Dopisi. Iz Maribora 30. grudna. Vinko. — Prišel je čas, v kterem se slobodno iti brez straha v svoji domovini obračati smemo. 20. oktober je vsem ljudstvom enake pravice in postave oznanil. VToliti si smemo može, kteri bojo govorili za narod in za domovino. Povedati in potožiti se smemo o tenfr, kje nas čevelj žuli. Zatoraj pazimo in pre-vdarjajmo, koga bomo volili. Strast in jeza proti drugim narodom, nevošljivost itd. naj se ne mesa v našo volitev, ampak enaka, bratovska ljubezeu proti vsakemu; zaupanje in odkritoserčnost naj nam bo pri tem važnem delu vedno pred očmi. Nas narod je velik, to vsaki ve. Če tedaj „vi-ribus unitis" poprimemo, se bo dobro poznalo. Zatoraj na noge in na delo, dokler je dan, zakaj priti bi znala noč in časa ne bo več! Naše ljube „Novice" nas celih 18 let pravega domoljubja učijo; njim gre čast in hvala na veke, da so narodnost zbudile. Njihova obsega je velika, zasluge še vekše; izobrazile so nas in uam povedale, kdo da smo; pa vem, da nam bojo še zmirom dosti povedati vedile in nam naše pregrehe in napake popravljale. Zaupajmo jim tedaj tudi vprihodnje! Dandanašnji se je svet — rekel bi — prerodil. Mnogo zgubljenih sinov se je s kesanim sercom pod krilo svoje ljubeznjive matere povernilo. Prepričali so se, da je, čeravno povsod dobro, doma vendar najboljše. — 7 — Kar so popred zaničevali in kar se jim je merzilo, jim je zdaj najslajše in dražje. Kakor žejni jelen nu stermi gori po kaplici vode hrepeni, ravno tako hrepenijo ti spokor-jenci po domačem koscu kruha. Kdo so pa ti sinovi, ki so se domu podali in ki tako ojatro pokoro delajo? me boš prašal dragi čitatelj. Ni mi treba, da bi te po dolgem in težkem potu vodil, da me zastopiš; povedal ti bom na kratko in čisto po domače — to so ti tisti Slovenci, ki zajativši svojo mater so med Nemce šli, in še jih je dos-ti, ki nemškutarijo. Pravega Nemca spoštujemo in ljubimo, ker taki, ako je pošten, ne more zatejevati narodnosti svoje, in je pravičen tudi drugim narodom. Al gnjusoba so nam nemškutarji. ki zaničujejo pravice družin narodov. Leseni spada večina (ne ravno vsi) nemških' političnih listov, ki tako radi v našo ^literaturo" svoje vile zaderajo — pa tudi plajsč po vetru obračajo, da je res čuda. Pomnim še dobro, da je bilo mesca avgusta t. 1., ko sem bral v „Oest. Voiksfreuud-uu, „dass die Slaven ihre ganze Literatur i m Sacktuche davon tragen konnen". Primi ga pa zdaj v roke, in posebuo liste mesca grundna prebiraj, boš kmali vidil, kako je rep med noge potegnil. Ze dela pokoro in piše: „die Slaven sind keine schlechten Oesterreicher". — če se ne motim, tudi nekod veli, da so „eine selbststan-dige Nation". Slavni škof Strosrnajer ga je menda prepričal, da vendar svoje literature ne morejo ,5im Sacktuche forttragen" itd. — Horvatje so že dobili, česar so koli veličastnega cesarja prosili. Kaj pa mi Slovenci? Kaj bomo spali do sodnega dneva? Je li Horvatom kdo vse to ponujal, kar so dobili? O ne! Trudili so se in terkali, dokler se jim je odperlo. Primimo se tedaj tudi mi dela na pošteni postavni poti, pa se ne bojmo ne cernih oblakov ue toče, ki od toliko strani na nas padajo. Vsak ve, kako je treba narodne potrebe polajšati. To pa ne gre samo z „Novi-camia; nikar naj se jim ne naklada vse, ker imajo že tako veliko. "'•'") Sila nam je treba posebnega slovenskega --političnega lista. Zberimo bu in se pogovorimo za njega. Naši sosedje in braije, verli Horvatje, nam bojo gotovo na pomoč hiteli in si ga tudi naročevali. Ce oni svoj 5)Pozoru zderžijo, zakaj bi mi svojega ne? Za vrednika nam menda tudi ni treba skerbeti. Ne premišljevajmo predolgo! Zatoraj možje in gospodje skup — in povejte nam še Vi svoje misli; posebno pa prosimo si. vredništVo „Novicu za svet v tej važni zadevi. **) v Iz slovenskega Stajerja 30. dec. —.