teh držav temu uprli in to izkoriščam je .obscdiliL Za-ito je ukaizala svojim ¡pcdrelpinikom, ■raznim Rokosovskim, Cervenkovim, Rakcšjem in Bjerutom, naj kaznujejo vse »neposlušne« s iem, da jih vtakneljo v številne inove in stare zapore, nova in stara koncentracijska taborišča.
Oglejmo sii zdaj bežno, kako je danes v tem pogledu v Albaniji. Sovjetski pisatelji nazivajo danes to deželo »mala Sovjetska zveza«. To zares1 mi daleč cd .resnice, če upoštevamo, da je v itej -deželi, ki šteje komaj milijon 100 tisoč prebivalcev, nad 17 zaporov, v katerem je na, deseititisoče Ijiudi. Omenimo naj le tri velike zapore v Tirani. Valoni in Elgasanju, kjer je več ti-
99
soč ljudi podvrženih najhujši bedi in pomanjkanju ter mučenju. Toda Albanija bi ne bila »mala Sovjetska zveza«, če bi ne imela tudi široko mrežo koncentracijskih (taborišč, kakih 13 ali 14 po številu. Omenimo naj le taborišča v Tepeleni, Beratu |Trapc0i, Forto-Palermo', Kruji. in Korei. Tako- 'jetnike v zaporih kot ¡tudi v taboriščih izkoriščajo pri najtežjih delih. Jetniki in konfini-rarsci morajo delali po 12 ali še več ur dnevno ob 600 gramov črnega kruha in ob vodeni juhi, podobni nekako ruski »čorbi«.
Tudi Bolgarija, ki šteje 7 milijonov prebivalcev, ni prav nič na boljšem. Ta dežela pod »sovjetskim rajem« ima po zaslugi »velikega prijateljstva« v Sovjetsko zvezo — kakor se baha Cervenkov s tem prijateljstvom — nič manj kot 35 velikih izaporov ter več manjših in 51 koncentracijskih, taborišč. Glavni zapori iso v Sofiji, Slivenu, Sume-nu, Barnu, Nikopolju in Ptovdivu'. • Tudi s številom taborišč ne zaostaja za malo Albanijo, saj živi v 51 taboriščih datnes nad 100 tisoč ljudi: mož, žena in celo mladoletnih oitrek.
iN.aijvečje število taborišč je v oblasti Dcbružde, kjer jih je v bližini mesta Tutrakan kar sedem, in to v -vaseh: Hažarevo, Zagrad, Bosna in drugih.
Predaleč bi zašli, če bi naštevali
Pretekli teden se je v Chicagu končal kongres ameriške republikanske stranke, ki je s presenetljivo večino Izvolil generala Eisenhower j a za svojega kahdidaita pri pri (predsedniških volitvah, ki bodo v Združenih državah Amerike letošnjo jesen. Njegov nasprotnik, senator Taift, predstavnik najreakcio-narnejšega dela ameriškega kapitala, se je razočaran umaknil na »počitnice,« na svoje letno posestvo v Kanado, general Eisenhower .pa se pripraviljia na volilno kampanjo z utrjevanjem svojega položaja v strankinem aparatu. V ta namen je določil, naj vodi volilno kampanjo republikanske stranke Arthur Eum-ga ,sina slovitega pokojnega senatorja, in pomočnika vplivnega gu-merfield, ki ga je kongres izbral za svojega nadaijnega predsednika, za svoja direktna namestnika oziroma tiskovna atašeja v volilni kampanji pa je postavil Ar.thu.rja Va.ndenber-vernerja Deweya, Jamefsa Hagerhy-ja. Eisenhowerjev brat Miltcn bo pomagal semaforju Cabo'.u Lodige-U, ki je že odpotoval v Bcsir.n, kjer bo vodil kampanjo republikanske stranke .za vc/itve v ameriški senat.
Po štiridesetih letih vojaške službe je general Eisenhower slopil tako na d'jplom:teko področje. Sa.m je izjavil, da bo velika ovira zanj prav program republikanske stranke, ki ga je sicer odobril, ker bi ga v nasprotnem s.liučaj.u najbrž ne izvolili, a ise ne strinja z njim predvsem v zunaje,političnem pogledu.
NA MATIC®
Perzijski šah jc poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku Mosadeku. Mandat za sestavo vlade mu je poveril šele, ko sta se o tem izjasnila z večino glasov poslanska zbornica in senat.
Mosadek pa še ni sestavil vlade, ker zahteva od parlamenta izredna pooblastila, o katerih pravkar razpravljajo v parlamentu, ker je Mosadek zahteval ta pooblastila za daljšo dobo, razne parlamentarne skupine bi pa hotele omejiti trajanje pooblastil. Vendar se zdi, da bo večina poslancev pristala na Mosadekove zahteve in bo ta lahko predstavil svojo vlado, ki ima v programu najprej uvesti davek na kapital v višini 2 odstotkov, izdati nove bankovce v produktivne namene in predložiti volilni zakon za izvolitev 52 poslancev, lci še niso bili izvoljeni.
—o—
Grška parlamentarna delegacija, ki je bila dlje Saša na obisku v Jugoslaviji kot gost zvezne ljudske skupščine, je odpotovala nazaj v svojo domovino. Ob odhodu iz Beograda je vodja delegacije Gondikas izjavil, da grška delegacija Odhaja j iz Jugoslavije z najboljšimi vtisi i ter poudaril prisrčen sprejem povsod po vsej državi. Gondikas je omenil, daje na grško delegacijo napravila globok vtis organizacijska struktura Jugoslavijev privrženost ljudstva maršalu Titu, volja in ljubezen do dela in pa industrializacija države.
Ob koncu je Gondikas poudaril, da se je grška delegacija med bivanjem v Jugoslaviji prepriča-
Eisenhower je namreč pristaš zmernejše republikanske strti je, ki nasprotuje pojavu »macarihurizma« — doseganju ciljev po potrebi tudi z vojaško silo. V Evropi so z njegovo izvolitvijo zadovoljni, ker upajo, da bo tudi v primeru, da bo izvoljen za bodočega ameriškega predsednika. nadaljeval sedanje Trums,novo zunanjo politiko pomoči in zaščite zapadnih evropskih držav pred sovjetskim blokom. Z njegovo izvolitvijo pa je zadovoljen iz islega razlega tudi sedanji predsednik Trumam, ki se- je morda prav zaradi velikih Eisenhowerjevih izgledov na zmaigo pri volitvah .tem raje odrekel nadaljnjemu (političnemu udej-stvovanju. Sicer pa še vedno krožijo vesti, da bo Truman na kongresu demokratske sltranke nepričakovano ponudil svojo kandidaturo. Ta kongres se bo začel 21. julija in po tradiciji v isti zgradbi, v Chicagu kjer je bil pretekli teden kongres republikancev. Zanimivo je, da so številni demokratski poslan-ciin -senatorji med njimi resni pre-tendent na kandidatsko mesto Ke-fauver, (kakor tudi njegova tekmeca Avereil Harriman in sedanji podpredsednik ZDA Allen Barkley, glasovali kandidata stranke z nekakšnim referendumom med vsemi demokratskimi pristaši in ne na kongresu stranke, da tako ne bi prišlo do pedobnih »sramotnih -in nepravičnih« načinov izbire, kakršne so po njihovih trditvah uporab-J ja Li na kongresu republikanske stranke,
la. da želijo jugoslovanski voditelji iskreno zbližanje z Grčijo in dodal, da v Grčiji vlada isti duh. Izrazil je prepričanje, da se bodo grško - jugoslovanski odnosi po obisku jugoslovanske parlamentarne delegacije v Grčiji še bolj poglobili.
—o—
V zadnjih dneh je bilo opaziti živahno dejavnost indijske diplomacije v Londonu, Pekingu in Moskvi. Dobro obveščeni diplomatski krogi v zapadnih prestolnicah domnevajo, da gre za nov poskus Indije, da bi posredovala v korejskem konfliktu. Predvsem je padel v oči obisk indijskega visoknega komisarja v Londonu fllenoruA pri. ¡namestniku Iangleškega zunanjega ministra Lloydu. Menon je baje poučil Lloyda o stališču kitajske vlade do zastoja mirovnih pogajanj v P an Mlin Jomu. Značilno je, da je Menon imenovan sedaj za indijskega veleposlanika v Moskvi, kjer bo verjetno nadaljeval svojo posredniško tilogo. Važno vlogo pri tem igra tudi indijski veleposlanik v Pekingu Panikkar, ki se se pred kratkim vrnil v Novi Delhi in je sedaj imenovan za poslanika v Kairu.
Namestnik angleškega zunanjega ministra Lloyd je v spodnji zbornici demontiral vesti o uradni indijski ponudbi za posredovanje v korejskem sporu, drži pa resi, da se že nekaj tednov vzdržujejo uradni sliki s pekinško vlado s posredovanjem indijske vlade.
Sovjeti pošiljajo v zadnjem času številne kitajske delavce na delo v Vzhodno Evropo. Tako so samo v zadnjem letu prignali okrog 100.000 kitajskih delavcev v Gornjo Šlezijo.
ČJ
feitet
fi?



m
ČESTITA VSEMU PREBIVALSTVU BORBENI PRAZNIK SLOVENSKEGA LJUDSTVA — 22. JULIJ IN ŽELI VSEM OBILO USPEHA PRI GRADITVI BOLJŠEGA ŽIVLJENJA
	xTrss*-!
	
	
Preteklo soboto so na seji novoizvoljenega občinskega sveta v Re-penlaboru izvolili novega župana in nov občinski odbor. Za župana je bil izvoljenn z večino glasov tov. Altonz .Škabnr iz Velikega Repna, ki je kandidiral na Listi slovenske skupnosti kol predstavnik Osvobodilne fronte. Za občinska odbornika sta bila izvoljena lov. Emil Škabar in Ludvik Guitin, oba predstavnika OF.
Na seji je repentaborski občinski svet sprejel važno protestno resolucijo proti izvajanju sklepov londonske konference in proti vključitvi tržaškega radia v italijanski radio.
Resolucija ugotavlja, da so rezultati zadnjih /upravnih volitev odvzeli sporazumom londonske konference vsako politično in moralno osnovo ker je prebivalstvo te cone z glasovanjem na volitvah potrdilo, da hoče živeti svobodno in neodvisno izven meja italijanske republike. Repentaborski občinski svet zahteva v resoluciji v imenu vseh občanov, da se suspendira uveljavitev sklepov londonske konference in da se izroči civilno upravo področja v roke izvo-
ljenim domačinom in ne rimskim birokratom.
V zvezi z izdajstvom vodstva Slovenske demokratske zveze v Nabre-žini. ki se je povezala s kominfor-misti pri izvoltvi župana zn Deviii-sko - nabrežinsko občino, je tajništvo OF v Trstu izdalo izjavo v kateri ugotavlja, da se SDZ ni držala predhodnih sporazumnov o izvajanju programa Liste slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrc.žina, ki sloni na podlagi obrambe gospodarskih in narodnostnih interesov najvažnejše in najbolj izpostavljene slovenske občine, ki loči Trst od Italije. Vodstvo SDZ. ki je na volitvah nastopilo skupno 7. ostalimi slovenskimi političnimi strankami v Listi slovenske skupnosti, se je za izvolitev župana povezalo s kom.informisti in prepustilo kominformislom dve mesti v občinskem odboru.
*
Med nameščenci Združene Jadranske Zavarovalnice vlada veliko razburjenje zaradi premestitev iz Trsta v Milan večjega števila funkcionar-
9* ..J fsv<!T-
jcv. Na podlagi teh prenipptitev, bo mnogo podrejenih tržaških vuradni,kov pri družbi zgubilo službo, ker bodo. na njihova mesta pri premeščenih funkcionarjih v Milan namestili uradnike iz Milana.
Združena Jadranska zavarovalnica je bila ustanovljena v Trstu že pred prvo svetovno vojno in je že tedaj bila ena najmočnejših zavarovalnih družb v Evropi. Njen sedež, ki je bil do leta 1947 v Trstu so ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitvi STO, premestili v Milan skupno z glavnim kapitalom, ki šteje več milijard lir. Italijanski kapitalisti. ki so se za časa fašistične Italije polastili večjega dela dcinic družbe, so s podporo italijanske vlade odpeljali iz Trsta eno najmočnejših finančnih ustanov, kot so to že storili s tržaškimi paroplovnimi družbami z namenom, da uničijo gospodarsko moč Trsta.
*
10. t. m. je odpotovala iz Trsta v Jugoslavijo tretja Tržaška delovna brigada. Tržaški mladinci so. odpotovali na tritedensko prostovoljno delo v Vinodol, kjer bodo pomagali jugoslovanski mladini pri zaključnih delih ene od največjih jugoslovanskih hidroccntral. Brigada šteje 44 članov.	.....••.'..
Mladina Koprske
je
VAŽNO OPOZORILO
Ponovno obveščamo vsa naše uiročnike, kolpoterje in sodelavce, da je naša podružnica v Postojni ukinjena in da naj se v vseh stvareh (dopisi, denarni promet, kolporlaža itd.J obračajo izključno na našo redakcijo in upravo v Kopru. Naš tek, račun pri podr. NB v Kopru je 657-909-171. Kolporterje naprošamo, ila obračunavajo po tem tek. ra-; čftntt, vse neprodane izvode pa naj vrnejo naši upravi d Kopru.
Pred tednem se je v zadružni dvorani v Ber,lokih zbrala mladina iz občinskega -ljudskega odbora Koper ckoiica. Prisotnih je bilo približno 100 mladincev obeh narodnosti. Vendar iz radovednosti je prišlo na zbor mladine tudi nekaj starejših Bertočanov. ki so z zanimanjem sledili delu mladine. Na zboru se je pokazalo, da je najbolj delavna mladina iz Ar.tearana, San-tome in Berilctoov, kjer so ti mlajši mladinci s pomočjo dijakov ustanovili tudi sctecijo ljiudske tehnike Bolj 'zaspana pa je nrožar.! fca mladina, ki nii prišla niti na zbor, kot bi bilo treba.
Mladima! iz koprske okolice so precej. delavn\ saj sodelujejo v vseh športnih draši.vih na tem področju in zadnje čase pomagajo tudi v prosvetnih domovih: Mladinec Italo Pečaidč iz Pobegov je govoril zbrani mladini in dejal, da morajo ustanoviti tudi strelske družine in povečati še boiij svoje sodelovanje z LF, prosvetnimi društvi in športnimi društvi.	B. A.
ISTRSKI PIONIRJI NA ! POOITNICAH V KRANJU
Komaj so odšli na počitnice, so nam pionirji že pisali, kako se Kam počutijo. To so naši' malčki iz Kopra, Ieole ;n Portoroža. Pismo, ki -ga objavljamo, nsm je poslal pionir Anček RupnJs, ki tudi uživa (svoje počitnice v Kranju, se glasi takole: .
Ko smo prišli v ICranj, smo bili pelo veseli. Ze na postaji so nas lepo sprejeli in v imen.u pionirjev nas je pozdravila neka pionirka iz Kranja, potem so nas poslali v Mladinski dom, kjer stanujemo. Okrog doma imamo lep vrl, ki je posajen z zelenjavo in .cvetlicami. Skrbno parimo na vrt in zalivamo cvetlice. Tudi hrano imamo zelo dobro.
Vseh pionirjev in pionirk nas je 94. Razdeljeni smo v šest skupin. 'Počutimo ss zelo lepo. Vsak dan gremo na izprehed v lepe gozdičke, kjer se igramo iin zabavamo. Kmalu se bomo hodili kopat v lepo urejeno kopališče. Tega se zelo veselimo. Kopa'.i smo se že v Kokri. Vs;
smo zelo zadovoljni, ker bomo ostali v Kranju tri tedne.
An ček Rupnik
SV. ANTON
Električno podjetje ELTE iz Izole nam je obljubilo, da bo pri nas v nedeljo gotovo zasvetila električna luč. Zato "se pripravljamo slavnostno na ta dan, saj bomo obenem proslavili tudi 22. julij, 10. obletnico vstaje slovenskega ljudstva proti okupatorju. Člani kmetijske zadiuge in LF bedo v nedeljo pripravili bogat' opored na kulturni prireditvi, ki bo v zadružnem domu, zato vse okoličane, naj jih pridejo obiskat.
Okrevališče za otroke v Savudriji
La.-i je odprl Glavni odbor RK Srbvenij-s v Savudriji mladinsko obmorsko okrevališče, namenjeno zdravstveno šibkalšim o/rokom. Okrevališče je prvo te vrste v republiki. Pričelo je <z delom lani 1. maja in je sprejelo v 6 izmenah 593 d: k te v starosti cd 7-112 let iz vse Slovenije, od tega 289 dečkov
prihajala v jzavod tudi zdravnika iz Uma.ga in Pirana, kamor so- hodili otroci na kontrolne preglede. Okrevališče po svoji ureditvi ustreza svojemu namenu. Edini resnejši nedostatek je težavna preskrba 7. vedo. Otraei so dobivali .tečno in kalorično vlsokav.redino htr.ano, pre-skrblljeno je bilo za vsetr.ansko ■udobje in razvedrilo varovancev, Za vzgojno delo so skrbeli štirje vzgojitelji. Okvirni naent za pedali oško delo sicer ni bil izdefen, ven-življenje v zavodu odvijalo po dar so vzgojitelji skrbeli, da se je dnevnem redu in navajali otroke na higienske predpise in tovarištvo. Tudi telesna, vzgoja varovancev ni bila zanemarjena. V meseau septembru in oktobru, to je v času, ko - so otroci izostali od šolskega pouka, se je vršil v zavodu pouk najvažnejših šolskih predmetov. Želeti i bilo, da ibi R'K tudi letos poslal zdravja potrebne otroke v našo Sa-vudrijo na okrevanje in oddih.
...............................................................................................................nimiimiiiitmimiiuiiiiiiiiiimiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiii
Od tu dalje so bojno zastavo ponesli anbovški eementarji iz udarnega bataljona »Jožeta Srebrniča«. — Kakšno navdušenje je zavladalo med 'borci in vaščaoi, ko je nepričakovano prišel mednje sekretar glavnega odbora ZB. Na dvorišču prijetne kmečke domačije je v senci starih orehov liarmonikaš raztegnil svoj meh. Partizanske pesmi so znova zadonelc po bližnji in daljni okolici.
Tudi napad na cementarno v Anhovem je uspel. Borci so se prebili na drugi breg Soče, tu pa so s salvami počastili spomin na borce, ki so med vojno utonili v reki. Vitez Ludvik, nosilec spomenice, je zbranim povedal nekaj spominov na dni, ko so se 'delovni ljudje naše Primorske s Titom na čelu borili za pravično stvar, za uresničitev velikih idej.
Padel je tudi Kanal. Odtod so tovariši krenili v kraje, kjer je bil ustanovljen IX. korpus. Mladina je rajala, ženske pa so s cvetjem okrasile grobove padlih borcev.
To.pli sprejemi patrulje so bili tudi v Srednjem Lokoveu, Čcpova-mi, na Lokvah, v Trnovem in Grgar-ju, d an pozneje pa so jih pozdravili tudi vrli Solkamei,
V patrulji, ki bo prehodila okrog 265 km, sodeluje več kakor 1000 borcev — udeležencev NOB. J. P.
Toplo poletno jutro. Z goriških Brd je odšla na pot partizanska patrulja. Na čelu ji je bil rezervni oficir tovariš Zaletel, bojno zastavo pa jo ponosno nosil zaslužni borec Jakin Leopold. Ljudstvo je partizanski patrulji- prirejalo prisrčne ovacije. Kako živo so še stari in mladi še spominjali najbolj slavnih dni naše narodno osvobodilne borbe in ljudske revolucijo.
Patrulja je korakala skozi Šmartno, na Vrh ovij ah pa se je prebila skozi »zasedo«, ki so jo postavili blizu spomenika, ki ga je ljudstvo postavilo v čast' junaških borcev in Brd in Beneške Slovenije. Pri Plavali so tovariši na juriš zavzeli tudi most na Soft.
