BEI0KRANJEC SLOVENSKIKMET 6L9SIL0 D0LEN35K1H KMETDV. Geslo: Na delo za ataro pravdo •lovanakeaa kmeta. Izhaja okrog 1. in 15. vsakega mesca. - NaroCnina za celo leto znaša K 2. Vse poSiljatve prosimo na naslov: Belokranjec, Ljubljana, Breg it. 12. II. letnik. Ljubljana, dne 15. vel. travna 1909. Štev. 10. Norofcniiin za leto 1909 K 2-- na naslov Belokranjec, Ljubljana. „Pomlad v Belikrajini." Pod tern zaglavjem tolaži „Slovenee" v dveh uvodnikih sebe in svoje pristaše z uspehom, ki ga je baje imel na shodu v Podzemlju. Raouna pa, da je Belokrajina daleč, in da bo vsled tega laž težje prišla na dan. V nedeljo, 2. t. m. po rani masi ob 7. uri /jutraj stopi nekdo najetib med raože, ki so stali pred cerkvijo in jim pove, da naj gredo pod kostanj, kjer bo g*. tajnik dezelneg'a odbora imel shod. Z drngiini radovedneži stopim tudi jaz tjakaj. ßilo pa nas ni 100, temuč kakih 40 do 45. Tarn zagledamo dr. Rožiča, tajnika S. L. S. in poslanca Matjašiča, ki sta potrto čakala, da se družba poranoži. Mesto, da bi pribajali, je večjidel odšel, da nas je ostala le peščica. Slcdnjič se ojunači dr. Rožič, sto]>i na zid in imenuje pred- sednikom gribeljskega župana Željkota. Le temu so gg. /o ]>rejšnji dan zabieili, da mora gotovo pri(i, ker se jim je zdel zanesljiv dovolj. Navzoči bi bili najbrž koga drugega izbrali, če bi si upali gg. sklicatelji pred- sednika dati voliti. Prvi je govoril g. Mat- jašie, ki je obetal, da hoče biti dober poslanec zapuščene Belekrajine (reči je lahko, izpolniti težko). Hočem Vam povedati tudi, kaj dclamo v deželnem zboru. ('okl.jo sem Vam že odpravil, spremenili smolovski zakon in občinski red. Z 10,000.000 posojila bomo gradili ceste, vodnjake, vodovode. Pozabil je povedati, da Belokranjci ne bomo nič imeli od posojila, lo vračanje dolga. Uživali bomo še naprej nraazano Kolpo in po „uzorni" deželni cesti vozili iz Črnomlja v Metliko. Tu človek ni življenja varen. „Škandal take ceste." Naprej ni mogel. Hitro je povzel besedo dr. R o ž i č. Javno se sedaj ni upal zopet trditi, da jo tajnik deželnega odbora. Povedal je, Cesar ne bo nikdar doživel, naj namreč vsi belo- kranjski kraeti se združirao v jedno veliko farovško kolonijo in tečerao vsi kakor backi za koštrunom v ta tabor. Ali dragi doktor, ponilnd jo bila pri nas že prej, ko Vi in Vaša stranka o Belikrajini še mi- slili niste, ko se zanjo niste menili drugače kakor ob volitvah. Vi ste pricapljali za nami, ko smo si že sami pot začrtali. Zato pa Vaš govor ni nič odmeva našel v srcili, ker so vsi čutili, da je lju- bezen prisiljena. Dr. Rožič je to kar sam opazil in hitro nehal. Spoglodaje se z na- smehom srao se razšli. Ko bi bil popoldan dr. Rožič čul neusmiljeno kritiko kmetov po gostilnah, bi ga bilo tako sram, da bi ga vec ne bilo hlizu. Očividec. Pogozdovanje Belekrajine. Poznal sem pred več leti kmetiča na Koroškem, ki ni imel druzega kakor hišo, eno kravico, par njiv, en večji travnik in 500 in dolg ter samo 80 m širok gozd mladih smrek, pa je živel kakor baron, kajti imel je na leto 4000 K čistega dohodka. Začuden me vtegne kdo vprašati, kako je to mogoče. No, tudi jaz sem začuden vprasal tega kme- tiča, — ki je bil pa inteligenten ter je zdelal f> gimnazij in je tudi svet natanko poznal, — kako da mu more dati to majhno posestvo kar 4000 K letnih dohodkov. Rekel mi je, da mi zdaj v kavarni tega ne bo razlagal, pač pa me je povabil za drugi dan k sebi na kosilo in mi je obljnbil, da mi vse na- tanko razloži. Komaj sem pričakal drugega dne, da izvem rešitev te zame nerazrešljive zagonetke. Malo pred poldnevom sem povedal svoji go- spodinji, da me ne bo h kosilu in sem se podal na dom preje omenjenega kmetiča, ki mi je že prišel nekoliko naproti in me po- vedel v svojo hišo. Ne v hišo, arapak v vilo, kajti okoli hiše je bil prav ličen vrt, steze z lepim belim ]>eskom posute, hiša sicer pritlična s takozvanim „kukrlom", toda iz- vanredno lepa in snažna. V sobi ni bilo kakor na kmetih, ampak čisto gosposko opremljeno. Na steni posebna polica za knjige in na raali mizi več vrst časopisov. Videlo se je, da mož mnogo bere. Otrok ni imel in razen ene dekle tudi poslov ne. Pri kosilu, ki je bilo pripravljeno zelo okusno ter servirano zelo lično, smo pili le pivo v steklenicah, vina ni imel doma. Hitro sem zapazil v pogovoru, da tndi njegova žena mnogo bere in da je „doma1' v vseh dnevnih vprašanjil). Imel sem naravnost vzit'V kn sem se pogovarjal z obema. Po črni kavi sva sla pogledat polje. Bilo ga je čisto malo, samo toliko, da je bilo mogoče rediti eno kravo in kake tri prasiče. Silno sem bil radoveden, kje mi bo pokazal tisto čudezno jamo, iz katere izkoplje vsako leto ogromno vsoto 4000 K. Dobre 3 streljaje od hiše blizu večjega gozda je bil mal gozdiček mladih smrek posajenih natanko v vrste tako, da je bila oddaljena vsaka smreka od druge po 1 meter. Cudno so mi je zdelo, da je velikost smrek tako različna. Prve 4 vrste po dolgem so bile komaj po 40 cm visoke, druge 4 vrste so bile že večje itd. vsake nadaljne 4 vrste so bile večje in zadnje 4 vrste so bile do 7 motrov visoke. Pokazal mi je, da šteje vsaka podolžna vrsta 500 smrek, vsaka povprečna pa po 80 smrek. Vseh smrek je bilo torej 40.000. Povedal mi je, da poseka vsako leto štiri podolžne vrste najstarejših smrek, torej 2000 drevesc in, da dobi za vsako še stoječo smrekico po 2 K. Vsako leto pride namreč s Češkega neki prekupec kupovat hmeJjeve droge in plača dvajsetletne smreke po 2 K na stoječem. Ker ima vsaka podolžna vrsta 500 smrek, dajo 4 vrste ravno 2000 smrek, ki vržejo — po 2 K ena — natanjko 4000 kron. Z navdusenjfiu mi je pravil mož takole: Podedoval sem po očetu kmetijo, ki je bila izborno vrejena. Izhajal sera, toda trudil sem se od ranega jutra do j>oznega večera, pa sem si smel samo ob nedeljah privoščiti kupico piva. (ütal sem mnogo, osobito go- spodarske in politične časnike, začel sera računiti in sem zračunil, ko sem izvedel, da se plačujejo hmeljevi drogi na stoječem po 2 K, da lahko prodam mnogo sveta in če obdržim le 40.000 ma (== 4 ha .