— Ako Bog da, borno dobili kmali volitve za občinske ali srejnske odbore, za deželni in deržavni zbor. Mnogoteri bo prašal po naših slovenskih krajih: Koga bomo izbrali, da nam oder-žuje občinski imetek, da pospešuje naše dobro, da nam svetuje o domačih napravah, o domačih šolah, da se nam otrebijo vsega tega, kar ne gre v nje, da se bo potegoval za vse pravice, ki grejo tudi nam ko Slovencom, da ne bomo kakor dozdaj od uradnikov, ktere mi s svojimi žuli redimo, dobivali le nemških pisem, kterih ne razumemo ter moramo okoli derčati za človekom, da nam razklada kar gosposka *) V zahvalo tega, kar so „Novice" dosihmal se za narod slovenski trudile, je prinesel „Pozor" v svojem lanskem listu 71. v „p rij atelski h poslanicah iz Gradca" b rato vsk o pismo, ki ga vsem prijatlom „Pozora" in „Novica brati priporočamo. Vred. **) Da nam je političnega lista živo treba, so „Novice" že lani perve dokazale, in čudno se nam zdi, da se ni še oglasil mož, ki bi to reč v svoje roke vzel; mi ne moremo vsega. Stroški« kakor jih v današnjih „Novicah" gosp. Zavcanin omenuje. so res veliki, ker kavcija za vse časnike s štempeljsko marko je velika. Kaj pa nimamo moža, da bi jo zmagal? Saj nekteri mislijo, da so časniki „zlata jama", s ktero se založniki in vredniki bogatijo. Naj omenimo tu le enega dohodka, ki doteka tako imenovanim „velikim časnikom" in to so plačila za oglasila in naznanila (Insertionsgebiihren). Biti mora, da se nam ne bojo uradni oglasi oznanovali v nemških časnikih kakor dosihmal. Ti oglasi v slovenskem velikem časniku bi pa mu bili lepa pripomoč dnarna. Vred. — 8 ----- hoče, in tako še družin reči veliko? Koga b?»jiv) iedaj volili, da nas ravno ti ne bi osramotili in izdajali, ktere smo sami odbrali za svoje zastopnike? Ce se nočem) kesati, če hočemo, da nas naši zastopniki, od nas odbrani, res zastopajo, odbirajmo može, ki jih zadnjih deset m bilo sram reči, da so Slovenci, da so Slovani; kteri s» so morebiti celo preganjanja imeli preterpeti za tega voljo; odbirajmo take, ki so teh deset let kupovali, pisali ali saj radi brali, kar je slovenskega ali slovanskega sploh, kteri so branili svoj narod zoper napadnike tuje ali potujene. Vidimo že, da nekteri mole svoje glave, kterih zadnjih deset let med Slovenci ali med Slovani ni bilo viditi; kažejo se že taki, ki jih je do sedaj sram bilo, reči da so Slovenci. Takih netopirov, ki niso ne miš ne ptič, bomo se ogibali; ljubši nam je čuk in sova, ki živi ponoči, namesto unih, ki le po mraku ferlijo. Pravi Slovenec bo rekel: „Ti nisi naš, idi tamo, kjer si dozdaj bil." Nemci pravi pa mu bodo tudi rekli: „Tudi naš nisi; kajti kdor svoje zaničuje, ne more ljubiti kaj drugega/' Takih odpadnikov ne volite; taki so nam sila nevarni. — Culi s i o dozdaj v „Novicah" o gosp. dr. Razlagu; slava mu! Slovenci ga poznajo. Poznamo dobro tudi gosp. dr. Ko če v a rja verlega prijatelja Vrazovega; al od kadaj se unidan v dopisu iz sv. Trojice priporočani, sicer spoštovani gospod peča s slovenščino, nam ni znano; treba bi bilo, nam to povedati. — Bodite natanjčni in vestni, dragi moji! ki imenujete v kovicah" gospode, ktere naj volimo za zastopnike svoje; da se ne priporoča očitno nobeden, ki ni na zlati vagi rodo-ljubja za tehtnega moža poterjen. Ne, da bi koga zaničevali; al saj naši zastopniki nam ne morejo biti, ki naših potreb temeljito ne poznajo. Iz Goričkega na Staj. 30. dec. Minulo leto so mnogo lepega in hasljivega bla^a donesle „Novice" prek hribov in dolin v