V savudrijskem okrevališču:
in 304 deklice. Doba bivanja v okrevališču je trajala po mv.sec dni. Okrevališče ima prostora za 110 cKs?c& v eni ¡femeni,
V:3i olr.čči so bili oskrbovani v ckrevalšču popolnoma brezplačno in so odbori RK plačali tudi prevoz. Poleg strokovnega vodstva so r.lrriveališče r'alno o.' l-.koviil' zdravniki iz Ljubljane ter cvonvaei zdcav-Gtve.ii 'delavci, po potrebi pa sla
kosilo na prostem,
DEKANI
Občinski ljudski odbor Dekani je sklical 12. l. m. izredno posvetovalno sejo, na katero je povabil tudi predsednike in tajnike kmetijskih zadrug in nekaj naprednih kmc.tov. Posvetovanju sla prisostvovala tudi tovariš Beltrain in tovariš Petek. Na posvetovanju smo razpravljali o leni, da bi našo občino gospodarsko dvig-
nili, ker je precej pasivna zaradi hribovitih predelov hi mora zato prejemati za syoj' proračun dotacije od OLO. Oglasil se je tudi tovariš Bel tram, ki je povedal svoje mišljenje o teli stvareh, zato se bomo morali še večkrat sestali, da pridemo do dokončnih sklepov.	V. T.
IZ SMARIJ
Šmarje so precej velika vas, ena največ/jih v našem okraju. V njih je sedež novega občinskega odbora in drugih občinskih ustanov. Znano je tiudi, da so bile Šmarje v zadnji vojni popolnoma požgane in mnogo Smsirčanov je dalo svoja življenje za osvofood.ii'.ev Istre, vendar do zdaj nimajo še spomenika padlim borcem in ižrtvam iz NOV. Za vzgled naj jim služi manijša vas v soseščini — Gažon, kjer imajo že dve leti spomenik. Prav b iibllo, če se bi .tudi Smairčan.i zbudili in se' oddolžili spominu padlih junakov in zgradili na sredi vasi pred zadružnim domom spomenik, ki bi stal v spomin na parile junake in v svarilo poznejšim rodovom, da ne pusitijo tujčeve pete več na naša tla. Morda bi bilo doibr.o, če bi v Šmarjah ali na Poiljanah nad Smarjami »tal spomenik vsem žrtvam te občine.
P.
BABICI
Ponovno moram postaviti v javnost spominsko ploščo pok. Jožefa Babica, D.ne 20. junija je bilo objavljeno v «Slovenskem Jadranu«, da je ta plošča v nevarnosti. Saj je padla iz svojega mesta in stoj: zavaljena za nekim .grmim. To bi moralo učinkovati na organizacijo ZB v Babičiih, da ni oravilno pozabljati na padle borce. Pokojni Babič je bil že zaradi dogodkov 1921. v Mareziigah obsojen n-i B let ječe. Zaradi sodbe je moral nositi tudi veliko materialnih stroškov, ki so popolnoma uničili njegovo gospodarstvo. Zaradi svoje zavednosti je tudi izgubil življenje po zaslugi domačega izdajalca, nje.govega svaka Bližana, ki so ga bor.ci NOV ob orihodu v Koper pravično kaznovali.
Tovarna ščetk, metel in čopičev v Kopru obvešča vse svoje odjemalce, da se je podjetje preimenovalo v:
s,SSTijSCfi
lovama ščetk, meiel in čopičev
ŽELI VSEM SVOJIM ZAVAROVANCEM OB "BORBENEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA 22. JULIJU MNOGO USPEHOV PRI' NJIHOVEM DELU ' ZA IZGRADNJO '.SflCMiiKMA'! 7'^fi'iO
ZAKLJUČEK GOSPODINJSKEGA TEČAJA
Matere idrijskih deklet so si že dolgo žellele, da bi bila dana možnost boljše' gospodinjske izobrazbe bodočim gospodinjam. Zadevo je končno vzeli v svoje roke mestni .odbor AF2 in organiziral šet-meseSni 'gospodinjski tečaj, ki ga je vodila tciv. Kovač-Demšar Ivanka. Zaenkrat je moral biti omejen samo. na pc/poldannke ure, dekleta pa so se praktično vadila za sedaj isamo v kuharski spretnosti. Prijavilo' se je sprva več tečajnic, dokončalo pa je tečaj 14 deklet. Dne 5. in 6. julija so priredile zaključno razstavo, kjer so pokazale svoje izdelke skupno s čipkarsko šolo, ki je pokaizala letos izredno lepe iadelke tudi najmlajših učenk še iz predšolske dobe.
DRŽAVI SO PRIHRANILI NAD 50.000 DINARJEV
Pionirski prirodoslovni krožek Nižje gimnazije v Pivki (prej št. Peter na Krasu) je priredil ob zaključku šolskega leta razstavo učil, ki so jih krožkarji izdelali sami in tako prihranili mnogo denarja.
Razstava je izredno dobro uspela. Vsekakor najlepša pohvala in priznanje razšlavljalcem je bila ugotovitev obiskovalcev, da tako lepe in ponene razstave še ni bilo v Pivki.
Stene razreda so krasile stenske slike — učila. Največjo pozornost sta vzbujali sliki pajka in raka, delo dijaka III. razreda Šegine Marjana. Pa tudi druge slike so se odlikovale po čistosti in točni izdelavi.
Na mizah so se vrstile: zbirka mineralov, polžev, škol jk, liroščev, ptič-jij jajc itd. Na zadnji mizi pa so bili razstavljeni preparati plazilcev in ptičev, vse izključno delo krožka r j cv samih.
V sredi razstavnega prostora je stal terari j. v katerem se je sprehajal zelenec. Ta je imel največ mladih ob-ču dovalceav.
Rnz.-lava je bila odraz vztrajnega in požrtvovalnega dela krožkarjev. Obljubili so, da bodo prihodnje leto »»•¡pravili še večjo in lepšo razstavo. Šobi pa bo na ta način dobila obilo učil.
Da je razstava tako dobro uspela ere zahvala predvsem prof. Lučovni-ku Juri ju, kateremu častilamo na tem mertu.	Pic
Vsem delarrrim	kolektivom
želi ob 22. juliju	obilo uspeha
pri delu	
Rudnik premoga	v Sičovljali
Tudi Postojna se. vnelo pripravlja, da čim sveč a ne je proslavi praznik ljudske vstaje Slovenije — 22. julij. Povsod vidiš živo vrvenje, 3 sestanka na sestanek hitijo istari partizani, ki bodo sodelovali pri napadu in obrambi Postojne. Saj no bo šala — Postojna bo preizkusni kamen za celotno akcijo in bodo borbo zanjo in njeno obrambo prišli gledat tudi visoki vojaški predstavniki iz Ljubljane. Napad na Postojno bodo izvajale čete, sestavljene, iz starih partizanov -okoliških vasi, branili pa jo bodo Postojnčani. Celotno akcijo pa vodi okrajni štab pod komando pr-voborca tov. Kranjca Janeza.
V akciji sodelujejo rezervni borci, podofieirji in oficirji — bivši partizani, gadrloi, protiletalska zašeulta, predvojaška vzgoja, in tudi pripadniki J L A, godbe in seveda vse množične organizacijc;	. ^^.uJUd
PRIJATELJSTVO Z LISICO Okrajni logar Pavel Baje iz Cerknice je ujel mlado lisico v bližini Osav. Lisica,se je v treh tednih tako udomačila, da je iz logairjeve roke in je že zelo izbirčna. Kruh je •najrajši če je namazan z marmelado, posebno pa ceni sladko pecivo. Igra se posebno z domačim psom in ■je dobra prijateljica z gospodarjevim otrokom. Kakor vidite na sliki, se vsi trije kar dobro razumejo.
Lojze Gogala
i
VOLK NA CERKNIŠKEM
V bližini Cerknica se je v zadnjem času pojavil volk, ki je v 14. dneh pomoril kar 12 ovc, ter je škoda tem večja, ker morajo meso lastniki zakopati, namesto da bi ga prodajala.
Tudi koloradski hrošč se je pojavil v velikih množinah v cerkniški kotlini in kmetje si prizadevajo, da spravijo volka in hrošče s poti, da jim ne delajo škode, ker jo je že itak suša napravila preveč.
Lojze Gogala
KORITNICA Vaški odbor ZB bo postavil spominsko ploščo padlim v NOB. V ta namen že zbira sredstva in bo pri-Tedil zabavno prireditev, katere čisti dobiček bodo uporabili za spomenik.
SUIIORJE Le malokdaj se sliši od nas, vendar smo še kar delavni in tudi naša zadružna ekonomija nam je priredila zabavno prireditev, da smo se do-Ibro razveselili. Zbralo se nas je precej in upamo, da se bomo še kdaj tako.
Direkcija trg. podjetja »Nanos« v Postojni je darovala za potrebe LU v Postojni dni 4000, za kar se vodstvo LU najlepše zahvali z željo, da bi bilo še več takih dobrotnikov.
Sam napad na Postojno bo začel v petek, 18. t. m. ob 18. uri in bo trajal približno kako uro in pol. V tem času bo omejeno gibanje po ulicah —• za red bodo skrbeli oddelki PLZ. Po končani borbi bodo udeleženci v povorki odšli na Titov trg v Postojno, kjer bo tovariš Primožič Jožo - Miklavž, sekretar OK KPS za Postojno, imel slavnostni govor. Nato pa se bodo vsi skupaj udeležili še večerje iz skupnega kotla v improviziranem taboru za Sovičem, kjer bodo vsi skupaj ob kozarcu vinu obujali partizanske spomine.
Brko.
Konjske dirke
Na hipodromu v Rakitniku pri Postojni so bile v nedeljo konjske dirke, katere smo že poprej tudi mi najavili. Tekme so bile nagradne in jih jc organiziral postojnski klub za konjski šport »Heroj Vojko«. Sodelovali so člani kluba, mladinci ter pripadniki JLA in LM. Vse nagrade so pobrali jahači LM iz Ljubljane. Ko je bila zvečer na vrtu restavracije hotela Javomik v Postojni razdelitev nagrad, so bili vsi prisotni, najbolj pa sami mladinci-ja-hači, člani kluba, presenečeni in žalostni, da njim ni pripadla prav nobena nagrada, dasi so zlasti nekateri pokazali kar odličen uspeh. Žalostno je, da žirija ni upoštevala veliko vnemo in prizadevanje, ki ga prav postojnski mladinci kažejo za konjski šport. Po drugi strani pa so bili prizadeti tudi pripadniki JLA postojnske carnizije, zlasti, ker so mladinci dirkali na vojaških konjih.
Tudi na hipodromu samem je bila slaba organizacija. Vse je ležalo večinoma samo na enem človeku, ki pa seveda ni mogel bili vsemu kos. Saj so prireditelji hoteli imeti celo vojake za reditelje. O,paziti je bilo tudi, da ni bilo službenih predstavnikov ljudske oblasti na prireditvi. Morda prireditelji niso znali zainte-rrljirati 'odgovorndhf na okraju iza dirke? Tu ne more veljati opravičilo. da večinoma niso bili doma zaradi izleta na velesejem v Trst. Najbolj je seveda bilo zgrešeno to, da so dirke takega obsega bile pravzaprav brez večjih predpriprav. Klub bi moral poprej organizirali interno klubsko dirko, v kateri. bi se mladinci in člani pomerili med seboj ter na ta način dobili nekaj prakse za take prireditve večjega obsega. Na dirki dobljena nagrada ne pomeni za nagrajenca materialne koristi. marveč predvsem moralno vzpodbudo na kar bi prireditelji morali misliti.
PLANINA PRI POSTOJNI BARANTANJE ZA MEDVEDOVO KOŽO — MEDVED PA šE V BRLOGU
Lovska družina Planina ima kot tudi vse ostale večje materialne potrebe za ureditev svojega lovišča, nabave lovskih potrebščin itd. Pa so izmislili in preteklo nedeljo priredili veliko zabavo, kamor so zbob-nali precej ljudi tudi iz same Postojne. Kot posebno poslastico so obljubili srnjo pečenko, ki naj bi jo prispevala dva srnjaka iz njihovega lovišča. No, srna ni vsak dan na krožniku, pa še velike poreije so obljubili in zalo nekateri udeleženci zabave doma niti kositi niso hoteli, da se »prihranijo« za srnjaka.
Prihajal je večer, gostje so urgirali srnjaka in tajnik lovske družine, tovariš Krčmar, je imel dovolj opravka. da je miril nestrpne in lačne goste.
Ko je tovariš Kravos stopil malo v kraj med grmovje, ga je iz vejevja pozdravila rogata srnjakova glava.
»Najprej mi je pokimal, potem pomožiknil, nato pa dejal: Kaj bodo lahko tudi brez nas opravili? — In ta ni lovska, veste,« je pripove-
doval, ko se jc vrnil k svoji družbi. Tovariš': Krčmar je moral skesano priznali',' da sta srnjaka res še v gozdu, svoje" meso pa je za zabavo moral dati■■■>— vol, ki bo tako lepo po' lovsko »našpikan« s slanino, da bo lahko veljal tudi za srnjaka. Nesrečni voliček je bil od večine gostov tudi priznan in pohvaljen kot dober »srnjak«, katerega original pa zadovoljno nadaljuje svoje ženitovanj-sko rajanje v svobodnem gozdu, prav nič jezen na vola, ki je »posodil« svoje meso lovskim prijateljem na zabavi v Planini.	Brko
Uspel koncert
Dne S. julija 1952 je SKUD Stane Semič - Daki v Postojni podal obračun dela pevskega zbora. Priredil je v dvorani Doma kulturo v Postojni vokalni konicert z dvaindvajsetimi točkami sporeda. Nastopil jc mešani zbor z 11, moški zbor s 7 skladbami, med katerimi je Jerebova »Pelina roža« doživela ponovitev. Dva solostpeva izvajana po tov. Kaščcvi in dve točki dueta izvajani po so-pranistki lov. Kaščevi in tov. Čcrncl-ča ob spremljavi tov. Sobanove pri klavirju, so želi toplo priznanje občinstva.
Tov. pevovodja Paternost je imel ztbor popolnoma v .rokah in so bile vse skladbe izvajane v vzdušju discipliniranih-zborov, našludiranc do potankosti. Program je bil pestro in smiselno izbran, ter je članstvo, četudi z ozirom na številčnost prebivalstva mesta Postojne nekoliko številčno premajhno, dokazalo glasovno svojo kvalitetno sposobnost. Škoda le, ka je koncert prirejen -precej kasno v sezoni in da jc vročina marsikoga zapeljala mimo te prireditve, ter po-set ni bil tolik kol ga običajno doživljajo prireditve SKUD v splošnem. Mislimo, 'da bo društvo ob ponovitvi koncerta v jeseni tudi s le strani doživelo primernejši uspeh.
Čestitamo društvu in njegovemu pevskemu zboru za uspeh na tem koncertu, kakor tudi na vabilu k sodelovanju na Kulturno prosvetnem festivalu v Puli, kar je ponoven dokaz. da kvaliteta zbora doseza višino, ki je sposobna zastopati slovensko pesem tudi izven meja postojnskega okraja, na kar so lahko Postojnčani še posebej ponosni.	ht.
LEPI USPEHI ELEKTRIFIKACIJE NA TOLMINSKEM
Ob osvoboditvi jc imela Tolminska v pofjledu eloVjtrifikaci-jb kaj žalostno sliko. Italijanska okupacijska oblast jc skrbela za dela samo v takih krajih, kjer je pričakovala velikih dobičkov.
Da odpomorc takemu stanju, je ljudska oblast takoj začela načrtno elcktrificirati sleherno vas. S sodelovanjem odgovornih organov in ljudstva samega, ki je pri nas nosilo glavno breme stroškov, ji jo do danes uspelo elcktrificirati že1 33 vasi -in zaselkov. Tako: Strž-išče, Znojile, Kovk, Rakovce, Prapetno,. Daher, Zadlaz-Žabee, Lom Tolminski, Man-£redi, Široko, Ušnik, Zakraj, Polje, Gora, LogarŠče, Kal, Bača pri Pod-hrdu, Lom Kanalski, Lojrje, Livek, Perali, Livške, Ravne, Piki, Avsa, Rut, Grant, Tomjljine, Plohi, Jev-šček, Šturnii, Golobi, Robedlšče in Strana.
•Napel, ju jejo daljnovod, Zatr;,'.min —Laz—Čadrg, ki bo pripomogel do elektrifikacije nadaljnjim štirim vasem. Zgrajeni pa so bili tudi daljnovodi Huda južina—Znojile—Pečine— Planota, Sv. Lucija—Lom, Sedlo—Vodice in Sv. Lovrenc—Livek. Dalje je bila postavljena trafopo-staja na Plužnali pri Bovcu ter 17 napajalnih in nekaj prosto zračnih za manjše kraje.
Tako ostaja samo še 12 vasi in naselij, ki jih bo treba v bodoče elcktrificirati. TolnuiRci sami pa bodo morali obnoviti tudi tiste daljnovode, ki imajo vgrajeno železno žico (Kobarid—Breginaj—Lom in drugi). Preurediti bodo morali nekatera nizkonapetostna omrežja in to v Trenti, Lepenu, Podbcli, Spodnji Tribuši in drugod.	: '- ;
Ni več daleč čas, ko bo svetila električna luč v sleherni vasi in naselju na Tolminskem. Za odpravo posledic italijansko •politike pa bo potrebno čimprej tipizirati napetost na 230/380 V, za kar pa bodo potrebne večje investicije, kajti zamenjati bo treba vse transformatorje, previti vse elektromotorje in podobno.	-an.-
CEZSOCI JE POTREBEN VODOVOD
Cezscč.a, ki je bila ena najrevo-taiionarnejšlh vasi na Tolminskem in je tudi -danes .ena najnaiprednej-šiih v okraju, saj si je do danes pridobila že vrste naprednih stvairi. Med vojno je bila močno poškodovana, a -danes je popolnoma obnovljena. V njej je ena najboljših splošnih kmetijskih zadrug na Tolminskem, najboljša kmetijska delovna zadruga in lep zadružni dom! Sredi vasi pa .stoji lep spomenik borcem in žrtvam NOB. Omenimo pa še lahko nove staje na planini Preddollni, uispešno kulturno društvo in druga
Vendar Cezsočanl pogrešajo vodovod in kanalizacijo. Izgradnji vodovoda bodo morali meredajni organi posvetiti več pažnje, ker je to -edina vas na Bovškem, ki je brez vodovoda in je v njej preskrba z vodo dokaj .težavna. Ljudje se namreč poslužujejo neihigijenskih vodnjakov, ki so dostikrat izvor bolezni in epidemij.
Olepšajmo
Tolminsko
Marsikje ib.i se lahko z majhnimi dtroški .izboljšal izgled naselja, če bi primemo iin-edi.li male parke na ruševinah neebraovujenih -poslopij. To naj bi zlasti veilja'o za centre ln¡ turistične kraje, kot iso Tuiravn, Sv. Lucija, Kobarid, Bovec, Trenta in drugod. V Tolminu imajo nesodoben ■park. zasajen z starimi kostanji, ki že izumirajo .in povzročajo le vlago v .stanovanjih. V tem pogledu je sicer MLO sestavil ank&'.ni odbor, vendar .pa je vse ostalo le na papirju, Prav tako bi bilo nujno odstraniti pri Sv. Luciji .stare ruševine sredi- vais i in na njih mestu urediti majhen, park.
Tudi pcm-staška služba, ki je predpogoj za javno čistočo, ni organizirana tako kot bi morala biti, saj -celo p:i Sv. Luciji nimajo po-metača. Niti pokopališča niso oskrbovana tako koit bi morala biti. Tako zanemarjenost ne kvari samo ílagíed naselij, temveč je tiudi odraz inekulture. Trk -primer je pokopališče padiúh borcev v Tojminiu. Za zakijiuček naj omenim še pomanjkanje javnih kopalnic v c&nitrih. prav tako pa tudi javnih pralnic, ki bi bile nujno petrebne, Razen tega je po vaseh še mnogo grabelj, ki bi jih bilo treba odstraniti in stranišča so tudi preblizu stanovanj.
BOVCU JE POTREBEN ZADRUZlNI DOM Zdaj ko je Bovec po .novi teritorialni razdelitvi obalna, je postal še večji .kulturni center, Zato pa zahteva tak kraj svoje p.rcstore za kulturne prireditve in prostore; za sestanke množičnih organizacij ,,j.'.i ustanov.	„1 ,
Res je, da ima Bc/vac svojo kino dvorano in nekaj drugih prostorov: vsickakci,- pa bi bil potreben za-d.T.:ižrt' doni na katerega Bovčani zelo .mrlo mis'ii;o. Ze pred dvema letoma so r.avoE-ili kamenje za zgradi-
tev toga doma, zda/j na kopu. P-r:
a ,ko,menee je se v bi bilo, če se bi
na graditev spat spomnili, ker je Bovc.u pcit.nslbna k u'. turna zgradba.