-= 7 oralov) sveta za gozd, pa bom krasno izhajal. Res sem razprodal skoro ves svet, obdržal sem pri gozdu teh 7 oralov sveta, hišo in par njiv ter travnikov, da imam dornače mleko in domačo gnjat, Tudi živino in orodje sem razprodal. Takrat sem bil star ravno 25 let Stran ösi. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Letnik II. in sem se oženil. Nekaj sem dobil za svet in za živino, nekaj sem priženil, mnogo pa zaslužil 8 svojima mladima in čilima rokama in preživel sem lahko sebe in ženo. Takoj prvo leto sem zusadil z rnalirai stroški štiri vrste smrek po dolgem, v vsaki vrsti po 500 drevesc. (Konec prih.) Vinorejci pozor. Kolikor se da po sedanjih poročilib sklepati, je stanje vinogradov precej ugodno, tako da — ako ne bode kake posebne ne- sreče — mon-mo pričakovati dobro trgatev. Seveda morajo vinorejci skrbno izvrševati vsa potrebna dela, od katerih je sedaj naj- važnejše škropljenje. Ker pa je vinska kriza naše vinorejce zelo preplašila, ter jim je vzela vse veseljo do dela, vrh tega pa še vpliva na nje pri nakupovanju raznih vi- norejskih produkcijskih potrebščin, se je bati. da bi se škropljenje ne izvršilo v vseh vinogradih ali vsaj preraalo. Ker pa so, kakor nam povejo poročila, v poedinih drugih vinorejskih deželah vino- gradi po zadnjem mrazu zelo poškodovani, vsled Cesar se tudi letos ne bode pridelalo ranogo vina, bi raoglo to naši vinoreji ne samo pomagati iz krize, temveč ji vsaj za letos ustvariti ugodne razmere. Iz tega vzroka pa bi bila velika napaka, ako bi se letošnje škropljenje nezadostno vršilo. Dolžnost je vseh kmetijskih strokovnja- kov in vseh prijateljev naše vinoreje, da vinorejce opozorijo na zadostno škropljenje. Po našeni mnenju pri tem nikakor ni treba mnogo premotrivati, ali se naj porablja galica, ki pride iz Češkega in se vsled tega namenoma ali brez namena nazivlje „češka galica," čeravno je to izdelek nemškonacijo- nalne tovarne, ali se naj porablja angleško blago, katero je glede kakovosti vsaj tako dobro, kakor ono iz Ustja na Češkem, glavna stvar je, da se porablja ta ali ona galica najbolje kakovosti, t. j. 98 do 99°/o- Ako se daje prednost prvi, t. j. galici iz Ustja ali pa drugi in se to celo v časo- pisih objavlja, more to vinorejce le zbegati. Ako bi zagovorniki galice iz Ustja vsaj povedali, zakaj je od njih priporočana galica boljša, bi se o stvari dalo govoriti, dokler pa samo trdijo, da je boljša in ne povejo zakaj, mora to smatrati vsak pameten človek za navadno reklamno notico, s kakršno vsak trgovec priporoča svoje blago. Vse takšne vesti o tej ali drugi galici, o načinu odposiljanja itd. so po največ reklama, s katero hoče ta ali drugi doseči, da bi spravil galico, kakorsno in po kateri ceni jo ravno on ima, v denar. Vinorejci se take reklame najlože izognejo na ta način, da si galico naročijo po svojih organizacijali, v prvi vrsti po vinorejskih zadrugah in kjer teh ni, po drugih za- drngah itd. _________ Ali nam je trebä znati neniško ? V Semiču v neki gostilni sta se spustila kmeta Jože in Miha z uradnikom Dušanom v pogovor, ki se je razvil takole: Jože : Nemški jezik je glavni jezik, z nemščino se pride po vsem svetu, s sloven- ščino pa le do Celja. Dušan: To ni res! S slovenščino pridem preko Maribora cez zah. Ogrsko, öalicijo in celo Rusko, pa tudi po Ameriki že daleč, ker so naši Amerikanci zavedni in spoštujejo svoj jezik. To je pa res, da bi prišli lahko s slovenščino še mnogo dalje, če bi mi tako spoštovali svoj jezik, kakor spoštuje Nemec svojega. Üe pride Nemec med nas, se ne nauči slovenšeine, temveč čaka, da se njemu na ljubo Slovenec nauči nemščine. ()e pa pride Slovenec med Nemce, ne bo nikoli pri- čakal, da bi se Nemci njemu na ljubo na- ucili slovenščine, marveč začne sam govoriti in tolči nemščino, kateii daje žalibog tudi prednost potem, ko se vrne v domovino. Miha: Pa to je vendar le neumnost, kako se zdaj s slovenščino pačijo. Meni diši kozarec vina ravno tako, če ga zahtevam po slovensko ali pa če rečem : „Gebens a Liter Bein." Dusan: Vi ste na krivi poti. Če bi ljudje v javnosti nemško govorili, bi kmalu rekla oblast, da je ta pokrajina nemska in bi zaukazala uradom s kmeti občcvati le nemško in jim pošiljati le nemska vabila, nemške odločbe, sodbe itd. ,.Gebens a Liter Bein" to znate reči, a nemške sodbe ne bo- dete razumeli. Dokler so izdajali uradi samo nemška pisanja tudi kmetom, je bil velik križ. Kmet je dobil nemško sodbo, pa je moral sredi zime po največjem snegu h kakemu možu, ki je znal nemško, da mu je raztol- mačil, kaj da je v sodbi. Za raztolmačenje mu je moral plačati svitle kronce, pa mu je mož včasih še napačno raztolmačil. Koliko- krat je bil kdo kontumaciran, ker nemške dostavitve ni razumel, kolikrat so prodali komu hišo in posestvo za par goldinarjev, ki bi jib bil kmet lahko plačal, če bi bil vedel za kaj se gre. Vidit.e, zdaj ko dobite vse lepo slovensko, da vam ni treba cele ure daleč nositi tolmačit po snegu in plače- vati, zdaj pa sarai delujete po vseh svojih močeh na to, da bi izdajala oblastva zopet nemške odločbe. Vidite, da ni vseeno, če go- vorite