roke poštenim sinom mile nam matere slovenske. Pohvalile so ga, kdor je vreden pohvale; pa tudi bušle so ga po nosu, kdor ima predolgega. Za novo J&io netite, ljube ^Novice" tudi z naših slovenskih vinskih hribcov med vaše znance nekaj novega, da znajo, da ne spimo. Eno uro hoda od terga sv. Lenarta v prijetni zeleni dolinici je farna cerkev sv. Jurja na Goričkem. Od leve in prave strani jo prijazno pogledujejo lepi vinogradi, ki prinašajo v jeseni obilo žlahnega vinca. Celo prav, da se imenuje na Goričkem. Letos nam je nalila terta veliko sodov, čeravno ne najboljega. Letošnje vino je rezno, ali, kakor pri nas pravijo, „ima kosti"; vendar zagoltnil se nobeden ne bo ž njim. Močno pa je, da rado potegne tudi v grabo, kdor si ga je naložil več od kopača. — Pri omenjenem sv. Jurji so dobili toti mesec celo nove orgije, ki so vredne očitne pohvale. Naredil jih je Janez De u črna n iz Beča (Dunaja). Jauez Deučman ni Nemec, kakor ime njegovo pravi, ampak rojen je pri isti fari sv. Jurja na Goričkem. Siromaška sta bila njegov oče in njegova mati, in oba mu je nemila smert že zgodaj pobrala. Ptuji ljudje ga vzamejo pod svojo streho in izredijo. Kadar odraste, zapusti rojstni kraj; brez zlata in srebra gre po svetu; bistra glava je bila vse dedištvo njegovo. Marljivost in Božji dar čednosti pa ga povzdigneta na toliko, da je zdaj eden med pervimi umetniki na Dunaji. Na vse kraje, celo v Ameriko pošilja stare in nove muzikalne iznajdbe. Iz dveh vzrokov zasluži tedaj biti priporočen, pervič: zavolj izverstne umetnosti, in drugič, ker je „list naše gore" — mož našega rodu. Stanuje „\eue Wiedeu, Lumpertsgasse Nr. 818 in Wiena. Jurjoške nove orgle so resnično lepe; veselje jih je gledati, še prijetniše, jih slišati. Ako bi cerkev še enkrat tako velika bila, kakor je, bi novih orgel glas še tudi enkrat tak mil in prijeten bil. Imajo 14 registrov in fisharmoniko ganljivega glasa. Hvala tedaj verlim farmanom, ki bodo za nje dnarje šteli; hvala tudi Janezu Deučman-u, ki jih je postavil. Hvala pa tudi gospod župniku J. D., ki za olep-šanje Božje hiše neutrudljivo skerbi, pa tudi lastne mošnje ne zaklene, kadar je kaj storiti za olepšanje Božjega hrama. Tako je pravo! F. Š. Od kranjsko-štajarske meje na sv. Janeza dan. J. H. — Ako bi utegnili odkod drugod slišati od „krivavih nosova v Tr., naj Vam sam povem, kaj je bilo. Na božični dan popoldne je bilo po navadi kakor tudi drugod darovanje (ofer) za uboge pri nas, in darovavcom sem svetinjo kusevati dajal. Al čudno se mi je zdelo, ko vidim, da večidel ljudi konec nosa rudečega ima. Kaj pomeni to? — si mislim — saj vsi niso padli in si nosov pobili? V i d i I sem tudi, da rudečina ni kervava, ampak od kake barve. Kaj pomeui to? — premišljujem — je li kakošna vraža se pritepla, da danes z rudečimi nosmi k darovanju pridejo? je morebiti kdo za šalo ljudem nosove namazal? Sumim dalje; z eno besedo, komaj sem pričakoval, da so večernice minule. Iz cerkve grede poprašam pervega ko ga vidim z rudečim nosom: Povej mi vendar, zakaj nek imate danes vsi rudeče nosove? Debelo me spervega gleda, si nos obrise, nekoliko pomisli ter reče: Berž ko ne od tega, da smo podobo matere Božje, ki za altarjem stoji, kusevali. — In res je tako bilo. Mežnar je namreč pozabil shraniti tablo matere Božje, ki je za advent v altarji bila, in jo za altarjem pusti; ker pa je bila še nova, barve še ne suhe, je vsak kuševaje jo rudeč nos dobil. V cerkvi so ljudje, viditi rudeče nosove, se čudili, kaj to pomeni; zunaj cerkve pa, ko zvedo uzrok maro^e, so se eden drugemu na glas smejali. Iz Zapog. J. B. — Praznik sv. Štefana pri zorni božji službi med pridigo