PARTIZANSKI POHODI -NA
TOLMINSKEM V pcčsintit&v Dneva vstaje so organizirali partizanski pohod in napad na Dtrežnioo. Zbrali so se stari borci in aktivisti NOB iz vse tolminske, celo .iz Bregi.njskega kota i.n Bovške. V nočii med 12. in 13. julijem so napadli Drežini-co. Bivš.i borci iz Breginjskega kota so šli celo -preko planine pod Stolom »Božiče«. Tarn so obujali, spomina na i sike dni NOB.
f	V
si ■ i's-. r f* f , * ¡ :
o	' ■ ■
POVSOD PO PRIMORSKEM ZAK .JUCUJEJO ŽETEV, PRIDELEK PA JE SLAB — ZELO GA JE PRIZADELA SUSA	.'"]
OB OBLETNICI OBOROŽENE VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA POZDRAVLJA VSE SVOJE ČLANE IN ODJEMALCE
netil
Svojim odjemalcem nudimo tekstilno blago in usnjeno galanterijo v razprodaji po znižanih cenah od 10—50%. Izkoristite priložnost!

»HlliaOM« T©¥i41MJ^ SARDIN ¥ IZOLI
ČESTITA VSEM PRAZNIK LJUDSKE VSTAJE SLOVENIJE!
PRIPOROČA SVOJE PRVOVRSTNE IZDELKE! '•«
C
Tovariš Avgust Kidrič je cd:n od potih br»tov-partiz£.nov Iz Malega dola na Krasu. Sedaj je tajnik občinskega ljudskega odbora za mesto Postojno. Zaposlen je od vraga in ga človek komaj mimogrede ujame za kak raizgcvor. Vedel sem, da se je .udeležili slavne komenske akcije in sem ga zato naprosil, naj mi kaj o njej napiše za bralce našega tednika. Seveda mi je rad obilju bil, vendar sem ga moral potem loviti in itakorekoč inteirvjuvaitl, ker mi zaradi raznih predvidenih in nepredviden, ih sestankov ni imel časa sam napisati. Dobila sva se že pozno zvečer. Sijale so mu oči', ko se je spominjal na slavne dni borbe, ko so združeni naciiašistl na svoji koži občuitild trdo partizansko pest.
Tretji bataljon Južnoprimorskega odreda, sestavljen iz treh čet in pod poveljstvom komandanta Sljenke —-Narodnega heroja Toneta Sibelje iz Tomačevice na Krasu, 'ki se je začetkom leta 1944 vriHl po doljnem Krasu, je dobil konec januarja obvestilo, da bo kolona Nemcev in fašistov iz Trata peiljafla prov.ijant in municijo fašistični postojanki v Ri-•hembark.
Ves bataljon je šel v .zasede. Prostor za napad je Stjenka izbral osebno. V nekem ovinku pod Komnom, kjer ise cesta nagne preti Ri-hemberku, vendar dovolj daleč, da od nikoder ne ibi mogli hitro priti na pomoč fašisti iz postojank, so partizani dva dni potrpežljivo čakali napovedano kolono. Tretji dan, drugega februarja 1944, ko so se že hc.teli potegnil s položajev, je stražar napovedal pričakovano kolono, ki je prihajala od Komna, Sestavljal jo je en blimdiran avtomobil ali »totltada«. kot smo jo partizani kratko nazivali, potem en osebni avtomobil in pet tovornih, polnili hrane in municije. V koloni je bilo skupaj 85 vojakov: 35 Nemcev in 50 Italijanov. .Nemci .so bili v blindi. (Italijani pa po kamionih. Razen hrane in municije so vozili s seboj še več stotisoč lir, namenjenih za plačo fašistom v Rlhemberku.ki so kot neprostovoljna »podpora« kar prav prišle partizanom. Ko se je kolona približala na kakih 50 metrov, so partizani grozovito užgali po njej. Partizanske puške, mitraljezi, brzostrelke in lahki minometalci so strašno gospodarili po avrtomobliih. Zac';t cd .mine je aletel v zrak kamion municije, Nemoi v blindi so menda uvideli, da so partizani v premoči in so se zače'd obračati z oolvidciim namenom, da pobegnejo nazaj. V tem pa je lahki mi-nomet zagrabil .sam komandant Stjenka in poslal eno mino prav skozi linico v šoferja, drugo pa v v sredo blinlde in jo tako popolnoma onsaposcbll. Nemci so ziezli iz nje in se .zakopali med kolesi ter odprli peklenski ogenj na partizane iz vsega orožja, ki so ga imeli. Rek-ljaie so avijonske strojnice, šarci, mitialjeiai .in brzostrelke, vmes pa so eksplodirale mine.
Del! Nemcev je ušel v bližnjo gramozno jamo in se tu zakopal. Težko jim je bilo .priti do živega in tu so padle .tudi prve žrtve med partizani — sami oficirji. Padel jc komandir čete — Slavko iz Hruševice —-vse borci so jokal,i za njim. Padel je Milko — F.urlan Alojz in še štirje
TUDI GOLO KRAŠKO ZEMLJO JE
drugi, nekaj pa je bilo težje ranjenih. Zalo pa so padli vsi Nemci in Italijani razen enega, ki je že ranjen ušel in na smrt zasopel pritekel k svojim in pripovedoval, kako je na tisoče partizanov napadlo kolono in jo popolnoma uničilo. Njegovo pripovedovanje je zmotilo okoliške posadke, da niso upale iti na pomoč svojim in so jih zato hočeš-nočeš prepustile usodi. Najbolj so jokali fašisti v Kc/privi, ker je slučaj hoteli, da so zamenjali svoje tovariše .iz Trsta, ki so spremljali kolono, ker so hoteli obiskati postojanko v Rihcnuberku. To pa je bilo usodno zanje in nihče več se ni vrnil iz bitke. Tudi ranjenca, ki je imel srečo, da je ušel iz borbe in ki je itako presitrašil .posadke po postojankah. so Nemci takoj ustirelili, ko so izvedeli, da partizanov ni bilo na tisoče, marveč le nekaj nad sto.
Padel je nemški kapetan in še en ■oficir ter vtsl ostali rajhovci, ki so (tako zviška gledali na vse okoli sebe. Najbrž jim ni nikoli padlo na pamsit, da jih bo partizanska pest iz-.ta-gala iz varnega objema blinde in jim pripravila grob med kraškim kamenjem. Manj sigurni so bili italijanski fašisti, ki so že takoj po prvem spopadu začeli vzdigevati roke in klicali mamo na pomoč. S tem pa so se zamerili Nemcem, ki so zato v glavnem prihranili partizanom delo in čr.ncsrajonlke lastnoročno postirelili ko so videli, da so jih izdali.
Nepopisen je bil bes fašističnih knvolokov, ki so bili v Trstu na varnem in si niso znali predstavljati prave močii naše ljudske vojske. Zbrali so nekaj tisoč sodrge, sestavljene :i<z najbolj divjih pripadnikov nemške vojske, italijanskih fašistov in domačih izdajalcev. Pridrli so čez 14 dni kot čreda podivjanih bikov na Kras dn padli po ubogih vaščar.iih Komna, Toma-čevioe, Maf.ega dola in Rihemberka. Kar ni mšlo, so po-strelili in drugače pobili, celo množico ljiu.di so odpeljali v -Nemčijo, odkoder se mnogi niso nikdar več vrnili, vasi pa so do ial požgali in razrušili. Ker se niso upali in mogli maščevati za pretrpljeni poraz nad vojsko, so iz-itres.li svoj gnev nad nedolžnim civilnim prebivalstvom ter na ta način še enkrat dokazali svojo »visoko kulturo«, dokler naša ljudska armada ni končnoveljavno pc.met.la vso nacifašistovsko svoja! čez mejo niše domovine.
Polno je bilo še drugih takih junaških prigod na Krasu. Številčna premoč sovražnika ni nikoli imela vloge. K velikim uspehom partizanskega orožja je vsekakor redno pripomogla dobra obveščevalna služba —■ obveščevalci pa so bili vsi prebivalci ne samo Krasa, marveč vsega Slovenskega Primorja, vse Jugoslavije, Kraševcem je prav tako še v živem spominu borba nad Lipo pri Skrbi,ni, ko je nekaj nad 70 partizanov — Udarni bataljon IX, Korpusa NOV — napadlo kolono 700 Nemcev, ki se pomikala cd Tržiča čez Doberdob skozi Lipo proti Železnim vratom. Partizani so padli Nemcem v bok, v hipu pobili preko sto Nemcev, ostali pa so odmetavali vse on v strašanskem neredu bežali nazaj proti Doberdobu, dočim
POJILA KRI NAšlII BORCEV
rilS-veIetrgovinassadjem-iC©per
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEM ALCE M IN SODELAVCEM
SLOVENSKEGA LJUDSTVA 1
JULIj PRAZNIK VSTAJE
naši fantje niso imeli niti ranjenca. Sam sem imel priliko videti ob cesti od Mirna proti Trstu tablo z napisom: Achtung! Bandengebietl, kar je zanje pomenilo, da tu gospodari smrt v podobi ljudskega maščevalca — partizana.
Posebno .radi .pa se ljudje spominjajo velikih tridnevnih borb, ki jih je naša XXXI. divizija irontai-no vodila z Nemci pod Štanjelom. Se nikoli niso bili Nemci tako temeljito tepeni. Hoteli so napraviti postojanko v Štanjelu, pa so morali ito misel opustiti, razen tega pa so lutrpell ogromne izgube v ljudstvu lin meterialu. Zbrali so velikansko vojsko in z njo popolnoma obkolili Kras, ko pa so stisnili pest in so bili .sigurni, da imajo partizane ujete, ni bilo teh več na Krasu. Počivali iso .na Predmeji in se smejali Nemcem, ki so loviti po Krasu— zrak.
Opisani trije dogodki so bile po obsegu največje akcije/Razen tega pa je bilo na tisoče manjših spopadov in prask, v katerih so ugašala tudi življenja. Večkrat so (tudi okupatorji slavili praznik, posebno, kadar so se .spravili na civilno prebivalstvo. Zato pa so .bili iredno tepeni, kadar .so prišli v stik z našo vojsko, dokler jih ni ta končno likvidirala.
Tudi Kras je iz svoje sredine žrtvoval mnogo ljudi za našo današnjo svobodo. Ni je skoraj vasi, ki ne bi imela spomenika svojim so-vaščanom, ki so padli v NOB. Po svoji visoki nacionalni zavednosti, po svojem domovinskem patriotizmu so Kraševci lahko za vzgled drugim, posebno še, 'ker so dolga leta živeli in se borili za svoj obstoj na skrajni zahcdinii etnični meji Jugoslavije. Tudi najokrutnejše razna-1-cdova'ine metode, ki jih je fašizem tcid iu(poralhljs)l, rllso mogle upogniti .Kraševcev. Njihova vitalnost je dobila izraza v NOB, ki so se je masovno udeležili in jih končno skozi težke beebe in žrltve pripeljala v današnjo svobodo in bratsko skupnosit z ostalimi narodi Jugoslavije.	Brfco
VITKI BOROVCI S KRASA SO BILI NAŠIM BORCEM DOSTIKRAT
EDINO ZAVETJE
■Gorica. Iz taborišča ismo krenili vsi naenkrat, vsak na svojo stran.
Naša skupina je prešla cesto pri loškem Križu. Nad Lsža.mi smo v vinogradu naleteli na našega aktivista Kljuna, ki je že več časa zaradi vesti ni spal doma in živel že napol v ilegali. Pripovedoval nam je, da ga fašisti iščejo in da so izvedeli njegovo ilegalno ime ter da si je zaradi tega nadel drugo — Tiger. Hotel je že kar z nemi ali mu je Rudi narečil naj vdiraj a na terenu dokler more.
Pcis.iregel nam je z žganjem in nadaljeval i smo pot. Vipavo ccno prešli v bližini italijanskega skladišča municije, ki se je nahajalo m:J Logom in Ajdovščino, progo pa smo presekali tik pod Ajdovščino. (Tu smo šli mimo letališča proti Lc-ikavcu, kjer sma se ustavili prav blizu vasi. Zaradi tega, ker je Rudi hotel ob tej priliki obiskati nekc.e-'re aktiviste na tem področju, cmo sc nekoliko dni zadržali.
Nekega jutra — taborili smo nekje pod Sv. Tomažem — se je prav blizu nas oglasila strojnica. Hitro smo pospravili šotor. Z Iztokom sva iedšla pogledat kaj je. Nič posebnega: četa ali dve italijanske vojske so imele strelske vaje.. Ker pa bi nas lahko odkrili, smo ee vseeno pomaknili više v hrib, kjer so bili boljši položaji in tudi možnost za umik čez Caven. Dož jo lil ves d :n in šele proti večeru se je vreme popravilo.
Odšli smo v zasedo na progo med Ajdovščino in Križem. »Cim bliže
Ajdovščini.« je dejal Rudi. »da se tudi tamkajšnjim fašistom potresejo hlače.«
Prišli smo do cilja in ravno izbirali primeren .prostor za zasedo, ko so se vzdolž proge zaslišali koraki. Nekdo je prihajal, verjetno patrulja, ker drugi se itak cb tem času ni smel tu zadrževati. Nahajali smo se pod nasipom v zelo nepriklad-nem položaju; itoda ni bilo več časa prebirati. Patrulja je bila le še morda petdeset korakov od nas. Polegli smo v travo in se pripravili,
»Prvi začne mitral.jez,« je glasilo povelje. Nameril sem na progo in čakal. Koraki so bili vse bolj raz-iločni in bližji. Nato sta se iz teme izluščili dve postavi. Bili smo neprijetno presenečeni, ker smo računali z močnejšo patruljo. Zaradi teh dveh karabinerjev se skoraj res ni izplačalo delati hrupa. Vendar, ker smo se že nato pripravili, n;>pademo.
»Pripravljeni?« šepne Rudi.
»Pripravljeni.«
Se trenutek, še korak . . .
»Ogenj!«
Pritisnil sem. Reklo je škljoc. — Strojnica je odpovedala.
Pritismil sem in — reklo je: škljc.c. Strojnica je odpovedala.
Rudi, ki jc stal kar pokoncu izza nekega drevesa je sprožil; trenutek po tem pa ostali. Ker je bilo povelje, da nihče ne strelja predno zaropota strojnica, so nekoliko oklevali v pričakovanju rafala. Trenutek samo — ali bilo je dovolj. Eden od karahi-njerjev se jc sicer takoj na mestu
Poskušam tretjič. Zaslepljajoč plamen je siknil iz cevi in na fašiste se je vsul rafal. Presunljiv krik. Nekaj črnega se je pojavljalo po cesti. Streljanje je na mah ponehalo in takoj nato je zašumelo po grmov j u.
Kvestura je bežala. Pot je bila prosta-.
Kakor smo pozneje zvedeli, jih je ibilo v zasedi okoli petnajst. Dva smo ranili in eden od njih je kasneje umrl v bolnišnici.
Od nas .ni nihče pretrpel večje škode. Vojko je bil lahko .ranjen v ■roko od raizpršilnega istrelka. Izvršili smo takoj »operacijo« in mu z žepnim nožem, v luči baterije, zvlekli drobce .iz roke.
Bilo je res čudno, da niso že s prvo saJl.vo nikogar od nas zadeli. Resda je bilo precej temno in se •ni dalo dobro meriti, toda iz take bližine je iludi v temi že skoraj težko zgrešiti.
Se iste noči smo se vrnili v taborišče, Tudi (pri povratku nismo nič izbirali poti. Vedeli smo, da gremo sedaj lahko popolnoma brez skrbi po cesti, zakaj pred dnem se fašisti ne bodo več pokazali.
Dan ali dva po tem je b>lo odločeno, da se izvrši diverzantska akcija na omenjeno telefonsko linijo. To nalogo je prevzel Vojko, ki je povedel s seboj skoraj celo čei.o. Pet ali šest pa nas je odšlo z Rudijem preti Ajdovščini, kjer smo imeli namen, da izvršimo napad na ka-rabinjersko patruljo, ki je redno patruljirala ob progi Ajdovščina—
IVAN RENKO
»
notarja pismo beneškemu dožu. To pismo (prošnja) nam potrjuje tisto, kar jc 60 let pred tem napisal škof Tommasiui o kmetih v okolici Kopra, da jim namreč zaradi izkoriščanja grozi popolno iztrebljenje. V pismu čitamo med ostalem: »Vasi so padle v tak položaj, da mnogi prebivalci zapuščajo svoje hiše, Tako naj Id sc izognili kontribucijam, ki so kaj nenavadne ter nevzdržne« (E sono ridotte aesse vilic in stalo, che
mol ti degli habitanti abhandonano le loro casc, per non soggacere alle contributioni insolite ct ¡ntolerabi-li). Va ščani so naleteli seveda na gluha ušesa. Prav v tem Sašu je De Vittori uvedel tudi desetino na lan, ki so ga Krkavčani ter Šempelrčani sejali zato, da bi lahko tkali platno za perilo ter obleke. Njihov položaj je sedaj tako obupen, da bi se obe vasi svojemu gospodarju uprli z orožjem v roki, če bi bilo količkaj izgleda na uspeli. Za časa županova-nja Gregorja Pelrinje v Krkavčah (1713) pozivajo kmetje Tomaž Lisjak, Gašpar Jerebica, Luka Lisjak
(vaški sodnik) ter Blaž Grižon (vaški sodnik) vaščane, .naj odrečejo pokorščino družini De Vittori. Zupan Petrinja si je najbrže mislil, da kmetje še niso dovolj močni za kako večjo akcijo in ubral pot pomir-jevanja. Posledica upornega gibanja pa je bila, da več kmetov dclj časa ni plačalo nikakršne pravde, same koprske oblasti pa so sc bale obračunavanja s silo. Čez nekaj časa so kmetje spoznali, da skoroda ni izhoda ter nadaljevali s plačevanjem težkih kontribueii. Krkavčani ter Sempeterci so imeli takega fevdalnega gospodarja, ki jim ni pustil niti dihati, borili so se morali krvavo za najmanjšo skorjico krnila. Marsikdo jc v obupu zapustil kmetijo ter sc podal kamorkoli v svet, na njegovo mesto pa jc De Vittori tu in tam naselil furlanske kmete. Zaradi bede ic nevednost vedno bolj rasla. Ko je Beneška republika propadla (1797) in prišla Avstrija, je v Krkavčah ter Sv. Petru ostalo skoraj vse pri starem. Priseljeni italijanski bogataši so nadaljevali z iz-žemanjem slovenskega kmc^kcffa ¡prebivalstva. Ljudje, so se oklenili cerkve ter začeli misliti, da jih bo edinole ta odrešila. V cerkvi so se čutili domače ter radi poslušali »boži o« besedo v razumljivem jeziku. Ravno Krkavče je tista slovenska vas v Istri, ki je najdalj časa obdržala slovansko bogoslužje. Italijanski ire-dentisti v Kopru so še 10. III. 1886 v svojem listu PATRIA obtoževali Krkavčane ter njihovega župnika Ladaivca, da s svojim staroslovan-skim bogoslužjem dokazujejo, da se nočejo pokoriti ne papežu in ne tržaškemu škofu. Kaj se je še vse dogodilo v Krkavčah ter v Sv. Pe- S trn, boimo povedali ob drugi priliki. = Dodaiamo še: vsa zaostalost v Kr- j| kavčali ter Sv. Petru ic posledica ¡e strahovi lesa izkoriščanja tamkaj- = šnjcKa delovnega človeka.	=
(Podatki iz arhiva Rotta-Bene- | detti.)	Vilhar Srečko ¡j
29
■PREZIHOV VORANC: Dobro jutro (Nadaljevanje
Nekega zgodnjega jutra sem gnal živino na pašo. Takrat sem bil z novim šolskim duhom .in napredkom že prepojen, Ura je bila magoče šele štiri zjutraj in po dolinah je btilo še vse polno megle. Po tleh j;a- bilo rose kakor vode in, ker isem bes, me je skoraj zeblo. Živino sem moral napasti do šele. Take izgodnje ure so bile zelo hude in na po.l zaspani sem se nevoijen pomikal za iživ.ino. Sreča je bila izame le, ida je bila tudi živina še ilena, neprespana in se nI dosti zmenila 'za okoliteo, ampak se je mirno držala navajene poti. Počasi je korakala živina, menda kalkih o.smero glav, proti pašniku. Razen topotanja živinskih korakov ni tbilio slišati nobenega glasu, ie nekje daleč .so peli petelini.