javno torej tudi v gostilnah nemško ali slovensko. Joža: Hm, da, pravzaprav imate prav, kar se tiče doraačije. Toda poglejte, jaz hodim Podlistek. Kdor pozna žrtev — ni mrtev... Kdor posveti svoje sile narodu na žrtvenik, stavi onstran si gomile sam najlepši spomenik. Kdor pozna za narod žrtev, on po smrti še živi, za svoj narod on ni mrtev, delo žrtve ga slavi. — T i h o z o r. Zvone zvonovi. Zvone, zvone zvonovi otožno, žalostno, kako naj bi zvonili, ko žalost znanijo. Na griču koča mala, krog nje pa vrt zelen, v njem rože so venele, kot prišla bi jesen. Uzela vrtnarico je rožam bela smrt, se srpom je požela najlepši rožni cvet. — Zapuščen vrtec mali, so rože žalostne, še davi jih pojile so grenke nje solze. A zdaj pojo zvonovi nji pesem žalostno ... po vrtu bolne rože povešajo glavo. _________ T i h o z o r. Moj stric July. (Prevod iz francoščine.) Star berač naju je naprosil za milodar. Moj spremljevalec, Josip DavranS, podaril mu je novec za pet frankov. Začudil sem se nad njegovo radodarnostjo in on reče: „Ta nesrečnež me spominja na dogodek, ki ga ne bom nikdar pozabil, moram ti ga povedati: Moja rodbina, ki je doma v Havru, ni bila premožna, toliko, da smo izhajali. Moj oče je delal pozno v noč v neki pisarni, a njegovi dohodki so bili v nasprotnem razmerji z delom. Razven mene sta bili pri hiši še dve hčerki. Težko je prenašala moja mati revščino in mnogokrat je inoral oče poslušati pikre besede ter bolj ali manj odkrita očitanja. Ob takih prilikali je revež vselej napravil kretnjo, ki rae je zbodla v sree; črhnil ni besedice ter je z roko potegnil po čelu, kot bi hotel obrisati pot, ki ga ni bilo tam. Öutil sem, da ga je prešinila nepremagljiva bolesi. Stedili smo v vsakem oziru, nismo sprejemali vabil, da jih ni bilo treba vračati; kupovali smo le blago po znižanih cenah in ostanke. Moji sestri, sta si svoje obleke Sivale same ter imele dolga posvetovanja o ceni nakita, kojega meter je veljal komaj 12 vinarjev. Opoludne smo imeli navadno ponarejeno juho in govejo meso, napravljeno z najrazličnejšimi omakami. To je neki zdrava in teena hrana, a jaz bi bil rajše jedel kaj druzega. Slabo se mi je godilo, čo sem izgubil gumb, ali pa prišel celo z luknjo v hlačah domov. Vsako nedeljo smo se sprehajali ob na- sipu v luki. Moj oče v črni suknji, s cilindrom in rokavicami, je vodil mater, ki je bila na- šmarjena kolikor možno, pod pazduho. Moje sestre, ki so bile vedno prve gotove, so čakale na znamenje za odhod, a vedno smo v zadnjem trenotku zapazili kak madež na očetovi suknji, katorega je bilo treba še v naglici odpraviti. Letnik IT. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Stran 57. krošnjarit na Nemško in si zaslužim lepe novce. Če bi ne znal nemščine, bi si teh krajcarjev ne rnogel zaslužiti. Dušan: Saj bi jili tudi ne bilo treba beračit bodit na Neraško, Le poglejte naokoli! Kdo ima v Črnomlju najlepše hise in kdo najlepše vinogradc? Jaklič, Leskovec, Kožar imajo najlcpše biše in Kočevarji najlepše vinograde. Če bi mi dosledno spostovali svoj jezik in svojo zemljo, bi bili obdržali te vi- nograde v svoji posesti in bi ne bili sezidali Neracem krasnih hiš, dočim imamo mi le lesenc koče, tndi vi, dasi zaslužite na Nem- škem pur krajcarjev. Le za to, ker ne spo- štujemo materinega jezika, moramo daleč v tujino s trebnhom za krubom. Nemec pa na naši lepi zemlji bogati, dobro živi in nam Slovencem ukazuje. Ali bi ne bilo bolj pra- vično, da bi šel Neraec v svojo domačijo, pa bi mi doma zložno živeli kakor različni Videneki, Badjureki, Jakliči, Kožarji, Lack- nerji, Stalcarji itd ? Miba: Imate vse prav, gospod Dušan, toda zdajle se mi pa ne boste izmuznili. Vi- dite, vi ste dobro plačan uradnik, imate lahko delo s peresom v pisarni, mi morarao pa težko delati s kram pom in motiko na solncu, pa slabo zaslužimo. Povejte mi po pravici, ali bi bili vi to kar ste, če bi nem- ščine ne znali ? No, pa se mi zdaj izmuznite če se morete. Kaj Joža, ali ni tako? Dušan: Tu se ni treba nič izmuzniti arnpak vama odkrito povem: Res je, da bi jaz danos, ko se dobe" po svetu še neumni ljudje, moral znati nemščino, kajti če mi pride danes kdo in zahteva nemško, moram govoriti in pisati nemško. Toda če bi bili ljudje pamctni in bi rekli namesto: „Gebens a Liter Bein", „dajte mi liter vinca" in na- mosto da reko pri uradu „ich pite tajč", bi zalitevali slovenščino, bi moni ne bilo treba znati nemščine. Brž ko nihče več pri uradu ne bo zahteval nemščine, ne bo treba nobe- nemu uradniku znati nemščine. Koliko je uradnikov na Ueškem, visokih in najvišjih, ki nemščine ne razumijo, pa so le uradniki in dobro plačani. Vidite, pa še nekaj! Če daste Vašega sina v solo, se mora ubijati z nemščino in koliko dijakov mora solo obesiti na kol, ker mu ne gre nemščina v glavo. Če enkrat uradnikom ne bo treba znati nemščine — pri nas na Slovenskem namreč — potem se vasirn otrokom ne bo treba beliti glave z neokretno nemščino, — potem bomo imeli samoslovenske sole in slovensko univerzo v Ljubljani. Joža in Mi ha (hkratu): Vidiva, da imate Vi prav in da sva midva v svoji zaslepljenosti dajala nemščini prednost pred našo res milo slovenščino. Do dna ga izpi- jeva na Vaše zdravje gospod Dušan. „Na zdravje!" Iz Bele Krajine. V MetlikI je imenovan za poštarja II. razreda g. Franjo Guštin ml. Čestitamo! Smrtna kosa. V Gradacu je umrla 3. t. m. Marija Marentič, žena posestnika in tesarskega mojstra v najlepši dobi 36 let. Zapustila je pet majhnih otročičev. Lahka ji bodi zemlja. Iz AdleŠlč. Dne 6. t. m. je umrla mati gospoda Petra Rauha, župana itd. v