smo bili kaj zlo vstrašeni. Devet let star deček iz neke bajte priteče bos pod zvonik ter zakriči: „Gori! pomagajte!" Doma za varha pušen poklekne in moli, kakor mu oče naroči, kar se mu zabliši v bajto na uro, da vidi pol sedmih. Pogleda pri oknu ter zagleda, kako v sosedovi zgolj leseni bajti na voglu ogenj iz butar ^v streho pošviga. Skoči iz bajte ter po cesti kričaje teče do cerkve ljudi na pomoč klicat, ki vsi prestrašeni iz cerkva planejo še leta 1859 od velicega požara oplašeni. Sreča velika, da so bile vse strehe s snegom pokrite. Samo nekaj strešnice in nekaj lesa je pogorelo; bajta pa je samo čez konec osmojena, dasiravno vsa lesena. Znotraj ni nič zgorelo, samo skoz eno okno se je ogenj okoli enega kipa obliznil in gaposmodil; tudi izpod strehe so mogli večji del žita in prediva oteti, le kake štiri mernike ajde in nekaj prediva se je ubogemu gostaču spridilo, vse drugo so oteli. Sreča, da je omenjeni deček berž zapazil ogenj in ljudi na pomoč poklical. Zato so pa tudi po zadušenem ognji se v cerkev k zastani božji službi okoli osme ure vernivši kaj goreče se zahvalili za odvernjeno veliko nevarnost. Iz Ljubljane 1. jan. Poslednji dnevi minulega leta niso bili brez veselih, pa tudi ne brez žalostnih novic. Naj omenimo uajpoprej žalostink. V saboto (29. dec.) smo pokopali slavnoznanega gosp. Fr. Metelko-ta, dosluženega učitelja slovenskega jezika. Bolehen že čez dve leti je vendar na sv. dan zjutraj ob štirih še maseval; potem pa se je vlegel in 27. dec. v Gospodu zaspal; za mertudom je umeri 71 let star. Zapustil nam ni slovstvenega dela nobenega imenitnega kakor slovnico svojo, pa s to si je postavil lep spominek na veke. Ker pa je bil mož premožen (zapustil je okoli 70.000 gold.) in ker je njegova oporoka znamenje dobrotljivega serca, naj povemo, kar za gotovo vemo. Razun zapuščine za svojo žlahto in 500 gold. za maše, 300 gold. za ljubljansko stolno cerkev, po 300 gold. za uboge bolnike vsake ljubljanske fare, po 100 gold. za bolnike v Št. Kocijanu, gornjem in doljnem Mokronogu, St. Mihaela pri Novem mestu na Dolenskem in Gorjah na Gorenskem, je odločil sledeče: 3 štipendije po 80 gold. za uboge pa pridne študente od 3. normalnega razreda naprej,, — 1000 gold. za štiftengo invalidov, — 1000 gold. za Alojzevišče, — 6000 gold. za 6 premij po 50 gold. na leto za 6 učiteljev ljudskih šol, ki eo lepega obnašanja in ___ 9 ___ marljiv v svojem poklica, pa se še posebno pridno obde-Ijujejo slovenščino in pa sadjorejo v šoli; a ko bi se utegnilo kadaj v Ljubljani napraviti slovensko učiteljsko seminišče, se more za to polovica tega kapitala oberniti, — 200 gold. je daroval podpornici revnih gimnazijalnih ucencov v Ljubljani, — 10.000 gold. za napravo ali zboljšanje farnih šol v Št. Kocijanu. Št. Marjeti, gornjem in doljnem Mokronogu in pa pri sv. Trojici, — vseskupni dedniki (universaierbi) so ljubljanske sirote (zakonsko zapuščeni otroci) do 15. leta, ki nimajo starišev ali uboge stariše, za izrejo v službo ali kako rokodelstvo; najmanj mora kapital za sirote znesti 10.000 gold., če pa bi utegnil kapital znesti čez 30.000 gold., naj se to, kar je odveč, porabi za določeni druffi namen, — 15 gold. vsako leto je zapustil šolskemu služniku ali preparandu, ki pri ker-šanskemu nauku v nedeljski šoli rokodelskim učencom žlobudranje brani (očitno znamenje, koliko je rajni Metelko kot učnik v tej šoli preterpel od neposajenih fantov); duhovne bukve je zapustil bogoslovcom, ostale druge in pisanja pa bukvarnici ljubljanski; al ta zapuščina ni posebno obilna. — Žalostuega serca imamo tudi povedati, da našim bravcom pod imenom Križnogorski dobro znani