Tedaj sem na poli pred seboj nenadoma zagledal prikazen, ki se je nisem prav nič razveselil. Ta prikazen ni bili a nič drugega kakor .gosposko -oblečen človek, ki je imifl ogrnjen dežni plašč in mi je počasi korakal naproti. Srečati gosposkega človeka ob tej zgodnji uri, je bilo res več ko nenavadno. Kdo ve, kaj ga jc prignalo sem? Ali je namenjen mogoče k nam? Zamah sem skušal razsoditi, ka-j mi je vrglo na pot .tega gospoda.
Nisem pa še dobro končal s temi mteimi, ko me je začelo gristi nekaj drugega. Tega človeka bo treba pozdraviti. Na vsak način
pozdraviti! Tcda kako, slovenski ali nemški? Tako--sita se v moji notranjščini začeli berili med seboj šolska vzgoja in domača- vzgoja, .Tujec je biil po vsej podobi Nemec. Mogoče je bil iz bližnjega letovišča in se sprehaja že ob tej zgodnji uri. Saj letoviščarj.i niso vsi pri zdravi pameti. Tcda kaj, če bi tujec bil Slovenec? Kaj naj torej storim? Nisem se mogel odločiti, ker me je nazvlac šolski vzgoji le bilo še sram nemški pozdravljati.
Raizdalja med tujcem in med menoj je bila vedno manjša. Postajal sem vedno nemirnejši, čimbolj se mi je tujec približeval. Zakaj je nisem takoj pocedil pod cesto v girmovje, brž ko sem ga zagledal, isem si očital. Zdaj je bliio na žalost že ip:epoeno in bi ne bilo posebno olikano, ako bi to storil. Tedaj sem upal, da se bo v zadnjem hipu še izoigmiM živini, toda tudi to upanje mi je splavalo po vodi, zakaj tujec se živini ni izognil, pač pa se mu je živina izognila v velikem ovinku. Sedaj sva bila že čisto- bliziu skupaj. Mene je spreletavala vročina. Vrhu tega sem Imol še grozen občutek manjvrednosti, tujsc je bil lepo oblečen, medtem ko som bil jaiz siroitej in še bos. Gotovo sem b.iil ves rdeč v licc, ko sva prišla vštric. Toda j mi je prišlo iz ust kakor samo od sebe:
»Guten Morgen . . ,«
Moj glas je bil svečan, podlož-niški in srce mi' je pri pozdravu zelo močno utripalo. Tujec bo gotovo zelo zadovoljen in neko toplo čustvo me je navdajalo.
(Konec prihodnjič.)
I
\j riranu
ČESTITA VSEM BORCEM ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA DAN VSTAJE. ŽELI JIM PRI DELU MNOGO USPEHOM HKRATI PA JIM PRIPOROČA PRIJETEN ODDIII V SVOJEM HOTELU
Nekaj sli
Trpljenje in težko delo, povezana s borbo za obstanek, sta bila skozi stoletja delež Krkavčanov. Danes gredo lepšemu življenju naproti ...
Bilo je .ob koncu vojnie, nekje tam daleč na Kitajskem, nekega večera po neki borbi, kii so bile takrat še pogoste. Ne spominjam se. kako je ta prestrašena živali-ca, ki je bila prišla iz bogve 'kakšne razbite džunkle, skočila vsa preplašena na našo ladjo in si -poiskala zato-f.išče pod posteljo v moji kabini. Bila- je mlada, še nedorasla, vsa sestradana in nebogljena, ker se je pač bila preživljala, kot injeni starši in .njeni gospodarji, s kakšno ribjo glavo in ščepcem riiža kuhanega na vodi. Zasmilila se mi je toliko, da sem ukazal svojemu slugi, naj ji pripavi nekaj jedi lin pijače.
Naslednjega dne zjuitiraj sem ijo hotel postaviti pred vrata. Dal se.m ji pripraviti za slovo kosilo, potem sem pa udaril, krepko z roko ob roko, (zacepetal z obema nogama, koit ise to dela ob takih prilikah, govoreč z osor-nim glasom: »Zdaj se pa rooberi, mala mačka!«
Vse zaman, Kitajka se ni prem&fcni'la z masía. Kaaa-!o je, da ni imela nobenega stmahu pred menoj, ker je nagonsko raaumela, da je bil ves ta hnup zelo pretiran. Kot da mi je hotela reči: ,»Nikar, .saj dobro vem, da mi ne boš storil nič budeiga.« Stisnila se je v svoj kot, pri-hulila ,se na podu, uprla vame svoje razprte in proseče oči s prav človeškim pogledom, ki sem ga tedaj videl samo pri njej.
Nisem vedel, kaj bi počel. Saj vendar nisem mogel stalno imeti mačko v isrvaji ladijski Ikaibini. Se posebno pa takole gido in balehno živad. Bila bi mi samo v veliko napelje.
Tedaj sem si jo prav niažno- pritisnil k vratu in ji celo dejal: »Zelo mi je ižal, moja mala muicka.«
Toda odnesel sem jo- odločno ven, na drrugi konec topniškega stolpa, med mornarje, ki so navadno gostoljubni in imajO' radi mačke.
Vsa sploščena na deskah palube in z glavo obrnjeno k meni ¡t,er s svojim še vednjo prcisečim pogledom, se je začela s ponižnimi .in čudnimi kretnjami plaziti- proti moji kabini, kamor je prispela še pred msinoj. Ko sem stopil za njo,, sem jo .našel v (njenem kcitičku, trmasto inl vso stisnjeno. Njene c-či >S0' bile itako zgovorne, da nisem imel poguma,' da bi jo zopat pregnal. In tako sii je ta kitajska mačka mene izbrala za svojega gospodarja . . .
Se mi je v spominu prvi dan', ko sva postala resnična; prijatelja.
Bilo je na širokem mcirju, na severu Rumenega morja, nekega sivega septembrskega dne . . . Sedel sem pri mizi in nekaj pisal . . .
Kitaijska mačiea je stanovala pod mojo posteljo približno dva tedna. Tam je živela sama zase, obzirna, otožna, skoraj vedno skrita in kakor da žaluje za domačim krajem, kamor se -ne bo nikdar več povrnila.
Naenkrat ;s-=m jo opsizil v -polmraku, kako se dolgo-preteguje, kot da bi hotela pridobiti na času za premišljevanje. ;Nal.o se je napotila proiti meni, oklevaje in zaiu-stavljaje se od časa do časa. Včasih je celo, z narejeno kitajsko dražestjo, zadržala v zraku privzdignjeno eno od svojih 'tačic za nekoliko sekiind, preden se je odločila, da jo postavi predse in da napravi korak dalje. Pri tem pa je vedno upirala vame svoj vprašujoči pogled.
Kaj je prav -za prav hotela od mene? . . . Lačna ni mogla biti. Moj sluga ji je dvaforal- dnevno dajal prav dobro hrano. Kaj je torej hotela? . . ,
Ko je prišla prav blizju, italko ib'izu, da bi se lahko dotaknila moje -noge. je sedla -na izadnje itačice, podvila rep in na tiho zamiijavkala.
Gledala me je neprestano in. (to naravnost v oči, kar je že razodevalo, da se v njeni glavici porajajo razumni domisleki. Verjetno .je najprej doumela, kot v ostalem vse živali višje vrste, da jaz nisem bil neka stvar, temveč misleče bitje, sposobno- usmiljenja in dovzetno za nemo prošnjo oči. Moje oči so morale biti zanjo res oči, to je zrcala, v katerih je njena mala duša skušala- dojeti odsev moje. V ¡resnici ;so živali, če človek o tem razmišlja, zelo bliizu nas, kadar so v stanju, da dojemajo take stvari.
Jaz sem, kar se mene tiče, prvič pobliie opazoval malo obiskovalko, ki je že skoraj štirinajst dni delila z
<33 XX
menoj moje stanovanje. Bila je rjavkaste barve ko.t divji zajec, vsa pegasta kot tiger, gobček in vrat je pa imela bel. Ni bila lepa, že zaradi svoje fcolehave mršavosti, vendar .pa je bi.'a bolj čudi.ia kot grda. Precej različna, v ostalem, od naših francoskih mačk: bila je ¡nizkih nogah, dolga kol podlasica, z ogromnim repom, z velikimi ravnimi ušesi in z ciglai.im gobčkom. Ves čar je bil v njenih očeh. ki so bile zavile proti sencem, ikckor vse- azijske oči, bile so zlatorumrae namesto zelene i:i nenehno- sem ter ija šjviigrlioče te.r zr<:r.'d:n.o iiz.raizite.
Ko sem jo tako opazoval, sem spustil svojo roko • na njeno č.udno glavi'» in som jo prvič prbožal po njeni rjavkasti dlak,:. Kar -je ona občiutila, je bilo prav gotovo nekaj drugega- in več ko': viti? tsfls.sneiga ugodja: bil je občutek, da je aia-šla pokrovitelja in prijatelja v svoji nesreča i zapiuščenosll,
Zato je mačica trrrj zapustila svoje temno skrivališče. Po dolgem ciVeivanju se je v svoji mali duši odločila, zaprositi me ne za jed in- pijačo, temveč za malo tovarištva i.11 prijateljstva na /tem svetu . . .
Tedaj sie je droben tfjčfca plašno dotaknila mene — tako nežno in tako obzira» — tn potem, ko mie je s svo-jim ipogledcm dolgo spraševala i"n prosila, je mačica, misleč, da si laliko. ito dovol:, skočila na moje-koleno . , ,
Prc:d poldrugim mcseeem je upri zoril dramski krožek' v Krkavčah Finžgarjcvo dramo »Razvalina življenja«. Na vasi je bilo tistega dne kaj žiivo. Vaščani so čutili, da se jc dogodilo nekaj važnega. In kako ne hi, s;aj so imeli tedaj svojo prvo prosvetno prireditev. Začetek jc. bil težak., toda led je sedaj prebit. Vas Krkavce jc napravila pomemben korak naprej! Prav ob tej priliki smo se spomnili, da smo na račun Krkavčanov slišali že marsikatero pikro, pa tudi, da jih ni mogoče iz-Vpa pridobiti za kako prosvetno delo. Koliko je taka kritika prazna, ne bomo niti dokazovali. Vsiljuje pa se tu samo po sebi vprašanje, zakaj jc tekel razvoj v Krkavčah počasneje, kakor n. pr. v Dekanih. Daleč smo od tega, da bi hoteli taka zamotana vprašanja pojasniti že v eni sapi. Za začetek bomo povedali, kako trdo je bilo življenje Krkavčanov, ko so se v njihovi vasi u gnezdili beneški okupatorji..
Po prihodu Benečanov v Slovensko Istro koncem XIII. stoletja je dobila tudi vas Krkavce nove gospodarje. Kaže, da so Benečani odstranili iz Krkavč tiste koprske fevdal-re, ki so tamkaj pobirali desetino ler vaščane kratko malo podredili mestnemu davčnemu uradu (C a mera, Eisco) v Kopru, ki od tega časa pobira desetino tudi v Sv. Petru. Desetina obeh vasi ic znašala letno 50 dukatov. Ta vsota najbrže ni bila previsoka, pa se zaradi tega Krkavčani niti ne puntajo. Oni si še nadalje volijo svoje župane ter sodnike ter si po svojj pameti urejajo vaško življenje. Tako jc bilo vse do lela 1446. Prav tistega leta je beneški Senat nagradil svojega državljana 7. imenom Bon De Vittori za vojaške. zasluge s tem, da je določil za družino Dc Vittori ter njene naslednike 60 dukalov plače oziroma čistih dohodkov. Bon De Vittori se je bil menda že pred tem naselil v Kopru, mestni podeštat pa je dobil nalog, naj mu dodeli dohodke za 50 letnih dukatov. Podeštat se ic odločil, da mu da desetino iz vasi Krkavce ter Sv. Peter,ki je tedaj znašala 50 dukatov, poleg tega pa odredil, da ostalih 10 dukatov izplačuje Camera. Tu začenja trnjeva pot obeh vasi, ki se od lega časa kakor cn sam mož borita za svoje pravice. Nasledniki Bona De Vittorija se niso zadovoljili z desetino na ži-larirc in vino, Icmveč začeli pobirati tudi desetino od olja, kar pa v Istri ni bilo v navadi in kmalu za tem še nikak. dodatek k desetini, namreč t;:ko7vano pravdo. Pravda naj bi bila reka namišljena najemnina za hiše in živino. Zanimivo pa je, da
se pojavlja povsod v Istri verjetno kot posledica rastoče trgovine ter povečane samoipašnoisti fevdalcev. Za navedeno dajatev se dosledno uporablja izraz »prauda«. V samo pravdo pa je bila vključena tudi dajatev, za katero se uporablja izraz »prošnje« (prosgne, prcglii). Ta del -pravde pa naj bi menda služil za vzdrževanje ccrkve ter župnijske šole. Koprskemu kamerlengu (ravnatelju davčnega urada) je prišlo leta 1566 na nos, da družina De Vittori dobiva mnogo več kakor pa 50 dukatov. da jih izvleče letno v obliki desetine iz navedenih vasi 300 in še več. Njemu se to ni zdelo prav ter je celo izjavljal, da je zaradi takega postopka oškodovana beneška država. Ta kamerlengo' je takoj za tem vložil ovadbo na sodišču, ki pokliče v Koper župana'iz Sv. Petra,
z imenom Kuzma Koščica ter župana iz Krkavč, z imenom Lovrenc Goja. Iz listine, ki govori o zasliševanju županov in ki naj bi točno povedala, koliko desetine dobiva družina De Viltori, izhaja, da je imel Goja tolmača, ker ni razumel italijansko. Prav gotovo ie, da je prišla vsa la zadeva na dan zaradi tega, ker so kmetje iz Krkavč ter Sv. Petra ostro protestirali proti družini De Vittori. Posledica preiskave jc bila, da sta se obe stranki rogodili za manjše dajatve (1572). To majhno izboljšanje pa je bilo kratkotrajno. De Vittori začenja kaj kmalu pobirati desetino kar od vseh poljedelskih proizvodov, pravde (dodatek k desetini) pa od leta do leta vedno bolj rastejo. Zaradi stalnih pritožb obeh vasi se obrne sedaj De Vittori na beneškega doža ter dobi odgovor, da ima fevdalni gospod v Krkavčah ter Sv. Petru pravico na celotno desetino in sploh fevdalne dajatve, ki so v navadi v Istri. Dož se je odločil za tak odgovor, ker je 'to zahteval, kakor sam pravi, »ugled države«. De Vittori ima sedaj proste roke. Prvi ukrep jc bil, da so morali kmetje za časa oddaje desetine ter pravde svečano prisegati, da so vse no pravici oddali. Ta prisega je pomenila za kmete pravo mučenje ter veliko izetibo dragocenega «'asa. Od leta 1572-1713 so vložili Krkavčani ter Šcrripeterci (kolikor je to razvidno iz ohranjenih listin) proti družini De Viltori 19 pisanih pritožb. Župani ter sodniki obeli vasi romajo pogostonia v Koper ter v enem primeru tudi k samemu beneškemu- dožu 7. namenom, da bi go-f-iodo prepričali, da se jim godi velika krivica, da bi dokazali, da prav z.i prav ne morejo več ne živeti in ne umreti. Lota 1709 pošljejo Krkavčani ter Šcmpetcrci preko svojega
&&%)%*)#('**)%)*%*+$##%*&%**%#'%)(#+")$*)&( )$*%##"*'+&%%)$$+*'$&'##)%(++&$&&*#*(&%(*(%+
Iz zgodovine osnovnih šol v Slovenskem Primorju
»novna s®
.oscino
Vsak dan slišimo za kakega po-klicanega ali nepoklicanega zgodovinarja, politika ali novinarja, ki se Iiavi z dokazovanjem o italijanstvu Trsta. Na jiomoč kliče vsakovrstna imena, celo iz rimske dobe, da bi svoje trditve podkrepil. Če pa teh me najde, si po vzoru znanega De Caslra kar sam izmisli »slavne« ljudi, ki so baje pisali o italijanstvu Trsta. Toda že s item, da se bavijo z dokazovanjem o italijanstvu Trsta, priznavajo, da je Trst narodnostno mešan in da v njem živijo Hudi Slovenci.
Ko scin nekega dne brskal po časopisih koprske mostne knjižnice, sem v časopisu »L'alba«, ki je izhajal pred 67 leti v Trstu, našel zanimiv članek, oziroma literarno kri-tliko pesniške zbirke, ki jo je izdal Trtžačan Giglio Padovani pod naslovom »Rime triestine e istriane«. Pesmi so v tržaškem dialektu. V za-•četku je objavljen sonet v pravi Iržaščini kot jo govori »la plebe e Ja eiurmaglia chc non sa pensare aiemmc.no« (»drhal in sodrga, ki ne zna niti misliti«). Vsaj tako se iz-Taža avtor teli pesmi, ki je uvrstil ¡spodnji sonci le kot primer »neužitne mešanice in neznanske jezikovne zmešnjave« (indigeribile miscela e iconfusione babelica di linguaggio). .Jezik, ki ga on uporablja, pa pravi, da je jezik zbranega meščanstva (il ¡triestino da me adoperato e cpiello alella borghesia). V uvodu priznava, «la je tržaški italijanski dialekt močno pomešan z nemškimi predvsem pa slovenskimi izrazi ter da on ni hotel uporabiti te. mešanice 111 ni hotel stopiti med poulično drhal. ((Tipičen srednjeveški odnos do de-■deloivnega človeka!) Da bo primer »dovolj jasen, bom kar vso pesem navedel :
.'Zaie, gripizze e slaif; cueeri ostieri, ¿Furmani e stranglie, e sanze erle e massizze;
Semelze e chifel, zvanzighe e petizzc, Pesterne e sufi, saiteli e eholneri;
<0 fraile, o juzhe, o mleehcrze, o
bresehizze, Pech, pinter. clanfer, bogneri e sin-
ieri;
Ciiguluf, presnitz, crapfeni e spar-
Iieri,
E svitiehi c giarizzi, e cluehe e
spizze:
Comc a l ampia, scoiosa, adriaca
sponda
Rompe tra milic flozehe e de capoto si descloeia la smetena de l'onda,
La petecehiante slapara parola si zmorza in boca al zivieo faloto: Col Jegher el patoe no se fa scola.
Pustimo bralcem, da najdejo v pc-smiei slovenske izraze, ki so prav
pogosti. Torej kot vidimo, je dobra tretjina izrazov slovenskih in nekaj nemških. Danes Tržačani italijanske narodnosti ali poitalijančeni Slovenci ne govorijo več tako irazite mešanice. Fašizem je pač opravil svoje delo! Vendar se v vsakdanjem pogovoru Tržačanov najde mnogo slovenskih izrazov. Vpliv slovenščine na tržaški dialekt je tudi danes dobro viden. Jasno je, da skoraj četrtina Tržačanov, ki še danes občujejo v slovenščini, vpliva na tržaški italijanski dialekt. Na eni strani moramo celo biti hvaležni Gigliju Pa-dovaniju, ki je nehote dokumentiral močan slovenski vpliv v Trstu, čeprav je nameraval osmešiti govorico »poulične drhali«, ki je bila vendar v večini, saj je znano, da je največji sloj tržaškega prebivalstva bilo vedno delovno ljudstvo.