Adlešičih gospa Marija Raub v 79. letu svoje dobe. N. v m. p.! Umrl je v Metliki Stanko Fux, učenec III. ljud. razreda na skrlatinki, ki se je po- javila med otroki metliškega okraja. Na Vinici in v Metllški oko- lici razsaja med otroci skrlatica. Smrt ima bogato žetev. Sola na Vinici je že 5 tednov radi bolezni zaprta. — Zoper škrlatico je edini pomoček skrajno snažnost in strogo ravnanje po zdravniških pred pi sib. Vsako zbiranje ljudi brez razlocka naj bi oblasti strogo prepovedale. Pa na končno razkuže- vanje bi se ne smelo pozabiti. V BelikrajinJ je bil v nedeljo dne 9. t. m. bud mraz. Napravil je v nižini precej skode. Pa tudi drugi škodljivci so se pojavili v silnem številu. Rujavega hrošča je toliko, da kar šnmi po gozdih. Dobro je. da ga šolski otroci pridno nabirajo. Samo nagrada 70 b za mernik je malo prenizka. V prejsujih hroščevih letih so dobivali 4 h za liter. Vse je dražje postalo, le brošči so ceneji!! — Gosenice se tudi pridno širijo po sadnem drevju, ki je sicer prav lepo odcvelo. Bo pač na jesen malo sadja, če se ne bo bolj zatiralo gosenic! Iz Kola. Začetkom aprila t. 1. imeli smo pri nas obcinske volitve, pri katerih je dosedanji župan J. Jerman pogorel. Županom je izvoljen A. Kočevar iz Nestople vasi. Dovtipno ljudstvo sedaj govori, da je Jerman ravno toliko glasov dobil za sedež župana, kakor pri zadnjih deželnozborskih volitvab kot sarnostojni kandidat, Iz Strek^jevca. Letos smemo reci, da imamo, tu pri nas vinsko krizo. — Z velikim upom v srcu smo se udeležili vinske razstave in sejma pretečeni mesec v Rudoll'ovem. Pa kako grozno smo bili raz- očarani, ko na vsem sejrou, da si ravno je bilo tisoče bektov vina na prodaj, nihče niti enega litra vina ni prodal. Vinu je tu pri nas cena silno nizka, Po 15, 16 kr. se dobijo najn'nejsa in izbrana vina, pa vse jedno ni- kakega kupca. — Ljudstvo si sedaj na ta način pomaga, da mnogi kot gostilničarji klub visoki užitninini točijo liter po 24 kr. Moj oče je čakal s cilindrom na glavi in golorok, da je bilo delo končano, ki ga je kolikor možno bitro opravila mati, ko je madež ogledala z lornjeto in si skrbno slekla ro- kavice. Potem se je pričel slavnostni izhod. Sestre so hodile, pod pazdubo se vodeč, naprej. Bile so zrele za možitev, zato so jih stariši razkazovali po mestu. Jaz sem hodil materi ob levi strani, oče se je držal na (lcsni. Živo sc še spominjam odmerjene hoje in strogih potez na obrazu mojih ubogih starišev, ki so na ta način hoteli podati nafiim nedoljskim sprohodom nekaj posebno slavnostnega. Premikala sta se ravna, kot palice, s trdimi nogami, kot, da bi bilo od takega ponašanja odvisno bogve kaj važnega. In vsako nedeljo, ko smo videli prihajati v luko velike, trgovske ladije, jo izgovoril moj oče besede: „Kakšno presenečenje bi bilo za nas, če bi bil Julij tu notri!" Moj stric Julij, brat mojega očeta, je bil odini up našo rodbine, kakor je bil v prejšnjih časih njen strah. Od mladih nog sem že slišal govoriti o njem in mislim, da bi ga bil moral spoznati na prvi pogled, toliko se je moja domišljija bavila ž njim. Njegovo življenje do odhoda v Ameriko, mi je bilo popolnoma znano, akoravno so o tej dobi pripovedovali samo šepetaje. Menda se je slabo obnašal. to se reče, zanj je bilo treba izdajati preveč denarja, največji pregrešek, ki je mogoč pri revežih. Mlademu iantu bogatih staršev, ki živi veselo pravijo smebljaje, da je lahkoživ; iant revnih staršev, za katerega je treba žrtvovati ne- koliko prihranjenega premoženja, pa je hu- doben človek, lump, blaznik. In ta razlika je pravična, akoravno oba delata enako, kajti le posledice določujejo pomen dejanja. Po stričevi krivdi je bila dedščina mo- jega očeta veliko manjša, kot je pričukoval, kajti Julij je, ko je svoj delež do zadnjega vinarja zapravil, dobival še vedno denar od doma. Po takratnem običaju poslali so ga s trgovsko ladijo, ki vozi od Havra v Nev- .Tork v Ameriko. Tam je začel moj stric kupčijo, ne vem kakšne vrste in kmalu nam je pisal, da se mu ne godi ravno slabo in da upa, da bo kmalu lahko popravil krivico, ki jo je storil očetu. To pisanje je povzročilo v naši rod- bini majbno revolucijo. Julij, o katerem so poprej govorili, da ni vreden piškavega oreha, je bil sedaj poštenjak, ki je imel srce na pravem mestu, pravi Davranš, neomadežovan, kot vsi Davranši. Poleg tega smo se izvedeli od nekega kapitana, da ima stric krasno vilo in proda- jalno in obsežno kupčijo. V drugem pismu, ki smo ga dobili dve leti pozneje, je bilo napisano: „Dragi moj Filip, pišem Ti, da ne boš skrbel zame: zdrav sem, tudi kupčija gre dobro. Jutri nastopim dolgo potovanje v Južno Ameriko. Morebiti bodo prešla leta, predno dobiš zopet poročilo o meni. Ne vznemirjaj se, ako Ti ne pišem. Če bom imel srečo, se vrnem v Havr. Upam, da se bo to zgodilo kmalu in potem boderao srečno živeli skupaj . . ." To pismo je postalo evangelij za rodbino; ob vsaki priložnosti smo ga prebirali in kazali smo ga tudi vsem sorodnikom. Sest let ni bilo poročila od strica Julija, up mojega očeta je pa rastel, čimdalje je bilo treba čakati in tudi mati je rekla večkrat: „Ce bi le enkrat že prišel naš dobri stric Julij, potem se bodo naše razmere pre- drugačile. To je vendar enkrat mož, ki je priSel na konja!" (i)aije prih.) Stran 58. BELOKRANJEC (SLOVENSKI KMET) Letnik II. O „shodih" S. L. S. se nara Še po- roča: V" nedeljo dne 9. maja je priredil v Semiču po prvi sv. maši poslanc M. Matjašič v družbi dr. Rožiča, javni ljudski shod. Pred- sednikom je bil izvoljen naš župan J. Pint, zapisnikarjem pa župan J. Konda iz Gradnika. Na