gosp. fajmošter Jožef Bevk je unidan umeri, in sicer po kratki bolezni za pljučnico; iskreni domoljub je bil tudi marljiv podpornik kmetijske družbe. Škoda, velika škoda za-nj, da nam ga je že v mladih letih vzela nemila smert! Naj mu bode žemljica lahka I — Po večletni navadi je tudi letos na sv. Štefana dan v dvorani tukajšne družbe rokodelskih podmojstrov po uredbi visokospoštovanega vodja gosp. prof. dr. Vončina bila prav vesela večernica, ktero so tudi naš svetli knez in škof gg. dr. Jernej Vidmar počastili s svojo pričujočnostjo. Med slovenskimi deklamaci-jami se je Koseskovi ^Zgubljeni raja in paKurnikova „Pekvata krača" najbolj odlikovala; gospoda Rus in Kurnik sta se kaj dobro obnašala; med nemškimi je burka „Schneider und Schuster" največ smeha vzbudila. Popevale so se slovenske in nemške pesmi, zakaj družbica ta šteje rokodel-cov iz mnogih dežel in narodov zbranih. Ko je bilo sreč-kanje darov ,,božičnega kresa" končano in se je gosp. vodja zahvalil svetlemu knezoškofu za čast njih udeležbe, so po-prijeli oni besedo in pohvalili lepi namen te družbe, opomnili potrebe tacih družtev zlasti od tistihmal, kar je nekdanja patriarhalna zveza med mojstri in delavci njih zlo zrahljana, in so željo izgovorili, naj vedno mir in sprava kraljuje med tovarši tega družtva, ter so pri tej priliki nekoliko govorili o narodnostih. Ker so svetli škof svarili narodne prepire, čeravno nobene narodnosti niso imenovali, se je od marsiktere strani mislilo, da pšice lete na narodnost slovensko. Al čisto potolaženega serca rečemo, da one misli so skoz in skoz krive misli, in da smo pooblasteni, očitno reči, da kaj tacega modri knez nikakor niso na-merjali; oni čislajo pravice slovenskega naroda kot verni sin sv. katoliške cerkve pa tudi svoje krajnske domovine, in ne bojo nikdar dopustili, kar je v njih moči, da bi te pravice kdo krivično napadal ali kakor koli žalil; „za vero in domovino" je tudi njih geslo. Kakor radostni mi to novo zagotovilo povemo bravcem svojim, s takošnim veseljem ga bodo gotovo tudi vsi zaslišali, kterim so domače svetinje pri sercu. — Sklepe poslednjega mestnega zbora bomo danes le po navadi ob kratkem omenili, ker bolj popolnoma bode celi protokol drugikrat naznanjen, ker je zbor sklenil odsi-hmai vse pomenke in sklepe v ^Novicah" in „Laib. Zeit." oklicovati. Pervo je bilo, da moramo pervi tečaj te višje realne šole že to leto na noge spraviti in da se zatega voljo pismo pošlje do si. ministerstva, da bo se ta šola s pripomočjo cele dežele ustanovila; Virantova stara hiša pri sv. Jakobu bi bila za to najbolj pripravna. Tudi na deželne stanove bo šla prošnja o tej zadevi. — Dvema gospodoma je bila mestna pristojnost zagotovljena. — Miuisterstvu se bo prošnja predložila, da zbori mestnega odbora smejo spet očitni biti. — Ker na sveti večer, ko je dunajski vladni časnik v Ljubljano prinesel veselo pismo, da minister Schmerling hoče popolnoma uresničiti cesarski diplom od 22. oktobra, je bilo naše mesto ljubljansko prostovoljno raz svit lj eno, in je, kakor vsi unanji časniki po versti pripovedujejo, bil mestni gosp. predstojnik zavoljo tega očitan od gosp. deželnega poglavarja, je bil v današnji seji vprašan, kako in kaj je bilo? Gospod predstojnik je od konca do kraja ra ložil vse in poslednjič povedal, da je že tudi pritožbo poslal do si. ministerstva. Odbor pa je po zaslišanji gosp. mestnega predstojnika, ker je bil o lojalnem početji res hudo razžaljen, določno v imenu mesinjanov izgovoril, da to, kar je gosp. predstojnik o osve-čavi mesta storil, je bilo skozi in skozi po volji mestnjanov storjeno. — To so bile zadeve današnjega zbora.