Ob tej priliki bi rad tudi omenil nekatere številke, ki jih jc objavila italijanska «ustanova »Istituto di geografu! De Agoslini«. Te številke se nanašajo na etnični sestav tržaškega prebivalstva STO, ki jih je ta ustanova uvrstila v svojo letošnjo izdajo »Continenti e paesi«. Seveda, STO je uvrstila kar med italijanske province. in celo jugoslovansko cono BI Ta statistika pravi, da je v coni A STO 60.000 Slovencev, ostalo pa so Italijani. V samem Trstu jih jc kar 50 tisoč1, drugi pa odpadejo na ostale občine., Po tej statistiki je v nabrežin-ski.p(bčini 3500 Slovencev in 1500 Italijanov, v miljski pa samo 3000 Slovencev, druge občine pa so izrazito slovenske, ker statistika ne navaja nobenega Italijana. Še to pove sta-
tistika, ,<la so podatki vzeti iz fašističnega popisa 1936. leta ¡11 občinskih volitev 1919. leta. Zato jc najbrž dotieni zemljepiscc uvrstil kom-iniormovsko volivcd v nahrežinski občini med Italijane.
Zanimivo pa jc to, da so na letošnjih volitvah zmagali Slovenci v tej občini, potemtakem so tudi »Italijani« v nabrežinski občini volili za slovenske predstavnike. Ker je do-tični »Istituto« vzel podatke iz fašističnega štetja, potem pa smo laliko gotov.i, da je na tržaškem mnogo več Slovencev, kot jih statistika navaja. Vendar so bili ti zemljc-.pisci vsaj bolj pošteni kot De Castro in njemu podobni, ki so Slovence v eoni A kar prezrli.
P. II.
Iz Kopra ranu
Osnovno šolo v Košani so ustanovili L 1852. Imena pobudnikov niso znana. V knjigi »Postojnski okraj« je bilo napisano: Na ukaz c. kr. okr. gosposke so kupili v Dol. Košani zasebno hišo «a 900 gofid. in jo predelali za šolo. To je bilo prejšnje šolsko poslopje, katero so prodali, ko so sezidali sedanje šolsko poslopje. Pouk se jc pričel takoj, ko so hišo popravili.
Do 1. 1882 je bila šola enorazred-na, 1. 1882 se je razširila v dvoraz-redno, ker jc pošiljalo vedno več staršev svoje otroke in je postajal obisk vedno boljši, čeprav v začetku še . ni bilo šolske obveznosti. Prve učiteljske moči so bile sami moški, ko pa je postala šola dvorazrednica, je 1. 1882 prišla na šolo tudi učiteljica. Prvi učitelj je bil Geiger, prva učiteljica pa Studilo Viimemi-ja. Šolo v Košani so obiskovali otroci iz devetih vasi: Dol, Košana, Gor. Košana, Ncverka, St^ra Sušica, No-
stopoma (začenši s I. razredom vsako lc-to en razred več') italijanski jezik kol učni jezik. Od leta 1931 je bil učni jezik v vseh razredih italijanski do razpada italijanske armade v septembru 1913. Slovenski jezik jc popolnoma izginili in ni bil niti kot predmet več. število učencev jc bilo po narodnosti skoraj vse slovensko, italijanske narodnosti so bili le otroci žel. čuvajev 1 ali 2 v ¡razredu, slovenskih pa približno 30 do 35. Mnogokrat so bili učenci sami Slovcnci. Kakšen je bil uradni jezik v prvih letih obstoja šole 111 mogočo dognati, ker ni arhiva iz 'tiste dobe, verjetno je bil v začetku nemški, potem pa slovenski in nemški. Od leta 1919 pa do 1. 1925 je LJlk» dopisovanje z oblarjini tudi dvojezično (slov.-ital.). Od leta 1925 pa do leta 1913 pa samo v italijanskem jeziku. Od osvoboditve 1. 1945 pa je uradni jezik zopet slovenski.
Sedanjo šolsko poslopje so sezi-
Med redke in svojstvene prireditve lahko prištevamo gostovanje slovenskega ansambla Ljudskega gledališča iz Kopra v zdravilišču za pljučne bolezni v Ankaranu.
Devetega julija t. 1. so uprizorili pod milim nebom, v ličnem parku zdravilišča, veseloigro »Vdova Roš-linka«. Predstava je bila namenjena bolnikom in personaihi tega zdravilišča in jc zelo lepo uspela. Razvilo se je živahno razpravljanje med poslušalci, ki so igro pozorno zasledovali in se ob njej razveseljevali. Ob koncu so hvaležni poslušalci izvajalcem poklonili lep šopek svežih rož z željo, da bi še kdaj obiskali njih osameli kraj.
EMiiiiiMiiiiiriTiiJiMiiiiiiiiiiiiirriirtiiitiiiiiitTiiiiiiiiiiiiiriitiiiiiititiJiiiiiiiiittititiiiiiEiiiiiJiiiiiiijiijjittiijiiiTtiiMiiTriiiiMirfiMiiiiaii
ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM OB 22. JULIJU — PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA - OBILO USPEHA PRI NJIHOVEM DELU TER JIM ŠE NADALJE PRIPOROČA SVOJE USLUGE!
•"V "
agMm	H , x v H ' s
Učenci osnovne šole v Košani

va Sušica, Buje, Čcpno, Volče in do leta 1908 tudi vas Kal. Vasi okrlisa so se razvij-ie 1? v kmetijstva razen Kala, ki je bil vedno bolj delavska naselbina, ker so 'bili njegovi prebivalci skoraj po večini železničarji in rokodelci (mizarji, V cm.no-seki in drugo). Leta 1902 se je Šola razširila v trorazrednico, ker je naraslo število učencev zaradi vedno večjega števila prebivalstva in vedno strožje šolske obveznosti. L. 192! pa je bila šola razširjena v petrazred-nico. Po osvoboditvi 19-15 je bila šola štšrirazrodna, od leta 19-16 dalje pa je višja osnovna šola.
Od ustanovitve 1852 je bil na šoli v Košani učni jezik slovenski. Leta 1925 se je poučeval v III.. IV. in V. razredni italijansk jezik kot predmet. Od leta 1926 je bil vpeljan po-
........................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiuitiiiiiiiiiiiiu .....................................................................................iiiiuiimiuiiiiuuiiiiHmiHnimniimmiKMimii
ljudski odbor Koper -_okojica
želi k prazniku vstaje slovenskega ljudstva vsemu prebivalstvu mnogo uspehov pri graditvi socializma!
Hache! L. Car- n:
Leta 1051 je izšla v Neiu Yorku knjiga Američanka L Carson »Morje okoli nas«. Pisateljica obravnava v poljudni obliki mnoga znanstvena vpraašnja najnovejših oceanografskih raziskovanj. Za knjigo je prejela Carsonova nacionalno knjižno nagrado in nekateri kritiki menijo, da je »Morje okoli nas« najboljša knjiga ameriškega knjižnega trga v letu 1951. Iz prvega dela »Mati morja« prinašamo poglavje »Rojstvo oloka« v prevodu D. Rehber-gerja.
Pred 'iTiiVijo.ni let je ognjenik napravil 'na idnu Atlantika, stožec, Izbruh za i.zruhcim je gimadil ogromne kups ognjen likih skal, dokler ni stožec ob vznožju obsegal slo milj, z vrhom pa se vedno bolj dvigal preiti umski površini. Naposled se je dvigr..i'. iz vode kot otek s površino okoli 200 kvadratnih milj. Na tisoče fin tisoče let je minilo od takrat, Ve.lovi Atlantika so se zaganjali! vanj in ga odnašali, dokler ni ostal nad vodo le še majhen ¡del, Ta ostanek poznamo dan 03 pod imenom Beimudi.
Z ivlj: rajska agoidiba Barmudov se je v nekoliko drugačni obliki ponovila skernj pri vsakem otoku, ki
daleč cd celine trga o.ceamovo površino. Ti osamljeni otoki v morju so povsem r azil i č ni od celin. Večje celinske gmote in večji oceanski bazeni so danes skoreij isti kakor so bili v pretežni večini geološkega časa. Oceanski otoki pa so minljivi, danes nastanejo, jutri izginejo. Razen majhnih izjem so povečini posledica silovitih potresnih izbruhov podmorskih ognjenikov, ki morda delujejo milijone let, preden dosežejo sv.oj namen. Morda je protislovno, da morje in kopnina v navidez tako rušilnem, tako pogubnem naravnem procesu lahko tudi nekaj ud Iv.arila.
Otoki so od nekdaj privlačevali človeškega .ciuha. Morebiti je to na-.gonski Odgovor človeka, kopnega bitja, ki srečen pozdravlja košček vrtanj ene izemlje v prostornem, mogočno vplivajočem oceanu, Sredi morja, tisoč miilj od najbližje ko.pni-ne, z .miljami glebečine pod našo ladjo, se nenadoma pojavi pred nami otelk. V domišljiji sledimo njegovem pobočjem skazi vedno bolj globoko vodo .prav do vznožja na morskem dnu liin se sprašujemo, kdaj lin kako je naatal tu, v sredi oceana.
Rojstvo ognjeniškega otoka je do-dogodek, za katerega .je treba dolgega in silnega dela zemeljskih sil, ki se 'trudijo k-stvar jen ju kljub na-
sprotujočim silam morja. Morsko dno, kjer se izaične dvigati otok, bržkone ni nikjer debelejše kot 50 milj, kar je prav tenka plast nad obsežno zemeljsko gmoto, V itern sloju so kot posledica neenakomernega c.hlajevEimja in krčenja v minulih dobah nastale ig.loboke razpoke in špramij.e. Skozi ta šibka mesta v površini pritiska žareča lava iz zemeljske notranjosti, dokler ne izbruhne v morje. Toda podmorski ognjenik je drugačen kot zemeljski, ki meče lavo, žareče skale, pline i.n drug material v zrak akoizi odprta žrela. Na diniu oceana pa mora ognjenik premagali vso težo vode no .d seboj. Kljub velikanski teži nad seboj raste novi ognjeniški stožec preiti površini, ko se ,iz njega izliva potok iza potokom lave. Ko pa se Mrli dvigne do območja valov, ¡postaneta pepel in grob njihov plan in bodoči otak lahko ostane za dolgo le čar ali plitvina, ki se ne more dvigniti nad gladino, Lahko pa se stožec nenadoma porine v zrak ob novih izbruhih in si iz strnjene lave zgradi obzidje proti napada,jo-čim valovom.
Pomorski zemljevidi označujejo precej v novejšem času odkritih pomorskih hibtov. Mnogi izmed njih so ostanki potopljenih otokov iz geološkega včeraj. Na istih zemljs-viidlh so .označeni otoki, ki so ese dvignili iz morija pred najmanj petdeset milijoni le<: im drugi, ki so nastali v času, ki se ga še spominjamo. Med pena:irskimi' hrbti in grebeni na zem^e vidih s-o lahko
tudi ;Vj)'.iašnji otclki, ki se sedaj šele tvorijo, .nevidni, na dnu oceana ter vstajajo proili površini.
Podmorski .¡izbruhi še niso prenehali, temveč se dogajajo zelo pogosto. Včasih jih laihk.o zaznamo le z aparati, drugič pa jih vidi vsak slučajni opazovalec. V ognjen.išk.ih predelih se ladji lahko pripeti, da se nenadoma znaj.de v silno razburkanem vodovju, iz katerega se dvigajo veliki stebri pure. Videti je, da v divji 'zmešnjavi m-irje vre in kipi. Iz njega .skačejo visoki vodo-. meti. Iz globin, kjer se dogaja tak izbruh, prinaša mrtve ribe in druga glob.okomerska bitja ter velike količine ognjeniškega pepcila in plov.ea.
Najmlajši' in največji cgnjeniški otelk je Ascensión v Južnem Atlantiku, To je odbijajoča gmota ugasle žlindre, v kriteri lahko naštejemo najmanj štiifdesel ugaslih ognjenikov, Vendar otok nii bil vedno tako gol. kajti na njegovih pobočjih so našli izluščene ckamenele ostanke drevja. Kaj ise je zgodilo 7. gozdovi, ne ve nihče. .Prvi človek, ki je cko'1 leta 1500 stopil na otcii, ga je našel! golega in pustega. Tudi danes na njem ni zelenja, .razen na najvišjem vrhu, ki se imenuje Zelena Gara.
V izadnjem času nismo nikoli videli ro.jstva -talko velikega otoka kot je Aisciensii in; L»e včasih poročajo o majlhnilh otokih, ki se nenadoma pojavijo-. Coz mesec, leto ali pet let pa atek .Kipet izgine v morje.	(Dalje prihodnjič.)
dali leta 1902. Iv stroškom za zidanje jc prispevala občina Košana. •Nekaj denarja so dobili za staro poslopje, prispevala pa je tudi deželna vlada v Ljubljani s podporo (o višini zneska ni mogoče poročati, ker ni nikjer zapisano). Stanje šolskih prostorov je srednje dobro. Potrebna so nekatera popravila.
V scpteniihru 19-13 jc prenehala italijanska šola. OF je ustanovila v Košani v januarju 1944 partizansko šolo. Pouk je pričel 25. januarja 1944. Šola je delovala pod ilegalnim imenom »Simona Gregorčiča«. Šola nj bila nod kontrolo okupatorja. BiLi jc v poslopju Leopolda Douaana v Gor. Košani. Od 25. I. do 30.' VI. 1911 so poučevali na šoli: poklicni učitelj Česmik Stanko in pomožni uči (("Iliri Cucek Ivanka in Pahor Evelina. Od septembra 1914 se je preselila šola v Dol. Košano. V tem šolskem letu sta poučevali poklicni učiteljici Boče Danica 111 Pahor Evelina. Šola je spadala pod okrožje »Pivka«. Šolski nadzornik je bil Do-lanskii CKapelj Anton). Za, vasi Novo in Staro Sušico je bila šola na Novi Sušiei. Poučeval je Kapelj An-ton-Dolanski, okretni nadzornik za Pivko.
Učnih knjig, kakor tudi učnih načrtov iz NOB ni. kakor tudi ni ni-kakih zapiskov. Šolo je v letu 1941 obiskovalo približno 126 učencev, enako število učencev je bilo tudi v šolskem letu 1944/45. Od januarja <lo konca marca 1944 je bil v Dol. Košani večerni tečaj za slovenščino. Poučeval je prof. dr. Cajnkar, obiskovalo ga je 18 mladincev in mladink. V juliju in avgustu 1944 je bil v Dol. Košani tečaj za slovenski jezik za partizanske učitelje. Poučevala je poklicna učiteljica tova-rišic.a Pupis Štefanija 14 pomožnih in poklicnih učiteljev in učiteljic. Od septembra 1944 do 6. januarja 1945 je bil v Dol. Košani tečaj za srednje šole. Poučevali sta tovariši-ei Pupis Štefanija in Antbrožič Marija, pom. učit. Tečaj je obiskovalo 40 mladincev in mladink.
Učiteljska knjižnica ima 252 knjig, šolarska pa 165 knjig. Iz prve dobe razvoja šole ni v kujižniei nobene knjige. Imamo nekaj izvodov »Slovenskega nffltelja« iz 1. 1912, 1914 in 1915. šola nima nerabnih učil, razen kakega starega zemljevida, šolska kronika se je začela pisati leta 1946 in vsebuje podatke iz razvoja in zgodovine šele.
n
iiltj i
Hudi zimi, ki je Tolminccm povzročila toliko gorja, gospodarske škode in mnogo človeških žrtev, je v tolminskih gorah sledila zgodnja pomlad, kakor da bi hotela popraviti vsaj deloma zlo, ki ga je povzročila zima s svojimi katastrofalnimi snežnimi plazovi.
Največjo prirodno bogastvo Tolminske so njeno planine in pašniki. Nekateri kopičasti zeleni vrhunci pa so tako strmi, da se na sončnih obronkih živina ne more niti pasti. Po teh kosijo in žnujejo travo ponekod celo z derezami, da ne zdrknejo v dolino, da si na ta način priskrbe čimveč krme za zimo. Seniki in senčne kope čepe na teli strminah kot nalepljene. S takih krajev imajo dokaj težav za spravilo sena. Ponekod kot s Kolovrata in drugih grebenov so si omislili žičnice. Še vedno pa prevladuje spravilo na saneh po kopnem po tako imenovanih drčah in tudi po snegu. Oboje pa je naporno in čestokrat življenjsko nevarno. Po teli drčah in onih, po katerih spuščajo drva, so si letos utrli tudi pot v dolino. Zato bi bilo nujno potrebno ta pota zajeziti in pogozditi nevarne strmine ter posvetiti več skrbi pridobivanju krme z melioracijo pašnikov, travnikov in planin in si omisliti za spravilo sena in drv do domačij in vasi žičnice. Česar ne morejo posamezniki, bi storili v skupnosti, za kar so predvsem poklicane splošne kmetijske zadruge. Sicer lahko poslane zelena Tolminska drugi Kras. Šc ostrejšo borbo je treba napovedati tudi kozam, uni-čevalkam naših planin in gozda ter jih zamenjati z ovcami, ki dajejo samim kmetom in skupnosti večje koristi.
Lotos so izgnali na Tolminskem na pašo svojo živino celih 14 dni prej kakor druga leta in je že vseli 70 planin zasedenih. Ponekod število živine v planinah prekaša vsa dosedanja. Tako imajo na planini Ma-tajur idrski kožarji (svoj čas so pasli tudi koze, od tod splošno ime za pastirje) v oskrbi 11 molznih krav in tudi konjarji, ki pasejo konje in telice, imajo letos večjo čredo. To je plod njihove enotnosti na vasi in dela OF, Partije in splošne kmetijske zadruge, ki so prvo svojo skrb posvetile, izboljšavi planin in ureditvi planšarskih staj. Podobno sadove žanjejo tudi v Čezsoči, Srpenici, Ponikvah in še nekaterih krajih. Ker so si skupno prizadevali, jih je tudi država podprla s krediti, da so obnovili škodo, ki jo je planšarstvu prizadela druga svetovna vojna.
Na planinskih sočnih pašnikih pasejo letos okrog 2600 krav, 2000 te-lic. in teličkov ter dokajšnje število konj in mul. Prevladuje pa predvsem drobnica, zlasti na Bovškem in Drežniei ovce in koze. Na planinah imajo tudi mlekarne, v katerih predelujejo mleko v sir, maslo 111 skuto. Običajna jed pastirjev pa je polenta in frika (na masti cvrt sir), žejo pa ?i gasijo s kislim mlekom. V mnogih planinah prejemajo tudi »Slovenskega poročevalca«, »Novo Gorico« 111 druge liste, da so pastirji in sirarji obveščeni o vseh dogodkih doma in v svetu. To predvsem v krajih. kjer imajo dobre odbore OF na vasi, da skrbe za politično izgradnjo pastirjev.
Za obnovo planšarstva jc letos določenih nad 30 milijonov. Kakor v letih po drugi svetovni vojni, tako daje ljudska oblast in vsi narodi Jugoslavije, ki so zbirali pomoč po
Bmocno žveplo dt
le trte m
Ko .sem bil te dni na deželi, sem videl, da veliko trt ima o rum snelo listje, ki odpada. Mislil sem. da zaradi suše. a temelje 60 mi povedali, da je listje o rumen* lo in odpada'zaradi žvepla. Ko so kmetijske zadruge prodaja'e žveplo, niso kmetom povedale, da je treba nekoliko manj žveplati, ker je ameriško žveplo zelo učinkovito. Tako se Kdaj marsikateri kmet upravičeno ¡jezi, ker mu povrh velike .suše kvarni grozdje še žveplo, »Kadar dobijo naše zadruge..kako novo .gnojilo ali razkužilo, naj se obrnejo do kme-t/jskih strokovnjakov,« Ha povejo svoje mnenje o stvari :in da poizkusijo kakovost, da ne bo potem nepotrebne škode tn nezadovoljstva,« Itako mi je dejal kmet 'iz koprske tifeolice, ki se je pritoževal. Pri.
snegu prizadeti Tolminski za obnovo gospodarstva, tudi za melioracijo planin nad 30 milijonov. Predvsem bodo posvetili skrb planinam v bazenu Krnskega pogorja, ki je bilo najbolj prizadeto. Obnovo staj in druga melioracijska dela bodo izvršili na Sleme planini, Lapoču, Me-drju, Leskošoih in drugod, v kolikor so bodo za to zanimali planšarski odbori splošnih kmetijskih zadrug. V obratnem primeru bodo denarna sredstva porabili oni odbori, ki bodo pokazali več dobre volje in ini-cijative za obnovo staj in melioracijskih del. Planine in pašnike so namreč letos dobile .splošne kmetijske zadruge, ki jih bodo upravljali ti odbori in skrbeli za boljše gospodarstvo v njih. Letos je bila dokonC-
Slovenijo. Imela so tudi podobna pravila, tiskana v slovenščini. V Idr-skem in Poljubinju so večji kmetje ustanovili lastne zadruge in zgradili mlekarne tako imenovanih bogatinov, ki pa niso dolgo živele. Gospodarska nuja je zahtevala, da so se združili predvsem za časa Italije v borbi proti kapitalističnim izkoriščevalcem. S svojimi kakovostnimi proizvodi: tolminskim sirom in maslom so zbijali konkurenco furlanskim mlečnim proizvodom. To so dosegli v skupnosti. Poleg tega so te zadruge puščale v blagajni tudi gotov odstotek denarja kot sklad za koristi vse vaške srenje. Tako so s skupnimi močmi nabavili tudi modernejše stroje za predelavo po osvoboditvi na Livku in Peratih, kjer
»Pastir pa prav\ julie, juhe, na planincah Jušno je!«
no izvedena tudi rajonizacija planin, tako da imajo vasi za skupno pašo zaokroženo planino. Ta rajonizacija jc koristna tudi v pogledu zatiranja bangove bolezni, ki je razen nekaterih področji razširjena na Tolminskem. Na gmajnah in na planinah lahko kmetje živino skupno pasejo in predelujejo mleko.