vsera shodu se ni čulo nič novega. Sploh so si shodi v Belokrajini, od teh dveh gosp. prirejeni, dobesedno jednaki, kar je za tako učena gospoda, kakor sta g. Matjašič in g. Rožič doktor, kakor ga je predsednik naziv- ljal, vendar le malo jednolično. Poslušalcem je najbolj ugajala smrtna obsodba zajca. lz Viniee. Letos je kebrovo leto in tudi leto pisanih gadov. Pri snaženju dra- žice so težaki pobili pet gadov in jim za- grenili brstenje ali njih gadji pir. Jeden je odnesel ipak glavo,' da ostane za seme. Pa tudi voluhar ali, kakor ga imenujejo tu, hrčica dela veliko kvara. Potreba bi bilo, da deželni odbor nekaj ukrene, da bi naš kmet bolj z zanimanjem sei na lov na hrčico, nego na nje bratca zajca. Zajca itak lovci preganjajo, a hrčico, ki mnogo več kvara dela od zajca, pa nihče. Smrt torej tudi voluharju! Denar je izgubil Jože Tome iz Podklanca, ko se je vozil iz Örnomlja med Dragatušom in Velikim Nerajcom v denarni listnici in to do 1400 krön. Njemu pa sve- tujemo naj se drugič več ne baha in ne kaže svojega siromaštva. Iz OtOka. Pred nekaj leti je dal na- praviti grajščak iz Jurovega (Hrvatsko) mlin in žago na turbine na hrvatskem bregu Kolpe. Za to je bilo treba jeza. Kranjski posestniki, ki imajo ob Kolpi od Otoka do Primosteka svoja zemljišča, so se temu upirali, češ, da bo vsled tega jeza voda dobila večjo moč in začela trgati kranjski breg, objednem pa bo moralo izginiti brodišče, iz kateroga se je v veliki množini izvažal pesek in mul, ki se je posebno vporabljal kot neobhodni raaterijal pri zidanju ne samo v bližnji okolici, ampak celo še tja preko Črnomlja. S prodajo in vožnjo tega materijala so si služili po- sestniki brodišča lepe novee. A ves odpor proti zgradbi imenovanega jeza je bil zamanj! Oblastva, hrvatska inkranjska, niso uvaževala opravičene ugovore ter dovolila zgradbo. Jez se je zgradil, postavil mlin in žaga, ki sta začela pridno opravljati svoje delo noč in dan — a Kolpa tudi!!! Vse se je uresničilo, kar so kranjski kmetje trdili in čemur so učeni hrvatski inženirji takrat celo še smejali! Priprosta kmetska pamet je dalje videla kot modrost inženirjev iz sosedne Hrvatske! Ni več prodišča — izginil z njim pa tudi lep dohodek! A najhuje pa je, da je izginil že tudi lep kos rodovitnega brega! Zemlje je tam 6 do 7 m na debelo ! Kolpa je te zemlje odnesla v dolžini gotovo že čez 100 m, na širino pa skoro ravno toliko! Ako se temu hitro ne odpomore, dobi Kolpa na tem kraju kmalu novo strugo na škodo kranjskim po- sestnikom, katerih je že sedaj 7 prizadetih! Lahko se pa na sedaj 6 do 7 w visokem bregu dogode Še druge nesreče. Kaj nevarno je namreč za pasočo živino kakor tudi za ljudi, ee se preveč približajo temu kraju, kajti zemlja se kar navpično ruši in trga. Par metrov dolge razpoke že kažejo, kje se bo zopet utrgal breg in izginil za vedno! Groza pa prešinja posestnike, ako pride prej kaka povodenj, predno se bode novi tok reke zagradil! Takrat zna polovico zemljišča med Otokom in Primostekom izginiti! In povodenj je vsako leto enkrat ali tudi več- krat! Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju pa prosimo, da z vso vnemo pospesi rešitev pritožbe v tej zadevi prizadetih po- sestnikov ter da se kar najhitreje začne z obrambnimi deli! V Belokrajini raste mnogo gob, jagod in sadja ter se da s prodajo take stvari mnogo denarja zaslužiti. Belokranjci pa dozdaj niso imeli navade nabirati te stvari, kajti gob ne jedo Belokranjci in mislijo, da jih tudi drugi ne. Jagode nabirati se jim vidi premalenkostno in sadja tudi zelo malo pri- neso na trg. Dobro bi bilo, če bi nabirali gobe, jih rezali na tanke koščeke in jih dobro posušili. Take gobe se dado zelo drago prodati, samo paziti je treba, da ni strupenih gob vmes. Jagode in borovnice pa tudi češnje bi se v Črnomlju ali v Metliki drago prodale na trgu, ali pri meščanih in uradnikih na domu. Znano Šprajcarjevo gostilno je prevzel Tone »Sprajcar, notarski uradnik v Črnomlju, zaveden Slovenec in kremenit značaj. Do.sedanje imeteljice gostilne gospn- dične Fani, Linca in Tilda Šprajcar, so se umaknile drugam. Želimo jim povsod obilo sreče, ker jo zaslužijo. Vellkanskl kostanj, ki je rastel blizu Bučetne vasi pri Ornomlju, je zgorel. Meril je nad 7 m v obsegu in bil nad 400 let star. Zažgala ga je najbrže hudobna roka. Znani kaplan Ivan Lomšek, ki jc svoj čas tako strastno agitiral zoper „Slov. Narod" in zoper samostojno misleče trezne može v Staremtrgu in Predgradu, da je bil raenda sodno kaznovan, je bil zdaj nenadoma vpokojen. Zdaj pač izprevidi, za kake gospode se je potegoval. — Naseliti se meni v Predgradu, toda „živahni" gosp. župnik Zupančič se upira temu, češ, da ni kruha za oba. Ponesrečil se je župnik Zega s Planine v Belokrajini. Dne 19. aprila 1909 je tako nesrečno stopil, da je padel in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Župnik Zega je pri vseh slojevih zelo priljubljen in na- roden raož. Gasilno društvo v Metliki je sve- čano praznovalo god svojega patrona Flori- jana; ta dan je tudi praznik v celi občini Metlika, ker je baje ta dan Metlika trikrat pogorela. V Belokrajini kaže trtje zopet zelo lepo. Dasiravno je vladal nekoliko dni tu hud mraz, ter je gore v okolici pobelil sneg, vendar ni trtjn nič škodilo. V Metliki se toči po gostilnah še vedno samo nemško pivo. Lep napredek po 20. septembru! V Metliki se nahaja nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda samo v dveh gostilnah in tu stoji še navadno vedno prazen, samo za parado. Ali ne bi ženska podružnica tu lahko kaj več storila ter vzela nabiralnike