Tesno povezano s planšarstvom je mlekarstvo. Mlekarstvo na Tolminskem ima bogato, skoraj stoletno tradicijo. Predvsem so pričeli mali kmetje že pred 80 leti ustanavljati mlekarske zadruge in so zgradili mlekarske obrate za predelavo mleka po vaseh, ko so se vrnile na jesen črede na prezimovanje. Odtod so se razširile tudi na sosedno Beneško
Cepin ollie na issiko in uničimie ¡on
Kako to dela kmet iz Sv. Antona
Nek kmet iz Sv. Antona pri Kopru nam je p o si al dva dopisa, v katerih obravnava poizkus cepljenja oljke na jesenovo steblo in uničevanje koruznih škodljivcev. Ker so •stvari zanimive, jih objavljamo in obenem prosimo kakega kmetijskega istrokovnjaka, da se k temu oglasi in pove svoje mnenje.
Cepljenje oljke na jesiko ali jesen se je za znaj obneslo. Oljka ra-rr.e in kmet pravi, da je bolj odporna proti mrazu, razen tega bi bila ta zamisel po njegovem koristna tudi v tem. ker ne bi bilo nujno, da se oljko sadi na njivo, ampak bi se jesen sadil ob kakšnem robu ali na •travniku, tako da bi se pridobijo tudi na prostemu.
Koruzne črve :pa pravi, da uniči tako. kar se mu je vedno obneslo, da izdere (zastave ali bandere, kot temu pravimo po domače) koruzni cvet, takoj ko se pokaže ven iz listja. V tem 'Ovetai je polno črvov ki so jih pustili, melulji, S tem, da izdere cvet in ga sežge, uniči tudi črve, ki bi pozneje prišli tudi v zrnje in bi uničili ves pridelek. Dopisnik pa pravi, da je vendar treba .pustiti 20—25 najlepi.h zdravih cvetov, da oplodijo ostalo koruzo Koruza tako tudi hitreje raste in dozori, ker ji ni treba tolikih energij za .zastavo, ampak raste hitreje štor -in zrnje.
Več kal gotovi ismo, da-1 je marsikateri kmet kdaj .delal tako iz kratkočaisja kake poizkuse, ki so mu prinesli praktično 'Viredincst, zato prosimo, da to opiše, ker bi se s tem njegove izkušnje prenesle na ostale kmete, Primer iz-Sv. Antona-, je zelb lep 111 bi bilo vrtdnoi'¿a 'gli posnemamo, Tako bi "postala tudi naša kmetijska stran bolj iperur.a in živa.
goni stroje elektrika. Skrbele so tudi za popravila planinskih napaja-lišč, vaških poti in za druga komunalna dela, o čemer so odločali na sejah in zborih. Kasneje jih jc italijanska oblast prisilila pisati zapisnike v italijanščini. Niso pa uspeli, da bi na zborih o svojih zadevah ne razpravljali v domačem maternem slovenskem jeziku. Tudi pevske vaje so se vršile v zadružnih mlekarskih domovih in celo knjižnice so ilegalno poslovale. Pomembno vlogo pa so odigrale v narodno-osvobodilni borbi, česar ne smemo nikakor prezreti. Vodile so večinoma, posebno na Kobariškem, dvojen sistem knjigovodstva. Njih računske knjige so izkazovale za okupacijsko oblast manjše količine kot neuradne knjige, ki so vodile točne račune o blagu za narodno - osvobodilno vojsko.
Just Perat
Izmed mnogih vrst zelenih krmil, ki jih imamo, naš kmetovalec kaj rad seje pitnik, to je zato, ker mu da možnost, da z njim nadoknadi pomanjkanje sena. Seje ga tudi zato, ker je najbolj donosen in v dobrih vremenskih okoliščinah lahko doseže proizvodnjo do 800 stotov na hektar.
Imamo dosti vrst koruz, ki so prikladne za sejanje pitnika. Dober kmetovalec mora seveda znati izbrati vrsto, ki najbolj prija njegovi zemlji. V ravnini, kjer imamo globoko in svežo orno zemljo, bomo sejali koruzne vrste, ki se dobro razvijajo in so bogate z listjem kot jc na primer konjski zob. V hribovitih predelih, posebno pri nas na Krasu, pa bomo izbrali vrste, ki so zgodnje in malolistne in zalo tudi bolj odporne proti suši, na pr. činkvantin in njemu sorodne vrste.
Kako ga gojimo.
Pitnik skoraj vedno sledi žitu, se-jemo ga pa laliko tudi na preorano njivo stare lucerne, ko smo prvič že pokosili.
Kadar sejemo za Sitom, orjimo takoj po žetvi ter potem sejmo, kajti seme bo po dotiku z vlago, ki se je ohranila pod strniščeni, takoj vzklilo. Pilnik zahteva dobro in globoko oranje in je to tem boljše, čim bolj suša škoduje zemlji.
Krmska koruza zahteva dober hlevski gnoj, ki mu dodamo fosfornih gnojil (4 do 5 stotov superiosfata iia ha) in kalijevih (1.5 stotov kalijeve soli na ha). Ni slabo, ee v prvi rastni dobi pomagamo rastlinam tudi z dušičnimi gnojili. Navadno rabimo 50 gr. kalcijevega nitrata na ha. Dušična gnojila pa tudi lahko uspešno nadomestimo z gnojnico.
Za seme uporabimo 100 do 130 kg koruze na ha, kar pa je odvisno od načina selve. Seveda bomo uporabili več semena, ako sejemo z roko, kakor pa s sejalnim strojem. Koristno se je pokazalo tudi valjanje, ki ga lahko opravimo po setvi, da se zrnje zemlje bolj prime.
Kako ga kisamo.
Zeleno krmo najbolj koristno uporabimo, ako je insilirana in zato bi morala imeti vsaka kmetija svoj silos. Na majhnih kmetijah bi v ta namen prav dobro odgovarjale navadne ccmentirane, ob robovih zaokrožene jame.
Ko sem že omenil, je insilacija najboljša priprava koruze, ker koruzo lahko poberemo, ko jc prikladno zrela, ko namreč zrnje ni več mlečno.
njr
o
P,
Tudi če so bili letos travniki dolgo časa pokrili s snegom, se je košnja začela pravočasno kot druga leta. Lepo je videti kosce, ki lezejo vedno višje v hribe v okolici Tolmina, Okrog Kobarida so kosci zlezli približno v iste višine. Razliko pa je opaziti na Bovškem, kjer kosijo ali za zaključujejo košnjo v dolinah.	1-M"-!
Kmetje so zalo, da je pametno kositi zgodaj, ker dobijo tako boljše seno. Prod leti so kosili v hribih šele okrog 15. julija, danes pa začenjajo s košnjo v nižjih predelih že s prvim julijem.
Danes jc vse živo po senožetih. Turista, ki leze v hribe, iščoč oddiha in svežega zraka, pozdravljajo bliskajoče se. kose iz vseli pobočij gorskih seiiožeti.
Po dolgotrajnem pomladanskem deževju sc je vreme v začetku julija popolnoma ustalilo. Sonce močno greje, tako da postaja vročina skoraj neznosna. Celo v Bovškem doseže okoli 38 stopinj Celzija v senci.
Medlem ko je lo za košnjo in spravljanje sena , zelo dobro, povzroča kmetom po drugi slrani velike skrivi. Priti nevarnost, da ne bo 111 eotave, krompir, ki je v najlepšem cvetju, že želo trpi. Tudi fižolu in drugim kulturam ni dobro. Najbolj še še slavi koruza, vendar ne bo dolgo vzdržala, če sc vreme ne spremeni. Gospodinje pridno za-1 i vajo povrlnino, ki Ivi bila siccr že popolliuma uničena.
Atarsikoniii; \se bo to čudno zdetlo, da"'.'jp'.'Vže ..i'0-( nekaj dnevih lepega vremena občutiti sušo, vendar je tako. Upoštevati je treba, da je zemlja
na Tolminskem peščena in kot taka propustna za vlago. V poletnih mesecih potrebuje dežja vsak teden, potem se vse kulture lopo razvijajo.
-v
Preden pa zeleno koruzo Inasilira-mo, jo zrežemo.
Zelena koruza je zelo prikladna: za insilažo tudi z drugimi zelenimi oslanki, ki jih je vedno na kmetiji, kot so: razno listje, trave, ki so rasle po koruznih njivah, ovsena ali pše-nična slama itd. Tem primeskom zelena koruza odstopi svojo rastlinske» vodo, ki se je je napila, in tako omogoča vsestransko fermcnlaci jo.
Pri krmljenju z insilirano krmo> pa moramo biti previdni, .posebno» pri kravah molznicah, kajti prevelike množine povzročajo, da dobi mleko neprijeten okus in vonj.
Sadje moramo pravilno obirati in sortirati
Dotaknili se bomo težkega problema našega izvoza in plasiranja sadja: na tržiščih. Že vočkrat smo omenili, da se svetovna sadna tržišča težke» osvajajo zaradi konkurence inozemskih tržišč.
Pri odkupu sadja nastane večkrat prepir med trgovci in podjetji s sadjem od ene strani in producenti z: druge ravno zaradi, kvalitete sadja, ki prihaja na trg. Kmetje nočejo spoznati, da konsument danes polagaš veliko važnost na kvaliteto blaga. — Vsako kritiko v tem pogledu smatra: le. kot da bi ta imela namen uničiti plodove njegovega dela.
Na tržišče prihaja nesortirano sadje, pomešano drobno z debelim, zrelo z nezrelim, gnilo z zdravim vse v eni košari. Kmet že pri obiranju, ne ravna pravilno s sadjem. Mnogi ne obirajo sadja ročno, rajši tresejo drevo, drugi zelo radi pobirajo še nezrelo, zeleno sadje. Zrelo sadje moramo obirati brezpogojno le z ro-
KMETOVALCI, SEŽITE PO »KMETIJSKEM VESTNIKU«
»Kmetijski vestnik« izhaja v Kopru in prinaša zanimive članke o kmetijstvu in zadružništvu. Kmete obvešča o vseh problemih živinoreje. Te dni je izšla druga dohodkih iz kmetijskega sveta in številka. — Naročnino sprejema Center tiska v Kopru.
ko ali z raznimi obiralniki. Prenehati moramo z otresanjem ali celo z otepanjem sadja z dreves. Otepano ali otreseno sadje, tudi če je najboljše kvalitete, ni za izvoz. Ranjeno sadje je podvrženo gnitju in okuži še drugo. Zadostuje Je majhna količina: poškodovanega sadja, da celotnemu: kontingentu zniža ceno.
Že takoj pri obiranju moramo ¡takoj ločiti plodove v več vrst. Debelo, lepo razvilo in zdravo sadje spada v prvo vrsto, srednje debelo vendarle zdravo sadje uvrstimo v drugo kategorijo, vse krastavo, črnivo in drobno sadje v zadnjo kategorijo, v tako imenovano sadje za industrijsko predelavo.
Še na nekaj moramo opozoriti naše kmetovalce. Ko smo sadje pravilno obrali in sortirali na omenjeni način, moramo paziti, da se pri prevozu ne poškoduje. Voz, s katerim sadje prevažamo, mora bili obložen s slamo. Da se pri razkladanju ne poškoduje, moramo sadje, že doma vložiti v najbolj odgovarjajoče zaboje, katere nam rade volje dostopi trgovce ali podjetje.
Ce bo sadje prišlo na domači odkupni trg pripravljeno na omenjeni način, bo s tem olajšano delo trgovcu ali nahiralniei, sadjar bo tudi zadovoljen. ker ga ho prodal po višji ceni. Odjemalec se ne bo znašel v težkem položaju za plasiranje blaga. Na ta način ho naše sadje dobilo svojo pravo vrednost.
Vsemu prebivalstvu mnogo uspehov pri delu
Ljudski odbor občine Psrtorož
> 1111 n 11111111 u m 111 n 111111 m 111111 j 11111 i 111111111 i .j u 11111111111111111111 n t n 1 u 1111111 n 11111111.........................11.................1 m 111 n 11111 i 11 r n 11111 r tu 11 m
s	■ Vsem priporoča svoje, usluge
|	INTERNACIONALNA POMORSKA AGENCIJA	g
|	PIRAN tel. 37	I
Opravlja in posreduje potniške in tqvorne pomorshe prevoze g = na svojem območju in izven njega v izredno ugodnih pogojih.	3
T71 riiimiiiiiiii 1 [[umiiiieifiiiiiiiiiiiiiiii liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiijfiiiifrtisdKiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiriiiiiiiiiitfaiiiiiiiiiiiin iiiiiiimiiiiiiiiiiii*inii iininiiZ.
9
14. NADALJEVANJE
»Vesta, kaj imam v niki?« je vprašal ter brez obotavljanja pristavil: »To je bogat tlrek. ali če tega ne ra/uin-ta. to je zlati prah. In toliko ga je, da bi ga vsi trije ne mogli odnesti na hrbtih.«
»Pokaži,« sta obra hkrati vzkliknila in stopila bliže.
»Vama ni treba prav nič hoditi k meni. Kar pripognita se in ga zagrabita, pa ga bosta videla in imela v rokah.«
Neverno sta zajela vsak pest peska.
»Videla ga bosta komaj.« je rekel Howard, režeč se, »ko sta taka piscanca. Toda po teži bosta pač čutila, kaj je.«
»Resnično,« je vzkliknil Dobbs. »sedaj ga tudi vidim. Takoj si nabašemo
vreče in odženemo.«
»To bi seveda mogli storiti,« je rekel Howard in pokimal, »toda to bi bil slah zasiužek. Bolje je, da ga izperemo. Čemu pa naj vlačimo s sabo pesek, ki je odveč? Peska nam ne bo nihče plačal.«
Howard se je usedel in rekel: »Najprej prinesita nekaj veder vode. Preizkusiti hočem, koliko odstotkov ga je.«
In sedaj se je pričelo šele pravcato delo. Treba je bilo poiskati vodo. Našli so jo sicer, toda bila je sto in še nekaj dvajsetorie metrov spodaj ob gori in treba bi jo bilo vlačiti po vedrih navzgor. Da bi vlačili pesek k vodi in ga takoj ob njej izpirali, bi veljalo vet truda, če upoštevamo čas. Voda se je dala namreč zmeraj uporabljati, flilo jo je sicer no vsakem izpiranju manj, toda treba je bilo samo to izgubo nadoknaditi; nasprotno pa bi bilo treba ves pesek vlačiti navzdol in zgoditi bi se moglo, da bi v dveh debelih vrečah bilo komaj gram blaga.
Postavili so si šotorišče, zgradili ogrodje za gugalnieo in nihalnico, skopali žlebove za vodo in jamo. ki so jo z apncncem in ilovico tako zatesnili, da je bila izguba vode tako malenkostna, da se o njej niti govoriti ni izplačalo.
Po dveh tednih so mogli pričeti s produktivnim delom.
Bilo je delo. To se je že smelo reči. Garali so kakor ponoreli kaznjenci. Podnevi je bilo zelo vroče, ponoči pa silno mrzlo. Njihovo šotorišče je ležalo visoko v gorah, na Sieri Madri. Nobena prava pot ni vodila tja, samo kozja steza do vode. Do bližnje železniške postaje je-bilo treba jezditi na oslu deset do dvajset dni. In hodili so čez strme prelaze in-po gorskih potih, čez reifne struge, skozi tesni in ob visokih, ostrih skalnatih stenah. Na vsem potu je bilo samo nekaj majhnih indijanskih vasi,
»Tako še vse svoje življenje nisem garal.« je menil Curtin neko jutro, ko ga je Howard še pred sončnim vzhodom stresal. Toda kljub temu je vstal, oscdlal osle in privlekel vodo, kolikor je je bilo potrebno za en dan, čeprav pred semo ni dobil niti grižljaja v želodec.
Ko je potem trojica sedela pri zajtrku, je rekel Howard: »Cesto se prav resno vprašujem, kaj sta si vidva pravzaprav predstavljala, ko smo odšR kopal zlato. \ cm, da sta si vidva to reč tako predstavljala, da se ti je treba samo pripogniti in pobirali zlato, ki leži okrog kakor kremenec, ga spraviti v vreče in oditi, Če bi bilo to tako preprosto in če bi se ga dalo tako lahko dobiti, potem bi bilo zlato pač le toliko vredno kakor kremenec.«
Dobbs je nekaj zagodrnjal predse in čez nekaj časa rekel: »Toda nekje morajo biti kraji, kjer ga dobiš več in se ti ni treba tako strašno mučiti, prsdcn ga zhereš za unčo.«
»Taki kraji so že, a so tako redki kakor glavni dobitek v loteriji.« je odvrnil stari.
»Videl sem že kraje, kjer so zadeli na žile, iz katerih so fantje izsekali
ali pa izvrtali kakor pest debele orehe. Vidi
kako s
o v enem
dnevu
našli tri, štiri, osem funtov. In potem sem viiiei. da so se na istem kraju štirje možje tri mesece do smrti namnčili in so Vii štirje v treh mesecih dobili komaj pet funtov. Lahko mi verjamete: najbolje je izpirati dober pesek. Težko delo je, toda če ga opravljaš o:;eni ali deset mesecev, si lahko spraviš čedno vsotico v žep. Če pa vzdržiš pet let. potem si za vse življenje na konju. Toda tistega bi rad poznal, ki bi pet let vzdržal. Po navadi že po nekaj mesecih pobereš vse in potem moraš odpotovati, da najde- nov kraj.«
Oba zelenca sta si kopanje zlata laže predstavljala. Na to sta vsako uro štirikrat pomislila. Kopati in kopati od Sončnega vzhoda d > zahoda v hudičevi vročini. Potem nametavati in nametavati, gugnti in tresti in resctati. In vse po trikrat, štirikrat, petkrat ponoviti. In zmeraj znova nazaj v ponev, ker ni bilo še popolnoma čisto.
Tako jc šlo dan za dnem, brez prestanka. Niso mogli ne pokoneu stati ne ležati ne sedeti, tako jih je bolel hrbet. Roke so jim postale kakor hm-stančasti kremplji. Prstov niso mogli več iztegniti. Niso fe brili, tudi las si niso strigli. Bili so pretrudni /a to in nebrižni nasproti takim rečem. Ce so se jim srajce ali hlače raztrgale, so samo tedaj kaj nanje prišili. če je bito neobhodno potrebno, da so si jih ohranili, ker bi jim drugače razpadle.
Nedelj niso poznali; kajti dan počitka, ki so s: ga bili določili, je bit potreben, da so popravili primitivno ina-incrijo. da so se timili, nastreljali nekaj ptičev ali kako srno, poiskali nov pašnik za osle in poslali koga v indijansko vas. kjer so nakupili -jajca,- nMito-koruzo, kavo, tobak, riž in fižol. Morali so biti že zadovoljni, če so v.-c to sploh dobili. Na moko. slanino, beli sladkor aH mleko v konzervah so mogli misliti le tedaj, če se je kdo napotit dan hoda daleč, da je prišel v večjo Vas, kjer je včasih, ne zmeraj, mogel
kupili te redkosti. In če se jim je pri takih ckspcdicijah posrečilo dobiti Steklenico tekvilc, potem so se vračali kakor v slavnostnem sprevodu.