v svojo oskrbo. Kedaj bode obeni zbor podružnice ? Iz Podzemlja. Minule dni smo čitali v „Slovencu," da so je vršil shod pred lepo farno cerkvijo. Gospod dr. Rožič bi si moral ogledati tudi naše podružnice n. pr. sv. Mar- garete cerkvico, kjer sveti solnce na altar, sove in postojke se pa čutijo čisto domače s svojimi mladimi po kotih cerkve. Kakoršen gospodar, take cerkve! Kako pa stoji s sv. Florijanom? Ali je mogoče odstavljen? Pri nas ni bilo niti maše na ta dan. Dobro na- predujemo. Korupeija v deželnem gospo- darstvu. Novi zadružni komisar dr. Po- gačnik je ustanovil na belo nedeljo v Ko- stanjevici „Katoliško izobraževalno drustvo." Tako se nadzirajo od dežele podpirane za- druge! V tej sineri se bo torej ra/vijal iz deželnih sredstev plačani delokrog zadružnega komisarja. NajdenO. Pred kratkim se je našla na cesti v bližini „Krupe" črna moška pe- lerina. Dobi se pri najditelju v Ornomlju St. 18. Dolenjske novice. Im en ova nje. Naraesto J. Piskurja je priäel za dacarja v Öentpeter pri Novem mestu Jožel Blanč. Srebrn zaslužni krlžeeje dobil povodom vpokojenja pisarniški oficijant I v. Makuč iz Mokronoga. Državno podporo je dovolilo mi- nistrstvo kmetijski soli na Grmu, 4800 K. Vojaška oblast pleni na vojake naslovljena pisma, ki so kolkovana z narodnim kolkom „20/IX. 1908". Ali ima to pravico? Sicer pa se temu lahko odpomore. Pritiskajmo narodne koleke pri pismih, naraenjenih vo- jakom, ne na zavitek (kuverto), ampak na pismo samo. Mi kmetje pošiljamo svoj im vajaškim sinovom narodnih kolekov, kolikor mi hočemo. Iz ŠOlske službe. Dosedanji suplen- tinji gdč. J. Simončič in gdč. L. Odlazek v Trebnjem ste postali prov. učiteljici. — Na mesto obolele učiteljice gdč. M. Habe na Svetem vrhu je imenovan kot pomožni učitelj tamošnji župnik g. F. Knižek. — Prov. učitelj g. T. Grčar v Trebnjem je prestavljen kot tak na Rako pri Krškem. Cepllnitečajza vlnog^radnike. V torek dne 20. t. m. ob 9. uri zjutraj pri- redi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko gospod Boh. Skalicky, pri državni osrednji tttnici v Bršlinu pri Rudolfovem tečaj za suho cepljenje in kaljenje (štratificiranje) ameriških trt (ključev). Nemška kranjska hranilniea. Tudi v Novem mestu so začeli obsojati ljudi zaradi „razdajanja" brošure o nemški Kranjski hranilnici. Dne 13. t. m. je bil tožen trgovec v Mokronogu gosp. Peter Strel. Zagovarjal ga je dr. Žitek. Obsojen je bil g. Strel na globo 5 K. Ta globa ne bo uresničila želj 65 kranjskih nemškutarjev in njih pokro- vitelja. Letnik II. BELOKRANJEO (SLOVENSKI KMET) Stran 59. Uboj v Brezjem pri Krškem. Dne 12. t. m. je pilo v Brezjem pri Antonu Tomažinu, ki toči vino pod vejico, veo Ijudi, nied njimi tudi Alojzij Opalk iz Zabukovja St. 7 in Fr. Duh ml. iz Brezja St. 35. Med tern pride okoli desetih zvečer mimo hiše Franceta Duh star, iz Raškega vrha št. 30 vulgo Reberščaka, Mart. Zupančič iz Raškega vrha St. 37 ter je parkrat zavrisnil. To pa ni bilo všeč Fr. Dull star, vulgo Reborščakn, ki je stavil radi tega Zupančiča na odgovor, nakar je prišlo mod njima do prepira in ra- buko. Zupančič se je umikal pred Reberšča- kom, ki je silil za njim z velikim kuhinjskim nožem. Ko so slišali Tomažinovi gostje prepir sta se podala France Duh ml. in Lojze Opalk na lice mesta, vendar sta se popreje oboro- žila, in sicer Opalk s kolom, Duh pa z ročico. Ko sta videla, da sili Duh star. (Reberščak) z nožem v roki za Zupančičem, ozir. ko je skočil Zupančic za Opalkov hrbet in je šel Duh st. z nožem nad Opalka, ga je udaril Opalk z ročico po glavi, da ga je pobil na tla. Le malo je Se privzdignil Reberščak glavo, nakar ga je udaril Dnh ml. s kolom. Zupančič pa ga je brcnil še z obuto nogo v glavo, na kar so pustili vsi trijc Reberščaka ležati in so odšli h Tomažinu pit. Kmalu je prišla h Tomažinu Reberščakova žena Eli- zabeta vsa prestrašena in je povedala, da je nekdo ubil njenega moža. Preiskava bo do- gnala, kdo mu je prizadejal smrtni udarec. Lonec starega denarja je našel 7. t, in. kmet Kisovec v svojem vinogradu v Stari gori pri Straži na Dolenjskem, ko je prekopaval neko staro trto. Lonec je bil napolnjen s približno 140 srebrniki beneške i-cpubliko iz 16. stoletja. Najstarejša je lira beneškega doža Pietra Lando, ki je vladal od 1539 do 1545, katero je skoval glasom znamenja F. Z. Francesco Zusto v letu 1542 —1543. Med srebrnimi novci je bilo tudi 5 zlatnikov in sicer 2 zlata goldinarja kralja Matjaža (1464—1490), 1 zlat goldinar sol- nogradskega nadškofa L. pi. Keutschach, katere imenujo ljudstvo „ r e p a r j i " (1495—1519), 1 dukat nadškofa Ivan Jakoba*. iz Kulu Belasy (1560 — 1583) in l" dvojni dukat nadškoia Jurja pi. Khnenburga (1586 —1587). Cele zbirke ni bilo rnogoce ohraniti /ax deželni muzej, kajti večji del denarja so takoj, ko se je o njem* zvedelo, pokupili razni kupci. Pri vojaškem naboru v Treb- njem je bilo izmed 144 nabornikov 61 potrjenih, sosebno je prizadeta Stara Loka, kjer jo bilo od 32 tamosnjih prvoletnikov potrjenih 16. Službene premestltve: Gozdar g. Luka Ahačič je premeščen iz Črnomlja v Novo mesto. Evidenčni zemljemerec I. razr. gosp. B. Navratil je premeščen iz Litije v Postojno. Rešpicijent g. Rudolf Hamerlitz je prestavljen iz Idrije v Novo mesto, paznik g. P. Stravs pa iz Novega mesta v Idrijo. Sodnim svetnikom pri okrožnem sodišču v Rudolfovern sta imenovana g. Jakob Jarc, zdaj svetnik v Višnji gori in gosp. Viktor Ahazhisch, okrajni sodnik v Novem mestu. Na njegovo mesto pride za okrajnega sodnika g. Vojteh Levičnik, sodnik v Krškem. Za sodnega predstojnika v Višnjo goro pride g. Josip Pellegrini, sod. predstojnik v Ložu in na njegovo mesto v Lož gosp. dr. Fran Peitler, sodnik v Kamniku. Iz Toplic: Naš župnik Podboj je šel v pokoj. Gospa politika in otroci tega sveta jokajo za njim, drug nihče. Kako vse dru- gače je bilo za časa preblagega župnika gospoda Pibra. Slana na Dolenjskem. V noči na 10. maja je padla okoli Novega mesta huda slana. Vzela je orehe do kraja, trte v nižjih legah, fižol in nekaj druge zelenjave. Zeleznični vozovi so imeli tako bele strebe, kakor bi bil zapadel sneg. Trtam v srednjib in visjih legah ni škodoval mraz. Radi hudodelstva oskrumbe so zaprli danes v RudolfoVem 50 letnega pisarja A. Sch. V Rlbnicl se je poročil g. dr. Tvan Vuk, c. kr. sodnik v Ribnici, z gdč. Albertino Arkovo. Bilo srečno! Državna konjerejska darila se bodo delila letos: one 27. mal. srpana ob osmih zjutraj v Škofeljci za konje, žrebce in mrzl. pi.; — dne 29. mal. srpana ob devetih zjutraj za konje in žrebce v Vel. Gabru; — dne 30. mal. srpana ob osmih dopoludne v Mokronogu za konje in žrebce; — dne 31. mal. srpana ob osmih zjutraj v Št. Jerneju za plemenske žrebce. Primarlj g\ dr. Defranceschi je šel za 10 dni na Dunaj. Nadomešča ga v obeli bolnicah g. dr. Josip Strašek. Krlda. Dne 9. maja sta bila obsojena pri okrožnera sodišču v Novem mestu Kata in Miha Kobe, bivša trgovca v Predgradu, radi kride vsak na 4 tedne zapora. Ostali sotoženi so bili oproščeni. V Brusnieah je župnik Nemanic pognal organista in „cekmeštra" in vlada sam. Župljani so se pritožili na dekanat in škofijski ordinarijat, ki je začel preiskavo proti župniku. Ljudje plačujejo organista, župnik ga pa spodi. Zdaj so pa saino tihe maše. Vinska trta je na Dolenjskem letos prav povoljno prezimila, ker jo jeseui dobro zlesnela in ni bilo pozebe. Glavno delo v vinogradih je po večini že dokončano. Če no bo spomladnega mraza, ki bi pokončal mlado zelenje, je pričakovati dobre vinske letine. — Na Dolenjskem imajo ljudje še obilo prav dobrega vina po nizki ceni na prodaj; žal, da se oglašajo le poredkoma vinski kupci. Mladenič ponesrečll v Ško- Cjanskl jaml. Pred par tedni je že iz- ginil iz Škocjana pri Divači — kjer se nahaja slavnoznana Škocjanska jama, in se izgublja Reka v kraško podzemlje — 22letni kmetski mladenič imenom Gorabač. Nek večer sedel je imenovani skupno z drugimi prijatelji do polnoči v neki škocjanski gostilni. Naenkrat je postal Gombač bled po obrazu in naprosil prisotnega prijatelja, naj gre za trenotek ž njim pred hišo. Prijatelj — ki je pa ravno karte igral, Gombaču ni ustregel, na kar je poslednji sam zapustil gostilno. In od tedaj ni bilo po njera ne duha ne sluha več. Do- mačini, posebno obupana mati so več dni živeli v groznem strahu, in brzojavili na vse strani, se li ne nahaja kje podoben mladenič. Obšla jih je grozna misel — posebno še, ker je nekdo onega usodnega večera videl Gombača sloneti ob zidu prepada, kot da bi mu bilo slabo — ni li morda padel v brezdno, ki je globoko kakih 50 metrov ! In res so se dali mladeniči navezati na vrvi in se spustili v temno globočino. Na neki kameniti ojstrini so našli čevelj ponesrečenega kot gotov znak, da je padel v jamo, o njem samem pa ni bilo nobenega sledu več. Ravno tiste dni je bila Reka zelo narastla in pre- plavila tisto mesto, kamor je bil padel ne- srečnež. Voda ga je nesla s seboj v skrivnostne kraške votline. Iskali so ga s čolnom, pa zaman. Najbrže mu je postalo slabo in se je naslonil na ograjo, pri tern pa zgubil ravnotežje in se je prebrnil čez ograjo v jamo. Kranjsko kmetljsko šolo na Grmu je obiskalo lani (leta 1907/8.) 21 učencev, med njimi samo trije Notranjci in šest Dolenjcev. Poučevalo je sedem uče- nikov, poleg drugih predmetov tudi živino- zdravilstvo, gozdarstvo, poljedelstvo, živino- rejo, sadjarstvo, vrtnarstvo in cebeiarstvo. Štirje možje so navajali niladeniče v delu in sicer kmet, sad jar, viničar in vrtnar. Šolska kmetija na Grmu meri 100 oralov. Pri rednem delu n. pr. v svinjakih, pri uprežni živini, v mlečni kleti se učenci menjavajo od tedna do tedna. Vsak vecer se za pri- hodnji dan določena dela razlože učencem. Za razširjenje obzorja so se napravili tudi izleti n. pr. v Vipavsko dolino. Zelo zani- mivo je gospodarsko poročilo sole. Zaradi suše so trpeli vsi sadeži, zlasti detelja, ajda in repa. Učenci so se uverili, koliko se je posejalo, koliko se je pridelalo. Izmed vseh vrst pšenice se najbolj ponaša domača pše- nica, izmed ovsa dupavski oves, ki ima težko zrnje in mehko slamo. Turščica je zboljšana domača. Izmed krompirja se sadi onejidec ter zgodnje-ameriški in solnčnik. Domača detelja se seje s travo in sicer se poseje 1 ha s 15 kg detelje in 10 kg laske ljulike. Ta mešanica traja dve leti. Zelnik je 1000 m% velik, zelja se je pridelalo 12 g. To vse smo posneli iz letnega poročila te sole, ki je tako zanimivo, da bomo svojim čitateljem morebiti se vstregli s kakim podatkom te sole. Kmetje, ne opuščajte škrop- ljenja trt proti peronosporl! Ker smo imeli zadnji dve leti zaporedoma sušo, se tudi peronospora ni tako močno razvijala kot pretečena leta. Mnogi lahkoverni in lahkomiselni vinogradniki so vsled tega mne- nja, da ni treba več trt škropiti. Kako napačno je to mnenje, to je nam pokazalo ravno lansko leto. Po dolgi snsi je meseea avgusta nastopilo močno deževje in kar na mah se je prikazala peronospora, ki je mnoge vinograde (zlasti v zapadnih legah), ki niso bili poskropljeni, prav hudo zdelala! Ker je pa letos že rnajnik deževen, je nam letos pričakovati peronosporo bolj zgodaj in bolj hudo kot lani. Za to pa svarim vse