Potem je nastalo vprašanje, kako se bo ravnati glede dopustnice. Urez dopustniee so smeli iskati, nc pa kopati in izpirati. Toda z dopustnieo so zvezane razne težave. Treba je bilo iti k vladi, tam natančno povedati kje je polje, razen pa jc bilo treba plačati čedno vsotico. Prav tako pa bi tudi od dobička morali odrajtati odstotek. Razen tega pa bi trajalo nekaj tednov,
preden bi bilo vse urejeno.	v .	. .
Toda to bi še nc bilo tako hudo. Kar je bilo najhujše, je. da bi si z 'dovolilnico nakopali na vrat roparje, in najsi bi bili še tako previdni. Tiste roparje, ki ne sejejo, pa žanjejo. Ti so tedne in mesece oprezovali, pu=tili, da so kopalci trdo garali; ko pa so s lovorom odpotovali, so jih napadli in jim odvzeli vse zlato. In vzeli jim niso samo zlata, temveč tudi ftsle in srajco, ki so jo imeli na sebi.
Objave m oglasi
NATEČAJ
Ribiška šcr'a v Piranu sprejme učence od 15. do 20. leta starccti.
Šolanje -traja 1 leto. Stanovanje in 'hrana brezplačna v Dijaškem ao-mu Pomorskega .iehnikuma v Piranu.
Pogoji za sprejem:
1.	da je kandidat telesno in duševno zdrav,
2.	da ima najmanj 5 a-,o.zredov osnovne šole.
Prijave kolkovane z din 30, je treba dostavili na ravnateljstvo Pomorskega iehnikuma v Piranu najkasneje do 31.avgusta 1952.
Prijavi ja treba priložiti naslednje dokumente;
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	rojstni list,
3.	potrdilo o imovinskem stanju.
RIBIŠKA SOBA
pri Pomorskem -tehn-ikumu Piran
SPREJEM OTROK V ZAVOD ZA GLUHO MLADINO V PORTOROŽU
Ob pričstku šol. leta 1952/53 se bodo na prošnje staršev ali njih skrbnikov sprejemali v prvi razred v Zavod za gluho mladino v Portorožu .gluhi otroci. Pogoji za sprejem so sledeči:
1.	Gluihcsit otroka ali teVka stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora;
2.	izpolnjeno šesto leto starosti;
3.	primerna telesna in duševna sposobnost za šolanje;
Od sprejema so izključeni n_oz-dravljivo bolni otroci in oni s težkimi telesnimi hibami.
Prošnji, katero je -treba naloviti do 15. avgusta t. 1. na ravnateljstvo Zaveda za gluho mladino v Portorožu, je treba priložiti; rojstni list, potrdilo o cepljenju koz. otrokovo zdravniško spričevalo .ter potrdilo o davčni osnovi za kmete in samostojne poklice, ozir. potrdila o zaslužku za delavce in uslužbence1. Vse prošnje in priloge je treba kol-kovati po taksnem pravilniku.
Otroci, ki imajo pogoje za sprejem, bedo pred pri-četkem šolskega leta pozvani še na preizkušnjo.
Prieetek pouka v šolskem leta 1952/53 ibo pravočasno objavljen.
Vsa nadaljna navodila prejmejo starši ali skrbniki pri upravi zavoda.
Ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino Portorož
V zvezi z likvidacijo zavoda za socialno zavarovanje v Kopru sta bila s 1. julijem 1952 ustanovljena dva samostojna zavoda za -soeialno zavarovanje in sicer za okraja Koper in Buje. Radi tega sporočamo sledeče;
1.	Vse obračune, terjatve, hrana-rinska in ostala nakazila, ki se nanašajo na- Obdobje do vključno 30. junija 1952 je tireba zaključiti in j'h predložiti tukajšnjemu zavodu najkasneje do 20. julija 1952. Obračuni, terjatve in nakazila za obdobje do 30. 6. t. 1.. ki bodo predloženi zavodu po 20. juliju t. 1, ne bodo mogli biti več priznani.
2.	Vsi obračuni, terjatve, nakazila in. dopisi za obdobje po 1. juliju 1952. morajo biti predlagani direktno na pristojni okrajni zavod za. socialno zavarovanje v Kopru aLi v Bujah, Pristojnost zavoda se do loča po kraju zaposlitve zavarovanca.
3.	Zdravniki in administrativno osobje v ambulantah so dolžni pri izdajanju nakazil, napotnic recep-
tov in pod. natančno izpolnjevati vse rubi ke, poeebno morajo paziti na čitljivo označbo delodajalca.
:—O—
Okrožni svet Enolnih sindikatov v Kopru obvešča vse svoja upnike da je v likvidaciji in zato naj priložijo eventualne plačilne zahteve do 31. ju.'ija. Zakasnele terjatve se ne bodo upo-šitevale. Obenem obvešča tudi dolžnike, da v istem roku poravnajo račune, drugače se bo peotepolo po zakonih.
VABILO
na izredno skupščino Posojilnice in hranilnice v Kopru., ki bo dne 18. julija 1952 ob 20. uri v prostorih Posojilnico in Hranilnice.
Dnevni red:
1.	Otvoritev že določenega kredita.
2.	Slučajnosti.
Ker ni bilo dne 11. julija 1952 uslrezajočega števila članov, kot predvidevajo pravila po členu 25. prvi del, bo sedaj skupščina sklepčna pri vsakem številu članstva po drugem delu člena 25.
Ljud-ko gledališče v Kopru je zaprto od 15. julija do 1. septembra t. 1. Med tem časom bodo izvršena razna popravila.	UPRAVA
jugoslovanske cone trsta
SOBOTA, 19. julija: 13.45 Od včeraj do danes 13.50 Domači zvoki
—	11.20 Od Triglava do Jadrana — 11.30 Obvestila in oglasi — 13.30 Morja široka cesta — 18.50 Koncert zbora CD JLA iz Beograda 21.30 Od sobote do sobote — 21.15 Glasbena mavrica. — NEDELJA, 20. julija: 8.30 Z a naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: Najlepše pravljice : 1. Srečni princ, 2, Pogovor s pionirji — 13.00 Promenad ni koncert orkestra JLA iz Portoroža -13.45 Glasba po željah — 14.30 Domači zvoki — 17.00 — Z mikrofonom med našim ljudstvom: Ob Idrijci v živosrebrni rudnik — 18.10 Ju-riua in Franina — 18.25 Iz melodije. v melodijo — 18.15 Spored popularne glasbe. — PONEDELJEK, 21. julija: 13.45 Od vè'eraj do danes
- 13.50 Domači zvoki — 14.20 Ob Soči in Žili — 14.30 Obvestila in oglasi — 18.30 Simfonični in operni plesi — 21.00 Iz krvi rdeče — akademija ob obletnici vstaje — 22.00 Nočni koncert komorne glasbe. — TOREK. 22. julija: 13.45 Od včeraj do danes — 13.50 Igra orkester JLA iz Portoroža — 1 1.20 Kulturni razgledi — 18.30 Radijski roman: A. Dumas: »Dama s kameli jami« (7. nadalj.) — 19.00 Mariian Kozina: »Bela Krajina« — 20.00 I.. V. Beethoven: Fidelio, opera v 2. dej. — 22.00 Melodije in ritmi, — SREDA, 23. julija: 13.45 Od včeraj do danes — 13.50 Domači zvoki — 14.20 Od Triglava do Jadrana — 14.30 Obvestila in oglasi — 18.30 Spored zabavne glasbe: igrata orkestra Xavier Cugat in Gleen Miller — 21.00 Koncert tržaškega komornega zbora p. v, Ubalda Vrabca: \ narodni pesmi skozi Slovenijo — 21.30 Iz zakladnice opernih arij — ČETRTEK, 24. julija: 13.45 Od včeraj do danes — 13.50 Domači zvoki — 14.20 Po svetu okrog — 14.30 Obvestila in oglasi -- 18.30 Iz naše narodne revolucije —• 18.10 Lepe melodije in slavni pevci v zatonu. -— PETF.K, 25. julija: 13.45 Od včeraj do danes — 13.50 Domači zvoki — 11.20 Literarni obzornik — 18.15 Narodne pesmi
—	18.30 Revija znanih zabavnih orkestrov in pevcev.
Križanka
ŠAHOVSKO PRVENSTVO PRIMORSKE
Dne 10. julija sc. je začelo v Idriji drugo šahovsko prvenstvo Primorske za leto 1952, na katerega se je odzvalo 10 šahistov: Petkovšek Josip in Kukovičič iz Elcktro-gospodarskc šole v Cerknem, Korpar Viktor in Troha Tone iz Idrije, Ložar Alfonz iz Sežane. Bindas Teodor iz Anho-vega, Habe Ciril iz Postojne, Ka-stelcc Štefan iz Rakeka (lanskoletni prvak) ter ing. Klanjšček Viktor in Torni Jožo iz Tolmina.
Rezultati: 1. kolo: Habe — Bindas 0:1. Kastelcc — Ložar 1:0, Petkovšek — Ivukovič 1:0, Korpar — Troha 0:1, Klanjšček — Torni 1:0. — 2. kolo: Kastelec — Habe pol : pol, Petkovšek — Ložar 1:0, Korpar — Kukovičič 1:0, Klanjšček —-Troha 0:1. Torni — Bindas 0:1. —
3.	kolo: Korpar — Ložar 0:1, Petkovšek — Habe, pol : pol. Kastelec ■— Bindas 1:0, Torni — Troha 1:0, Klanjšček : Kukovičič 1:0. •— 4. kolo: Kukovičič — Torni 0:1, Troha : Bindas 1:0, Petkovšek — Kastelec pol : pol. Habe — Korpar 1:0, Ložar — Klanjšček 0:1. — .5. kolo: Petkovšek - Bindas 1:0, Tomi —-I.ožar 1:0. Klanjšček — Habe 0:1, Kaptelce — Korpar pol : pol, Troha : Kukovičič 1:0.
Slanic po .5, kolu: Petkovšek, Troha t. Kastelec 3 in pol. Habe, Klanjšček, Torni 3. Bindas 2, Korpar 1 in pol. Ložar 1, Kukovičič 0. L, S.
REŠITEV KRI2ANKE IN IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
V o dor ai-v nfO': L 'Vnuki; Demon, 2. icn'i; pesa. 3. dno; jed; dar.
4.	ro; gotort'; to; 5, ko; Ob; ß. Sora; ,-dila, 7. Kosovo polje; 8. oves; ajda, 9. MJ; je, 10. en: Elica; pa, 11. ■rep; rod; sin, 12. Odol; tisk, 13. ja-tak; barka.
Navpično; A. Vidra; heroj. B. nono; SOS; Neda, C. UNO; kosem; pot, C. ki; gorovje; la, D. jo; AVO; ir, E. Zeita. Licin. F. do; APA; CD. G. op; Val od ja; ta. H; med; Bilje: sir, I. osat; ajd; pisk, J. narod, barJka.
1	2	3	4		6	7
3						
9		B03	10			
11		12	č Sini B-.arc:]	13		
	Bira» f^-l r-	14	15	■afia Estin Kaan 13	ti	
K5S tata	17					
t?						OU ttan
20		šil ■ma	21	■■SB m i Quad		22
23		24	533Ï ►ItMU UVüíl 28	25	25	
17				■vita mona B33TÍ KUH	2?"	
30				31		
32						J
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. južnoameriški boretc za svobodo (po njem se .imenuje ena južnoameriška država), 8, nekdanja Napoleonova država v ■Evropi, 9. nikalna oblika pomožnega glagola, 10. .del vodne pare, 11. znameniti fizik, tudi enota za merjenje električnega upora, 13. srb.iko moško ime, 14. glavni števr.ik. 16. kratica za prislov glaisbe: naraščajoče, 17, zaup, verovanje, 19. portugalsko pristanišče, 20. predlog, 21. •nikalnica. 23. podzemna žival, 25 strasti, 27. letopis, 29. zlato (franc.), 30. pre osnove, spremembe zakonov. 32. antična boginja.
Navpično: L matematični dvo-členik, 2. v zemljo .zabit kol, tudi neka goba, 3. vprašalnica, 4. kožu-har, 5. bajeslovno bitja, 6. mesto na Korziki, rojstno mesto Napo'eona, 7. vojaško poročilo, 12. merila, merske enote, 15. nemška nikalnica, 17. reški nogometni .klub, tudi jugoslovanski zaliv, 18. športna obleka, 19. turška prestolnica, 23, sovjetski šahovski -mojster, 24. ameriški državnik, kandidat za novega predsednika ZDA, 26. ruši, uničuje, tere, 28. grški bog vetrov (obrnjeno), 31. Rim brez -sredine,
Siri ii iiliiiii S® skrb nas t
Vse, kar vidimo okrog sebe — hiše, železnice, mostove, twarne, ludroeentrale — vse je ustvaril človek. Uboi. izročen krutim silam narave in 'pomanjkanju je sprva živel v votlinah, odet v živalske kože, danes pa živi v cvetočih mestih, z razvilo industrijo in tehniko Vsa ta dsla so dokaz njegovega razuma in volje,
Clovtk je dolgo izkoriščal človeka; v spoznanju, da ima sleherni Človek enako pravico do sodov zemlje in svojega dela, pa se danes otresa nevrednih spon in stipa v novo. naprednejše! življenje. Ponosni smo lahko, da smo čluni velike človeške družine, ki spreminja obličje sveta — zato tudi človeka spoštujemo.
Kako čuti človek do človeka, pa precej pokaže s svojim vedenjem Odnos človeka, ki je obziren in vljuden z drugimi, ki je pripravljen pomagati in se trudi za napredek človeštva, da bo bolje živelo kot doslej, je seveda povsem drugačen, kakor odnos surovega, neotesanega in vase zaljubljenega človeka. Te vrste človek ne sodi v družbo, ki se ravna po načelu, da ni človek človeku volk, temveč brat in tovariš.
Prav tako si ne moremo misliti, da bi surov, neotesan in zgolj zase živeč madinec zrasel v človeka ki bi ga bila nova družba vesela Potrebno je mnogo vzgojnega dela da vcepimo mladini pravilen odnos do soljudi, predvsem pa, da jih oblikujemo v prave, socialistične družbe vredne ljudi.
Vsakdo od nas si nedvomno želi, da bi bila naša mladina zdrava in izobražena. Toda to še ni dovolj. Poleg tega je porebno, da je tudi vzgojena, da bom.) lahku ponosni nanjo. Toda v zadnjem času je slišati vedno več pritožb, da se naša mladina slabo vede, da se pretepa, kvarla, pijančuje in se nedozorela spolno izživlja. Ne bomo razpravljali o tem., kdo ije temu kriv, ker je nekaj resnice tudi na tem, da smo našo mladino kljub vsem ostalim pogojem zanemarili. Toda vse kar je bilo zamujenega, se še da popraviti.
Povedala vam .bom droben primer iz ene izmed naših vasi, kjer se je mladina vdala pijančevanju pretepanju in se je na isplošno slabo vedla. Prišlo je celo do uboja. Zgodilo se je to v pijanosti in ko so se iantje streznili, so globoko obžalovali smrt svojega tovariša. Vsa vas je bila iz sebe zaradi tega strašnega dejanja, toda kaj storiti? Tako se je živelo že od pamtiveka, pa se bo še naprej, so pomirjevali drug drugega.
Zgodilo .pa se je. da Je prav v tem času prišel na tamkajšnjo šolo mlad učitelj, ki se je začel poleg svojega učiteljskega poklica živo zanimati tudi za mladino. Ves prijazen in povsod pripravljen pomagati in svetovati, si je .kmalu pridobil ne le srca svojih učencev, temveč tudi
mladine. Pridružil se jim je neko nedeljo, ko so se zopet zbrali, da bi se zabavali s kartami in vinom. K .-kor da ne vidi vsega tega, se je začel z njimi šaliti in ko so bili vsi najboljše volje, jim je začel pripovedovati pretresljivo zgodbo o življenju družine nekega pijanca. Seveda jim tega ni povedal, da je bil sam član te družine in da je moral vse gorje — popolno obubožanje družine, obup matere, ki je morala skrbeti sama za družino z več otroki — prenašati na lastnih plečih Zgodba je bila vedno bolj zanimiva pogovor prisrčnejši in že so bili prijatelji. Učitelj jim je začel pripovedovati o ljudeh v svetu in končno so prešli tudi na knjige. »Fantje, knjiga je naš najboljši prijatelj« — je zaključil učitelj.
Teden dni po učiteljevem prihodu, so imeli mladinci na vasi že svoj pevski zbor. pozneje šahovski krožek in končno tudi neke vrste izobraževalni tečaj. Učitelj jim je pripovedoval o bogastvih in lopati naše zemlje, o naši veliki revoluciji in njenih pridobitvah. Govoril jim je o vseh možnostih, ki jih imajo danes, da se usposobijo za poklice in obrti, ki jih vesele.
Učiteljev primer je hitro našel posnemalce. Mladini so prišli pre-
davat tudi drugi prijatelji mladine, tamkajšnji zdravnik in km ;.;j-ki i .rokovnjaki. Na vasi so ustanovili pravo ljudsko univereo. Na vsa prašanja, ki jim niso bila jasna, so dobili zadovoljiv odgovor. Ko je priši'a jesen in so končali z delom na polju, so se začeli pripravljati tudi na uprizoritev igre. In ine samo to. Odšli so tudi na skupen izlet in obiskali Litostroj in druge velike gradnje v Sloveniji. Ob po-v.ratku so polni navdušenja pripovedovali svojim staršem o vsem kar so videli in doživeli.
Danes te vasi skoraj ne bi spoznali več. V njej sta dva tabora -tabor .starejših, ki živi po starih šegah .in je za njih župnik še vedno edina avtoriteta in tabor mlajših ki so se dvignili .iz starega — zaostalega načina življenja in se z živo željo po znanju pripravljajo za življenje.
To je le en primer dela in uspehov v delu z mladino. Tak,h primerov je še več, mnogo pa je še skritih in čakajo na nas, da jih bomo rešili. Mladina — to je naša prihodnost in nikoli ne smemo dopustiti, da bi kjer koli životarila, prepuščena sama sebi in slabim vplivom .	J. K.
Msiwodim® in stmtlgrafsk® rentgensko slikanje
S fluorografom, t. j, s foto-,graf iiraai jetrn .rentgenske Elike na senčniku, je mogoče v kratkem času rentgensko slikati na tisoče ljudi. V Sloveniji je bilo na ta način od lanskega leta dalje rentgensko zajeto že celotno prebivalstvo več okrajev s ¡skupno preko 100.000 prebivalci.
Pri pljučni tuberkulozi nam rent-genogram pove, v katerih pljučnih režnjih se je bolezen usidrala in v kakšnem stadiju se nahaja, Ce je za/radi pljučne rane ali kaverne potrebna operacija, skušamo s posebnim rentgenskim slikanjem dognati v katerem pljučnem sloju, zadaj, v sredini ali spredaj se nahaja pljučna razjeda. To dosežemo s siojnim ali globinskim rentgensikim slikanjem. S tujo besedo imenujemo takšno tehniko rentgenske preiskave stratigrafijo, pa tudi tomografijo ali planigrafijo (stratum lat. — sloj, n. pr. stratosfera; tome gr. — rez, tanka plošča; planus lat. — ravnina).
Bistvo straitigrafije je v sledečem: s posebnim mehanizmom se rentgenska cev naravna na gotovo goriščno razdaljo, in to z oairom na globino sloja, ki ga želimo slikati. Bolnik sedi med filmom in rentgensko cevjo. V času nekaj sekund, ko spustimo rentgenske žarke iz cevi in le-iti potujejo skozi telo na fotografski film, se cev premika v obliki lahno spiralnega loka (pri navad-
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
KAKO POMAGAMO GLUHIM
Gluh je za nas človek, čigar sluh ni uporabljiv za običajne življenjske namene, medtem ko imenujemo človeka, ki slabo, pomanjkljivo sliši, vendar pa še razume govor, naglušnega.
Ta razdelitev je praktična, ker nam predstavlja dve skupini čisto različnih ljudi. Naglušni ljudje se laže ali teže vendarle udeležujejo življenja svoje okolice, medtem ko so popolnoma gluhi iz njega izločeni.
Ce je okvara sluha nastopila v zgodnji mladosti, tako da se otrok ni mogel priučiti govoru, je postal gluhonem. Gluhonem je tudi. če je že govoril, pa je okvara prišla v času. ko govor še ni bil utrjen. Govor si namreč ohranimo samo s pomočjo sluha. Gluho dete hitro pozabi, cesar se je bilo 11 aučilo.
\ endar je zgoraj omen jena razdelitev važna le za vzgojitelja in zdravnika, otrokovi starši pa nam bodo zastavljali druga vprašanja, Predvsem jih bo zanimalo, zakaj je njihov otrok gluh.
Za to so vzroki kaj različni. Razlikujemo predvsem prirojeno ali razvojno ali pridobljeno ali vneto gluliost.
Za prirojeno gluliost smatramo tisto, ki jo povzroča nepravilnost v razvoju slušnega organa, naj si
bo to že koščeni ali kožnati del polža, slušnj živec ah pa kombinacija vseh teh delov.
Kakšen vpliv ima dednost na to prirojeno hibo, danes še ni točno raziskano. Vendar je jasno toliko, da je gluliost pogosta v •zakonih, kjer izvirata oče in mati iz rodbine, v kateri so primeri gluhosti ali težke naglušnosti pogosti, Pogostna je tudi tam, kjer sta oba starša ali vsaj eden od njiju prirojeno gluha. Ce sta oče in mali oglušela po kasnejši bolezni ali nezgodi, tedaj bodo njuni otroci zdravi.
Zakon med sorodniki sam po sebi ne vodi do gluhosti. Ce pa je v rodbini nagnjenje k omenjeni hibi, je verjetnost gluhonemih otrok zelo velika. Pridobljeno ali vnetno naglušnost {Kivzroeajo lah-ho po-kodbe, ki imajo za posledico lom lobanjskega dna; vnetja srednjega ušesa, ki se širijo v notranje uho; vnetje možganskih open in luotieno spremembe v ušesih pri prirojenem lucsu.
Ker vnetje v ušesih lahko nastopi, ko je dete še v materinem telesu, nam bo limljivo, kako težko je postavili točno mejo med obema vrstama naglušnosti.
Zdaj pa bodo starši vprašali: Kaj naj storimo, da bomo svoje otroke obvarovali pred nluhostjo?
(Dnije prihodnjič)
Prinašamo Vam tri primere lepega perila, hi nam prikazuje osnovo letošnje mode v perilu: vse v čipkah in vezeninah. Takega perila delovna žena ne 'nosi vsak dan, vendar si vsaka pač želi kak izredno lep komad za posebne prilike, kajti žena bi ne bila žena, <V bi izgubila te svoje želje po lepoti.
U DOBRO VOLJO
Jože Zaplata je po daljšem ča^.u prišel v Ljubljano. Spremljal ga je njegov nadebudni 16-letni sin. Pod-vzela sta celo vrsto obiskov starih znancev.
Jože Zaplata: »Imaš moje karte, ki sem Ti jih naročil vzeti s seboj? Povsod, kjer ne bo nikogar doma, pusti eno.« Sin: »Razumljivo, vse v redu, oče,«
Ko s.ta se namenila k poslednjemu znancu, a tam zastonj zvonila, je vprašal stari Zapa/ata: »Aid še Imaš karte, sinko?«
Sin: »Da, edino srčni kralj je še ostal.«
*
Pek: »Od danes je kg kruha dražji za dva dinarja.«
Stranka: »Potem mi pa dajte kilogram včerajšnjega.«
nem rtg. slikanju cev miruje). S tem dosežemo, da je na filmu jasno viden samo tisti pljučni sloj (v debelini 1 cm), ki je »centriran«, visi ostali pljučni sloji pa so eabrrisani. Isto je pri fotografskem aparatu: fotografija pokaže jasno le tiste predmete, ki se nahajajo med fotografiranjem v naravni razdalji. Bolj ali mainj oddaljeni predmeti (n. pr, oddaljeni hribi v ozadju) pa so ne-jaisni. Pri navadnem reotgenogramu ne moremo presaditi, ali se nahajajo pljučne spremembe spredaj, na sredini ali zadaj. Stratigram pa nam točno pove, in to v centimetrih, v kateri pljučni globini se nahaja sedež bolezenskega procesa. Tako je torej mogoče pljuča z rentgenskimi žarki »raz/rezati« v celo v.r9to zaporednih slojev in vsakega posebej preiskati, je-li zdrav ali ne.
Tudi pri kostnih in drugih boleznih uporabljajo tehniko globinskega rentgenskega slikanja. Rentgenske aparature, imenovane »tirati/grafi temografi ali planigrafi, so pričeli izdelovati v inozemstvu pred zadnjo vojno. Ta tehnika je torej istara šele 15 let. Rentgenske cevi pri nas za enkrat še uvažamo, dclloler ne bo izdeloval rentgenske cevi in elektronke veliki kombinat pri Nišu Ostale dele stratigrafov pa že izdeluje Elektrom&dicinska delavnica v Ljubljani pod vodstvom lov. Primi ca in sodelavcev, ki je iegotovila že preko 10 aparatov, že pred leti je izdelala globinske rentgenske a-parature za zdravilišči Topolšica in Novo Celje, Izdeluje pa jih .tudi za bolnice .in klinike v drugih republikah. Domači aparati delujejo prav tako dobro kot inozemski, saj so napravili z njimi že na desettisoče strajtagramov. Na ta način so iznajdljivi in podjetni domači strokovnjaki pomagali prištaditi mnogo deviz, zdravistvenim delavcem pa so .dali v roke važno moderno razpoznavno .tehnično sredstvo, kar je v prid številnim obolelim drža-v-Ijanom.	Dr. Cestnik Ivan
Jugoslovanska zaslava se vije v olimpijskem naselju
Jugoslavija — Indija 10 -1 (5-0)
V nedeljo so v olimpijskem naselju v Helsinkiju svečano razvili jugoslovansko zastavo. Ta majhna slovesnost je vzbudila precej pozornosti ne samo pri Fincih, temveč tudi pri številnih funkcionarjih olimpijskega naselja. Pred vhodom v naselje stoji 17 jamborov, na katerih vihrajo zastave 16 držav, katerih reprezentance so prišle v Helsinki pred jugoslovansko.
Slovesnosti je prisostvovalo okrog 30 članov jugoslovanske reprezentance, ki se nahaja v Finski na čelu z vodjo reprezentance Milijanom Neo-ričičem in podpredsednikom olimpijskega komiteja Brankom Poličem, Hkrati so dvignili na jambor tudi zastavo Izraela.
Zvoki olimpijskih fanfar so najavili začetek slovesnosti. Glavni funkcionar olimpijskega naselja Milikoki je s krajšim nagovorom pozdravil naše in izraelske reprezentante. Ob intoniranju naše državne himne se je jugoslovanska zastava počasi dvigala proti vrhu jambora, kjer bo visela vse do 3. avgusta. Navzoče je pozdravil Milijan Neoričič, ki je poudaril. da bodo naši športniki tekmovali z željo, da pokažejo pravo vrednost jugoslovanskega športa in da se bodo trudili osvojiti vsa mesta, ki odgovarjajo njihovim zmožnostim. Ob koncu se je zahvalil organizatorjem in želel čim več uspehov tudi vsem ostalim športnikom.
Vsi naši športniki in funkcionarji so bili nastanjeni v neki hiši blizu glavnega vlioda na hribu, odkoder je lep razgled proti središču naselja. To je eno od najlepših mest v naselju in je najbližje terenom za trening. Hiša

je obdana z visokimi drevesi, tako da je to mesto zelo ugodno za bivanje.
Naša nogometna reprezentanca je odigrala v nedeljo tudi kratko trening tekmo (dvakrat po 30 minut) z reprezentanco Čileja. Naša ekipa je prepričljivo zmagala z rezultatom 5:0 (3:0). Pri naših igralcih se je opazilo, da so utrujeni od potovanja. Predolgo so zadrževali žogo in preveč kombinirali Obramba je bila najboljši del moštva, zlasti pa sta se izkazala Horvat in Boškov. Gole so dali Vukas in Bobek po 2, enega pa Milic.
V torek popoldne je na olimpijskem stadionu v Helsinkiju Jugoslavija zasluženo odpravila Indijo z visokim rezultatom 10:1 (5:0). Zmaga bi lahko bila še višja, če bi napad zlasti v prvem delu izkoristil zrele šanse. Kljub visokemu porazu so Indijci igrali dobro, borbeno, korektno ter pokazali smisel za lepo igro. Le pred golom so bili zelo neučinkoviti.
Jugoslovanska reprezentanca je igrala dobro, v njej ni bilo slabega mesta. Najboljši je bil Zebec, ki se je odlično dopolnjeval z Bobekom. Izvrstno sta igrala tudi Boškov in Horvat. Gole so dali: Vukas 2, Milic 3, Zebec 4, Ognjanov L Za Indijo je bil uspešen Ahmed Kan.
Po tekmi je kapetan indijskega moštva dejal, da je zmaga jugoslovanske enajstoriee popolnoma zaslužena ter da Indijci občudujejo igro zmagovalcev. Sodil je dobro Ameri-kance West.
A a veliki kolesarski dirki »Tour de France« vodi sigurno zmagovalec letošnjega »Giro dTtalia« in trenutno nedvomno najboljši kolesar na svetu Italijan Fnusto Coppi. S tem, da ima po sedemnajsti etapi že 25 minut naskoka, si je že skoraj zagotovil prvo mesto, ki mu lahko po mnenju strokovnjakov odvzame le težja nesreča. Tako je letošnji »Tour de France« precej izgubil na zanimivosti, saj je takorekoč odpadla borba za prvo mesto. Glavni nasprotniki Coppija Koblet, Kuebler in Bo-bet se letos iz raznih vzrokov niso udeležili tekmovanja.
■ ■ - . .....
Jugoslovanska nogometna reprezenl urica na ljubljanskem kolodvoru pred
odhodom v Helsinki
Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolja, Tiska tiskarna y>Jadranu v Kopru.
Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, jx>štni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-909-171. Letna naročnina 500 din, jx>lletna 250 in četrtletna 130 din.


Tedaj so spodili čarodeja: »Poberi se!«
Duhovnik je v svitu ognja pokleknil v prah, dvignil sklenjene roke in prosil Boga: »O, usmiljeni, vsegamogočni Bog, usliši nas! O, stvar-nik neba in zemlje, reši nas požara!«
Tedaj so tudi ljudje dvignili roke in molili . . .
Hiše pa so se druga za drugo rušile na kup, iskre so se pršile v noč, novi plameni, ki so vstajali izjiod porušenih sten in tramov, so sikali in peli. Bilo je, kakor da besi ognja plešejo svoj strahotni ples.
Iznenada so krehnili vsi topovi hkrati. Od Dvora se je razlegnil krik. Slišati je bilo šklepetanje orožja, ki je še povečalo grozo.
Tedaj so ljudje pozabili na molitev in na požar. Mislili so, da se začenja pokol in so tekli iz vasi, da si rešijo golo življenje. Visoko s pobočja hriba so gledali na morje ognja, ki je polagoma ugašal . . .
4
Hiše so gorele kot plamenice. V svitu ognja so stali vojaki in čakali povelje. Pavel Bojan je še vedno odlašal. Zrl je zdaj v line, zdaj v okna, v katerih so se prikazovali od požara obrazi patrijarliovih vojakov, ki so gledali požar. Sij plamenov je bil osvetlil vso steno Dvora. Bojan je čakal, da bo svetloba še večja. Ko se je zdelo, da plameni pričenjajo pojemati, in je grof Henrik trikrat poslal k njemu sla z vprašanjem, kaj čaka, je dal znamenje.
Topovi so zagrmeli in zlomili zadnje železje v oknih; v Dvoru je nastal trenuten poplah. Ponoči niso pričakovali napada. Goriški so s krikom planili do poslopja, puščice so frčale, lestve so se vzpele po zidu.
Topovi so udarili drugič, namerjeni v eno samo okno; odletel je kos zida, nastala je odprtina; po lestvah so se dvigale postave, se obešale na ostanke križev kakor netopirji, jezdeci so zdrveli okrog poslopja k glavnim vratom. Tudi tam so topničarji nastavili top in ga iz neposredne bližine sprožili v vrata, ki so se pod kroglo stresla, se zamajala, a se niso odprla. Le velik kos tik pri tleh jih je odletel; skozi nastalo luknjo je lahko zlezel mož v polni bojni opravi.
Napadalci so drug za drugim lezli skozi odprtino, tiho, tatinsko, tavali na temnem hodniku in na stopnicah, drli v prvo nadstropje. V sobanah, kamor so prišli, ni bilo nobenega vojaka. S tiste strani niso pričakovali napada. Nekdo jih je srečal na stopnicah in kriče bežal v kot poslopja z utrjenimi prizidki. Napadalci so mu sledili in zadeli na odprta vrata.
Medtem so topiči neprestano obstreljevali Dvor. Patrijarhovi vojaki, prebujeni iz prve plašnosti, so odbijali napadalce, ki so lezli po stenah. Toniš je sam samcat stal ob zijajoči odprtini razbitega okna; dva njegova tovariša sta bila mrtva, tretji je ranjen stokal v kotu in vpil po vodi. Toniš se je stiskal k steni; bal se je topovske krogle. Šele ko se je neka glava prikazala v odprtini, je zamahnil z mečem. Obramba Dvora je bila težka. Niti slame niti vrele vode ni bilo pripravljene; grofovi vojaki so se okrog in okrog poslopja svobodno razmahnili; pa-trijarhovci so se tepli za golo življenje.
Svit ognja goreče vasi jc prihajal skozi odprtino in skozi okna in sijal na stenah. V tem svitu je bila tem strašnejša vsaka senca. Toniš je videl, kako se je prikazal v odprtini človek, najprej glava, nato telo do pasu, ves osvetljen od ognja. Ko je hotel zamahnili z mečem, mu je zastala roka.
Spoznal je, da ima Štefana pred seb<~j. Njegova porasla, od brazgotine spačena brada in njegovo slepo .. ko ga ni varalo. Meč se mu je povesil, tudi Štefan je nepremično gledal. Ali jc prikazen iz drugega sveta? Ali ni to brat Toniš? Ni več mlečen, porastel je, črn ko vojaki ob napadu, ko jim gre za življenje in smrt in jim groza pači lica.
Za hip sta se zrla kot okamencla. Nato jc prilezel za Štefanom še cn vojak in mimo prvega silil naprej. V to glavo se jc zapodil Toniš in jo udaril po čeladi, da se je z zvenkom prevrnila vznak. Tedaj mu
je tudi podoba njegovega brata izginila izpred oči. Ali je padel v globino, ali se je umaknil?
Na Dvoru je nastalo beganje. Napadalci, ki so drli v poslopje, so v eni izmed vogalnih utrdb pobili vso posadko. Ko so brambovci zapazili zijajoča vrata, je vazal Puppis z golim mečem planil k njim in jih zavaroval z nekaterimi vojaki. Nova topovska krogla jih ni omajala. Drugi slrel pa je znova odprl zadelano odprtino. Za vrati je stala četica, ki je branila vhod in umirala.
Napadalci so bili obkoljeni v poslopju. Spoznali so, da ne morejo uiti, vedeli pa so tudi, da ne bodo našli usmiljenja; hoteli so drago prodati življenje. Zatekli so se v prazno sobano, ki je imela razbito okno, in se bili s palrijarhovci, ki so pritiskali s hodnika. Henrikovi vojaki pa so lezli skozi okno, kjer jih nihče ni oviral, v sobano, le na hodnik niso mogli; tam jc gospodarila smrt, brambovci so se hrabro borili.
Ko je Viljem de Razzi izvedel, da so glavna vrata razbita in jih branijo le z velikimi težavami, da so Henrikovi vojaki v veliki sprejemni dvorani, iz katere grozijo vdreti na hodnike in v druge dele poslopja, ga je znova obšla neodločnost. Bil je že utrujen od obleganja. V očeh vojakov in biričev je bral, da se mil le še s silo pokorijo.
Zatekel se je v trdnjavski prizidek, ki je bil najvarnejši, in poklical vazala Puppisa. Ta je bil ves krvav po obrazu, črn v lice, oči so mu v grozi sijale.
»Te noči ne vzdržimo!« je dejal de Razzi.
Puppis je skomizgnil z rameni in ni dejal ničesar; kapitan je bral v njegovih očeh, da sta istih misli.
Tedaj so pričela prihajati Jobova poročila. Pritekel je hlapec, ki je povedal: »Hlev gori; eden izmed Henrikovih ga je zanetil.« Res je skozi line prihajala svetloba ognja, ki je sijala iz notranjosti dvorišča.
»Henrikovci so vdrli iz sobane na hodnike in m'orijo brez usmiljenja. Naši so v gornjem nadstropju,« je poročal vojak, ki je z eno roko tiščal skaženo oko.
Tedaj je Puppis ves divji planil med vojake, jih tepel z bičem in gnal v smrt.
Viljem de Razzi pa se je zagledal v patrijarhov grb, ki je bil vzidan v steno: »Bil sem ti zvest. A kaj pomaga, četudi umrem s svojimi, ko ničesar ne morem rešiti?«
Poklical je trobentača in mu ukazal: »Zatrobi ... zatrobi, da se vdamo!«
Razlegnil se je zategel glas roga, ki je odmeval v noč. Henrikovi vojaki so zavriskali. Puppis pa je ves bled zaklel, zakaj pravkar se mu je bilo posrečilo izgnati sovražnika s hodnikov nazaj v sobano, odkoder so se drug za drugim spuščali po steni v globino.
Odgovoril je rog goriškega grofa Henrika; premirje je bilo sprejeto, klanje je prenehalo . . .
Naslednji dan je grof Henrik mračen stal pred svojim šotorom in pričakoval Viljema de Razzija, ki mu je naznanil, da pride k pogajanjem; na milost in nemilost se ni hotel vdali. Tolmin je bil kup pepela. Iz ruševin in izpod zogljenelih tramov se je kadilo; zdaj pa zdaj je švignil nov plamen in zopet ugasnil. Nekateri ljudje so se vrnili in tavali po pogorišču, kakor da iščejo predmetov, ki jih je ogenj pustil. Zvonček v cerkvi svetega Urlia je zvonil mrličem.
Vrata Dvora so se škrtaje odprla. Skoznje je prijahal Viljem de Razzi na belem konju, ki je bil pogrnjen s škrlatnim plaščem, v katerem sta bila uvezena dva grba; na eni strani patrijarhov, a na drugi strani de Razzijev grb. Bil je opravljen v žamet in svilo, meč se mu je lesketal. Ob strani mu je jezdil vazal Puppis; mračen, opravljen v oklep, vezir je imel dvignjen, oko mu je srdito bliskalo.
Jezdili so med špalirjem grofovih konjenikov, ki so stali ob strani in zrli prezirljivo, med vrstami suličarjev in samostrelcev, med topničarji, ki so imeli topove namerjene v Dvor. Grofovi jezdeci so pritisnili za njima in ju spremljali čez pogorišče na piano, kjer je stal Henrikov šotor in je nad njim vihral prapor.
Ko je Henrik zagledal došlece, je zasedel konja in jim z Bojanom jezdil naproti. Zmagoslaven nasmeh se mu je risal okrog ust. Bil je ves odet v svilo in zlato. Bojan je nosil s srebrom okovan oklep, na prsih se mu je blestel zlat grb.
Ko sta se Henrik in de Razzi srečala, sta si segla v roke.
Kmet, ki je čepel ob svojem pogorišču, je videl ta pozdrav in dejal: »Zato smo trpeli ves mesec in vse izgubili, da sta si ta dva človeka mogla seči v roke.«
Grof Henrik je peljal svojega protivnika v šotor in mu nalil vina; ta se je branil piti.
»Ce misliš, da je vino zastrupljeno, menjajva kozarec,« je dejal Henrik.
»Ne mislim tega,« je odvrnil'de Razzi mirno, »ker vem, da sie plemenit junak. Piti pa ne morem iz vaših rok, dokler ne ven , ali sem svoboden plemič ali vaš ujetnik?«
»Darujem vam življenje in imetje,« je dejal Henrik.
»To ne zadostuje,« je dejal de Razzi in zadrževal s pogledom Puppisa, ki je trepetal poleg njega in kipel nad Ilenrikovo ošabno mirnostjo in nad Bojanovim posmehom, ki je sijal skozi odprt vezir.




irvKrctvosra