vinogradnike, ne opuščajte škroplje- nja! Prvo škropljenje naj se vrši koj, ko odrastejo poganjanki dobro ped dolgi, drugo St ran fiO. BKLOKRAN.JEC (SLOVENSK1 KAlETj Letnik II. škropljenje 10 do 14 dni po prvem in tretje 14 dni po drugem. To navadno zadostuje. Le ako je poletje mokrotno, škropi naj se še v četrtič, tri tedne po 3. škropljenju. Pri vsakem škropljenju si moramo pripraviti svežo zmes galice in apna in zadostuje 1 kg galice pa 1V2 kg apna na 100 / vode. Ker je letos trta veliko bolj razvita kot lani, preskrbi naj si v s a k, nerandoraa potrebno galico in škropilnico. Galico oddaja c. kr. kmetijska družba potom svojih podružnic gospodarska zveza pa potom kmetijskih dru- štev. Kmetijska družba oddaja pa tudi trtne škropilnice, revnim vinogradnikom s pomočjo državne podpore tudi brezplačno ali za polovično ceno (glej razglas v „Kmetovalcu). Kdor pa želi dobiti močnejše škropilnice „Avstrija" ali pa nove Skropilnice „Avto- mata" po znižani ceni ('/r, ceneje) zglasi naj se takoj pri podpisanemu. Cene teh škropilnic, z zabojem vred so: na Dunaju v Nov. mestu »Avstrija« z cnim razpršilnikom 27 K 20 h. 28 K ¦- h „ z dvema razpršilnikoma 29 „ 60 ,, 30 ,, 60 ,, „Avtomata" z nav. razpršiln. 25 „ — „ 26 „ — „ „Avtomator"(pumpakavtomati)20 „ 20,, 21 ,, 20,, _________B. Skalicky. Doma in na tujem. Duhovski terorizem. Piše se nam: Župnik iz Vač pri Litiji ni hotel iti blagoslovit velikonočnega kolača na Tolsti vrh, kakor po navadi. Rekel je, da ne gre, ker je tam preveč „naprednjakov". Kraetje so se sedaj znienili, da kadar pride po bero, da mu bodo povedali: kjer je bil blagoslov, tam naj bo pa bera, ter da mu tudi letos ne bodo nič dali. Zvonilo se neki tam tudi ne bo toliko, kot so je po navadi. K raaši vabiti se ne sme in tudi zvoniti med mašo ne, samo takrat, kadar se raaša začne, nič več! Pravi, da je prišlo to od škofVi, ampak za drugod še ne sedaj, samo za Tolsti vrli pri Vačali najprvo. Neka žena od tam je rekla, bog ve, če mi bo pustil zvoniti, kadar umrjem; gotovo ne! No, pravi pa, kakor hoče. saj tako človek nio ne ve, kaj je verjeti, ker že vsak zupnik po svoje vero popravlja. GluhonemJ se bodo sprejemali v zavod v Ljubljauo tudi v letu 1909/10. Na leto stane 300 K. Izključeni so od sprejema bebasti, slaboumni, božjastni, taki z nalezlji- vimi boleznimi in drugimi telesninii hibami. Natančneja pojasnila pri upravniätvu („SI. Narod" z dne 8. maja, St. 104). Dohodnlnski davek nalože v Ameriki le takim, ki imajo čez 5000 dolarjev, to je (":ez 25.000 K letnega dohodka, češ da naj plačajo davek oni ljudje, ki lahko store, ne da bi si pritrgali tudi le en grižljaj, ne pa oni, ki si morajo davek pristradati. Tako je prav! Kaj pa pri nas? Dostikrat kdo ne- slano j(':, da prilirani za davek. Boji med katoliki v Jeruza- lemu. V Jeruzalemu so se sprli grski in arabski katoliki. Slednji hočejo postati namreč od prvih neodvisni. Pri javnih cerkvenih prireditvah je prišlo do tepeža, pri katerem so grški katoliki ustrelili 4 arabskc, nakar so arabski vdrli v grški samostan sv. Nikolaja in med vratmi ustrelili škota insamostanskega blagajnika. Deželna via da je prepovedala vsa javna cerkvena opravila. Kje je prepovedano zdehatl? Na gledaliskem odru. Tgralcu Srotu se je v Berlinu med predstavo trikrat zazdehnilo. Obsojen je na 50 mark globe. Zaradi težketelesne poškodbe se bo zagovarjal uslužbenec deželne norišnice Am Stajnhof pri J^unaju, ker je z besnečim Georgom Fajglom na tak način ravnal, da je umrl. Fajgl je bil šele par dni v norišnici. Ko je neko nedeljo popoldan odšla sorodnica, katera ga je obiskala, je zbesnel. Uslužbenec ga je hotel spraviti v prisilni jopič — pri tern delu mu je pomagal nekdaj umobolen služabnik. Fajgla sta dva vrgla na tla in sta mu zlomila križ. Mrtvega možkega v ženskl Oblekl so našli na Angleškem. Bil je Frit Panton, advokat iz Londona. Na rokah je imel kragulčke, kakršne rabijo v cirkusih. Sorodniki trdijo, da je samomor izključen, 100 detektivov iščo storilca. DIjaki za italljansko vseuei- liŠČe. Društvo: „Korda Iratres" v Eimu je odklonilo predlog, da. bi prenesli njegovi zastopniki terneljni kamen za Jaško vseučilišče iz Eima v Trst. Zdaj bodo to storili učenci trgovske sole v Benetkali. Roparski napad. Privdovi Reške v Berlinu je stanoval mlad mož, ki se je imenoval Winkler. Ta je napadel vdovo s težkiin kladivom, katero je zlomil, ker je s tako silo zamahnil. Vdova je težko poi^kodo- vana. Policija je dognala, da jo Winkler štirikrat zapored na svoje ime odposlal denar po pošti. Slučajno je bila vselej gospodinja doma, kadar je dospel pismonoša. Ko je v četrtič čakal denarnega pismonoša, katerega je hotel oropati, se je hotel najprej iznebiti gospodinje. Ko mu je ta prinesla kavo, je planil nanjo. Morilec je zbežal. Prva češka splošna delniška družba na zava- rovanjc na življenje v Pragi ima hvojo glavno zaslopstvo z;i vsc slovonske dcžole v Trst». Ta družba zavarnjr; na življonje po najnižjih cenali in po najugodmvjsih pogojili. Za kratek čas. Prl brlvCU. Gospod: „Kako sto vendar počasni, ali bo vendar že?" Brivec: „Samo spredaj je treba še lase pristriči!" (ilospod: „Če le v tern času ne zrastejo zadnji lasje !a Iz amerlkanskeg'a humorja: Lira: „Kaj mi nisi pravila, da tvoj Sam zasluži mnogo denarja s svojim glasom ? — Kloe: „Da, pri operi." — „Pri operi?" — „No, da, on kliče kočije." Prva slovenska trgovina Fevc S KožBlj v KOCEVJU v hiši slovenske „Kočcvske posojilnice". Odgovorni urednik: Mihael Rožanec. Izdajatelj: Konzorcij Belokranjca v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl.