kulturno - politično glasilo '
Sladkor kg 8 šil., bela in rdeča vina liter 13 šil., rum in žganje liter 18.90 šil., kuhinjska čokolada 29 šil. Karolina - riž v vsaki množini
BRUNNER
trgovska hiša
CELOVEC — KLAGENFURT
.'/ir, v-
s v e t o v n i h in d o m a č i h d o g o d k o v
a?
. ;• £	'• V..
4. leto / številka 10
V Celovcu, dne 6» marca 1952
Cena 1 šilingi
Truman
prebivalstvu Sovjetske zveze
Divizije štejejo
Na Portugalskem v Lizboni jc bilo nedavno posvetovanje mož, ki so odgovorni za politiko zapadnega sveta.
V ospredju vseh posvetovanj stoji že dolgo vprašanje vojaških sil, ki bi jih mogli staviti v obrambo Zapada pri eventualnem napadu iz Vzhoda. Atlantska zveza in njena oborožena sila, to je vprašanje, okoli katerega se vse vrti. Konferenca za konferenco sledi. Medtem ko manjše države v razmerno dobri meri reagirajo na ameriške načrte za obrambo Zapada, so z velikimi državami tudi velike težave.
Anglija sama za združeno Evropo ne kaže posebnega navdušenja niti ne posebne dobre volje, da bi pri tem sodelovala v takem obsegu, kakor bi to odgovarjalo njenemu političnemu in gospodarskemu pomenu. Francija pa boleha v svoji notranjosti. Vladna kriza sledi vladni krizi. Ko sc vršijo važna politična in vojaška posvetovanja, jc Francija brez vlade in nc more govoriti s tistim poudarkom, ki odgovarja njeni velikosti. To na eni strani slabi Francijo kot tako in ustvarja v vsej zapadni politiki nek dvomljivi faktor, s katerim je treba pri vsaki veliki odločitvi računati. Razume sc, da Amerika pri tem političnem kolebanju največje države v zapadni Evropi posta ja nekam nemirna in grozi z ukinitvijo gospodarske in tudi — v slučaju vojne — vojaške pomoči Zapadni Evropi.
Notranje politične prilike Francije pa seve pretresajo tudi vse gospodarsko življenje države. K a pital, ki j c pač kri vsega gospodarstva’, zgublja vero v stalnost in tako zapušča deželo, ker se počuti v Ameriki varnejši. S tem odtokom kapitala se skr-čujc krvni obtok francoskega gospodarstva iti tako rastejo zopet notranje politične težave.
Pri vsaki vladni krizi je težje najti izhod iz tega nepreglednega položaja. Na drugi strani pa vidimo v francoskem parlamentu močno komunistično levico in močno desnico pod vodstvom generala De Gaulle-a. Oba skrajna tabora sta strnjena, medtem ko je sredina sama v sebi razbita na vrsto strank in tako v važnih političnih in gospodarskih vprašanjih neecUna.
K notranjim težavam Francije pa se pridružuje še njena zaskrbljenost glede Nemčije. Kakor zelo bi Zapad nemškega vojaka potreboval pri svoji obrambi, tako se zelo bo ji ali pa je nezaupljiv proti nemškim generalom in politikom. Zapadita Nemčija pa ima tudi v vprašanju vojaškega doprinosa k obrambi Zapada velike notranje težave od strani socialistične stranke. Ta tvori v parlamentu močno opozicijo, ki v narodu samem močno udarja na nacionalno šovinistično struno.
K vsem tem političnim težavam v velikih zapadnih državah sc pridružuje vprašanje oboroževanja. Oboroževanje zahteva °gromno denarja in surovin, oboje pa je treba odtegniti civilni potrošnji in tako Zniževati življenjsko raven večine narodov, ^im bolj bo industrija zaposlena v oboroževanju, tem manj bo producirala za ci-v‘lno uporabo, tem manj bo mogla zadovoljiti mase narodov in tem bolj bo rasla v tem pogledu nezadovoljnost.
Breme, katero prevzema z obrambo Zapada Amerika, je zelo veliko in težko. Do*-kler bodo ameriški davkoplačevalci voljni prispevati svoj del, tako dolgo bo še prihajala pomoč od tam.
Isti pojav vidimo tudi pri nas v Avstri ji. Na eni strani si spoznanje, da si mora dr-y-ava in narod z lastno močjo in lastnim delom zagotoviti žviljenjske možnosti, utira pot. Na drugi strani pa se odgovorne stranke bojijo potrebnih operacij v državni Upravi in tudi v pogledu zvišanja produk-li vnos ti v industriji in kmetijstvu. Le če bo mogoče z istimi delovnimi močmi več
Združene države poizkušajo z radijskimi oddajami v najrazličnejših jezikih prepričati tudi prebivalstvo Sovjetske zveze o pravilnosti svoje politike. Te oddaje pa so sovjetske postaje zelo motile. Zato so dale zgraditi Združene države plavajočo radio-oddajno postajo. Ta oddajna postaja je zgrajena na ladji „Courier”, ki bo križarila ob obrežjih komunističnih dežel in bo oddajala „Glas Amerike” v 46 jezikih. To bo verjetno tudi onemogočilo motnjo teh oddaj.
Te oddaje je začel v torek, dne 4. marca, predsednik Truman, ki je govoril narodom Sovjetske zveze. V svojem govoru, ki so ga takoj prevedli in oddajali v 46 jezikih, je Truman v glavnem dejal:
„Mi smo vaši prijatelji in med nami ni nasprotij, ki jih nc bi bilo mogoče odstraniti. Toda vaša vlada mora prenehati s politiko sovraštva in nasilja in sprejeti mo-
V soboto, dne 1. marca, je bila konstituirana okrajna kmečka zbornica v Celovcu. Pri volitvah dne 25. novembra lanskega leta je dobila Kmečka gospodarska zveza dva zastopnika. Koroška kmečka zveza pet zastopnikov, Delavsko-kmečka zveza tri zastopnike in Samostojni kmetje dva zastopnika.
Pri volitvah je dobil kandidat Koroške kmečke zveze, dosedanji načelnik okrajne kmečke zbornice v Celovcu, Mihael Jure, sedem glasov in je bil tako izvoljen ponovno za predsednika okrajne kmečke zbornice v Celovcu. Za predsednika Jure-ja so glasovali zastopniki Koroške kmečke zve/c (OcVP) — 5 glasov in dva zastopnika Kmečke gospodarske zveze. Za prvega namestnika predsednika je bil izvoljen zastopnik Delavsko-kmečke zveze, dež. poslanec in kmet Rupert Poscharnig, za drugega na-
proizvajati, bo mogoče več izvažati in tudi potrebne dobave živilskih in industrijskih potrebščin uvažati in plačati.
Resni časi sc nam obetajo, resni tako na gospodarskem kakor tudi na političnem področju. Treba je resnega preudarka kakor tudi resnega dela na vseh področjih.
ra načela miru. Danes pa živimo sredi strašnega boja, ki obsega ves svet in v katerem hoče vsaka skupina za sebe pridobiti ljudsko mnenje. — Vaša vlada hoče podvreči ves svet brezbožnemu in totalitarnemu komunizmu. Njeni zastopniki so povsod na delu in povsod sejejo strah in sovraštvo.
Svobodni narodi pa se niso vdali navalu sovjetske propagande in na ta napad smo odgovorili z resnico, ki naj osvobodi vse človeštvo. Z vsemi sredstvi se moramo boriti proti propagandi suženjstva.”
Predsednik Truman je zaključil svoj govor z besedami: ..Svobodni narodi se morajo zavarovati pred vsakim napadom. Toda končna rešitev vsega zla ni s pomočjo vojske, broddvja in letal. Ta rešitev je v tem in bo prišla takrat, ko bodo vsi narodi pripravljeni živeti medsebojno v miru.”
mestnika zastopnik Koroške.kmečke zveze, Simon Kuttnig in za zapisnikarja je bil po žrebu izvoljen zastopnik Kmečke gospodar* ske zveze, Boštjan Malic iz Sentjanških Rut.
V Šmohorju je bil po žrebu izvoljen za predsednika okrajne kmečke zbornice kandidat Koroške kmečke zveze, Hans Scbabus.
Zanimivo jc, da so v Celovcu kakor tudi v Šmohorju enotno volili zastopniki Delavsko-kmečke zveze (SPOe) in zastopniki Samostojnih kmetov (VdU).
Pomorske vaje v Sredozemskem morju
V Sredozemskem morju so v teku velike pomorske vojaške vaje, katerih se udeležuje veliko število vojnih ladij Združenih držav. Velike Britanije, Francije in Italije.
Poveljstvo pri teh vajah, ki bodo trajale skupno devet dni, imajo izmenoma povelj niki vseh štirih držav, ki se teh pomorskih Vaj udeležujejo.
Istočasno pa so sc pričele pomorske vojaške vaje atlantskega brodovja Združenih držav iu vzhodni obali Združenih držav. Teh vaj sc udeležuje okrog 100 vojnih ladij.
Friedrich Schaftzmavr
Celoviki žlupsn (poročilo nn drugi strani)
KRATKE VESTI
Papež Pij XII. je izdal na katoličane vsega sveta okrožnico, v kateri jih ponovno opozarja na škodljivost čitanja komunističnih in drugih protiverskih ter veri sovražnih listov ter knjig, kar je zato prepovedano pod pretnjo odtegnitve sv. zakramentov.
Pri razstreljevanju pečin pri gradnji velike elektrarne v Kaprunu se je zgodila velika nesreča in sta bila pri tem dva delavca mi tra (med tema je eden Celovčan), pet delavcev pa je bilo težko ranjenih.
Ameriško gospodarsko odposlanstvo za Avstrijo (MEC) je obvestilo avstrijsko vlado, da bo Avstrija dobila vsa nakazila v gotovini in v blagu tudi v tekočem proračunskem letu (ki pa poteče 30. junija letos) brezplačno, to je kot dar, ki ga ni treba vračati.
Na Semcringu so predali prometu dne 1. marca nov predor, ker je bila vožnja v starem predoru že zelo nevarna. Novi tunel so gradili osem mesecev.
S L marcem letošnjega, leta je opustila Velika Britanija otok Helgoland (v Severnem morju) kot poizkusno ozemlje za bombardiranje in ga spet prepustila v upravo zapadno-nemški vladi.
Pri pogajanjih za premirje na Koreji je opažati v vedno večji meri, da na komunistični strani ni resne volje za premirje. Med premirjem so gotovo največ pridobili komunisti, ki so reorganizirali svoje edinke.
V	glavnem mestu otoka Formoze, v Tai-peh-u, kjer je sedež nacionalne kitajske vlade, so sc začela pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe med Japonsko in nacionalno Kitajsko.
V	obmorskih pokrajinah ob Perzijskem zalivu so se pojavili celi oblaki kobilic. Za uničevanje kobilic trosijo iz letal sredstva za uničevanje kobilic.
V	dinami tnem skladišču Stadl-Paura pri Lambachu na Zg. Avstrijskem jc nastala eksplozija, pri tem so bili trije delavci mrtvi, več pa jih je bilo težje in lažje ranjenih.
Francosko letalo, ki se je dvignilo za polet iz Nizr.e proti Parizu, je kmalu po odletu zavozilo v skupino ptic selilk. Propeler se jc ustavil in letalo je strmoglavilo v globino ter se vnelo. Vseh 33 potnikov in 5 mož posadke je bilo pri tem mrtvih.
V	predmestju Rio dc Janerio, glavnem mestu Brazilije, jc prišlo dne 4. marca do največje železniške nesreče v zgodovini Brazilije. Doslej so mogli ugotoviti 120 mrtvih, več kakor 200 potnikov pa je težje ranjenih in veliko število potnikov pogrešajo. Nesreča se jc zgodila namreč na mostu iu je veliko število potnikov padlo v vodo. Nad 100 potnikov so mogli rešiti iz valov, veliko število pa jih je gotovo utonilo.
Dne 4. marca je hud potres močno prizadel japonski otok Hokkaido. Devet metrov visoki morski valovi so preplavili mesta in vasi. število mrtvih je več sto, 2000 stanovanjskih hiš je porušenih in nad 10 tisoč Japoncev je brez stanovanja.
Avstrijski pstader v Washingt3mi
Že nekaj dni se mudi v Združenih državah avstrijski podkancler, dr. Adolf Scharf. Podkanclerja je najpreje sprejel ameriški zunanji minister Dean Acheson bi se^c i njim razgovarjal 40 minut. Pri tem razgovoru je bil tudi avstrijski poslanik v Wa-shingtonu, Maks Lowenthal.
Po tem sprejemu je govoril dr. Scharf na časnikarski konferenci o avstrijskem vprašanju. Pri tem je poudaril, da avstrij-
Nova vlada v Egiptu
Komaj en mesec je bil Maher paša ministrski predsednik v Egiptu. Ravno jc, bil na tem, da sc začne pogajati z britanskim poslanikom v Kairu o ureditvi britansko-egiptskega spora, ko jp odstopil. Ozadje odstopa egiptske vlade je verjetno v zahtevi kralja Faruka, da naj bo parlament med pogajanji z britanskim poslanikom odgo-den, na kar pa Maher paša kot predstavnik najmočnejše stranke v parlamentu
Okrajna kmečka zbornica v Celovcu
sko prebivalstvo na splošno odobrava prizadevanje zapadnih sil za sklenitev skrajšane avstrijske državne pogodbe, da pa bi avstrijska vlada nikakor nc mogla pristati na kako posebno pogodbo Avstrije z za-padnimi silami. To bi namreč pomenilo razkosanje Avstrije na dva dela.
Naslednji dan je bil avstrijski podkancler sprejet pri podpredsedniku Združenih držav, verjetno pa ga bo sprejel tudi predsednik Združenih držav, Harry Truman.
(tvafd-stranka) ni pristal.
Novo vlado je sestavil nato 63 letni advokat Neguib el Filiali paša, ki je bil lansko leto izključen iz wafd-strankc. Novi ministrski predsednik je sporočil, da je kralj odgodil parlament za en mesec.
Britanski poveljnik ob Sueškem prekopu, general Erskine, je izjavil, da je odstop vlade Maher paša ustvaril v Egiptu nevaren položaj.
Politični teden
Po sveta...
Končala se je konferenca držav Atlantske zveze v Lizboni in odmev na njen uspeh ali neuspeh je zanimiv, ker podaja točno sliko političnega stanja v zapadnem svetu in na drugi strani reakcijo v komunističnem svetu.
Pri vsej črnogledosti: konferenca je uspela.
čitatelji se spominjajo, ko smo pisali o slabih izgledih za Lizbono. Bilo je utemeljeno, kajti francosko-nemška nasprotja so tik pred napovedanim zasedanjem dosegla višek in najhujšo ostrino po zadnji vojni. Francoska vlada je šele po večdnevnih in večnočnih zasedanjih z majhno večino spravila pod streho pristanek na oborožitev Nemčije. Ce bi vlada bila takrat padla, bi verjetno sploh ne prišlo do konference v Lizboni.
Pod že tako slabo zvezdo pa se je konferenca končala vendarle presenetljivo hitro in uspešno. Države, članice Atlantske zveze, so se sporazumele v potankostih glede skupnih stroškov za oborožitev evropske armade, oziroma o tem, koliko naj vsaka članica iz lastnih sredstev k temu prispeva. Najtežje je bilo pri Francozih in Nemcih. Eni kot drugi so po pravici zatrjevali, da predvidenega prispevka ne bodo zmogli. Pri Francozih so Amerikanci našli rešitev v tem, da so jim dali ogromno posojilo, pol milijarde dolarjev, bonnski vladi pa so bili vojaški izdatki zmanjšani za nekako tretjino.
Eisenhower je sporočil, da bo zapadno-evropska armada pod njegovim poveljstvom do konca leta 1952 dosegla 50 divizij.
Ameriški napori za enotno Evropo in njeno vojaško pripravljenost za slučaj spopada z Vzhodom.
Ta veliki program v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru je sicer prinesel uspehe, vendarle še zdaleč ne tistih, katere bi si želel zapadni demokratični svet. Schu-manov načrt, Plevenov načrt in Atlantska zveza so stebri zgradbe, ki jo Amerikanci grade. Boriti pa se imajo. tukaj manj z materialnimi stroški kot pa s starimi evropskimi boleznimi, kot je nacionalizem, različne državne strukture itd. Vrhu tega je ameriška diplomacija šele zdaj pobliže spoznala naše domače razmere ..starega” kontinenta. Acheson in Eisenhosver sta nedvomno najboljša poznavalca Evrope in njenih dednih bolezni. In njima je pripisati uspeh, v kolikor ga je bilo.
Uspeh je bil, načrt je velik, toda kdaj in kako bo tudi izveden?
Najbrž ne slučajno, temveč iz neke gotove preračunanosti je londonski časopis „Times” označil vso lizbonsko zadevo kot utvaro. „Times” je časopis, ki ni glasilo nobene stranke, pač pa z neko tipično angleško, evropskemu občutju skoraj zoprno hladnokrvnostjo jasno in ledeno-mrzlo zastopa stvar angleškega imperija. Kljub Ede-novim slavospevom evropski skupnosti bi skoraj rekli, da je časopis ,,Times” boljši glasnik angleške politike kot pa poslovo-deči zunanji minister. Kljub lepim besedam, je Velika Britanija ostala izven Atlantske zveze in časopis „Times' je to nadvse očitno podčrtal.
Komunistično časopisje to sijajno izrablja in govori, o šele dogovorjenem rojstvu skupne evropske armade. Jasno je, da je tako pripovedovanje slično nojevi glavi v pesku, ostane pa vendarle vprašanje, kaj bo Vzhod storil, če Eisenhosverjeva vele-armada postane dejstvo?
O avstrijski državni pogodbi: mnogo govorjenja, nobenega rezultata.
V Londonu so se sestali trije zapadni ministri koncem januarja na 258. seji za skle nitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Sovjetskega zastopnika sploh ni bilo. Potem so trije zapadni ministri podali izjavo, v kateri obsojajo izostanek sovjetskega zastopnika in obljubljajo, da bodo storili vse v svojih močeh, da bi avstrijska državna pogodba prišla pod streho. Predvideni so bili diplomatski koraki v Moskvi. Kot nepristranski opazovalci bi mogli pa samo to reči, da je naj večji optimist tisti, ki meni, da bi pri sedanjem svetovno-političnem položaju sploh moglo priti do take pogodbe, ki bi morala nujno imeti kot posledice ukrepe, kakršni so: umik zasedbenih čet itd. Sovjeti na to ne bi in niso nikdar pristali, ostali pa prav vsled tega tudi ne morejo. Avstrij ska reč pa je tudi preveč v neposredni zve-
zi orjaškega boja Vzhod-Zapad, da bi mogel kdo reči: ta ali ona stran je edina kriva. Vsi članki in trditve o tem spadajo v propagando in bijejo resnici v obraz.
Mnogo so v zadnjih dneh pisali o domnevni delitvi Avstrije. Te domneve so pač temeljile na žalostnem dejstvu, da avstrijski narod ne more odločati o svoji usodi in da bi bil brez obrambe, če bi ..veliki" o tem tako odločili. Povod za te pisarije pa so bili članki v sovjetskem tisku, ki je zatrjeval, da hočejo Amerikanci Avstrijo razdeliti. Odgovor na to je bila skupna izjava treh zapadnih velesil, da ne mislijo na separaten mir z Avstrijo.
In kako je po že znanih ognjiščih drugod po svetu?
Na Koreji so pogajanja ostala na mrtvi točki. Iz Amerike je slišati vedno pogosteje glasove, da je bila Trumanova politika čakanja in popuščanja nepravilna in da je Mac Arthur imel prav s svojim načrtom nasprotnika z vsemi silami napasti in prisiliti na mir. Temu je skoraj težko oporekati, ker je danes vojaško stanje na Koreji tako, da so UNO vojaške sile v primeri z nasprotnikovimi v manjšini. Dolgomesečna pogajanja so komunistom prinesla dragocenega časa. Šotor v Panmundžonu je verjetno kril naivnost in dobrovernost enih in prekanjenost drugih. Nič nas ne bo presenetilo, če bo na Koreji prišlo do vojne naj-
večjega obsega. Odsevi tega so se pokazali v angleškem parlamentu, ko je vodja opozicije Attlee očital Churchillu, da se je Tru manu obvezal vojaško pomagati na Dalj nem Vzhodu. Višek vsega je pa bil Churchillov odgovor, da na podlagi obveznosti, katere je prevzela bivša Attleejeva vlada, ne more drugega kot nadaljevati isto politiko ...
V Indokini so Francozi spet na umiku. Izpraznili so nekaj strategično važnih postojank v notranjosti dežele in trdijo, da je to uspeh. To najbrž ni, pač pa utegne vsa ta reč pripomoči, da bodo Amerikanci tudi tam odločneje priskočili na pomoč.
Francozom gre slabo
..Grande nation” preživlja spet težjo krizo. Faure-va vlada je padla, ker ji parlament ni dovolil 15 odst. povišanja davkov in zdaj vse stoji in Amerikanci, ki so pred dobrim tednom dali pol milijarde dolarjev posojila, spet grdo gledajo. Nedvomno po pravici. Francozi so pa svojevrstni ljudje. Ko je vlada padla, so predstavniki vseh strank začeli govoriti o težki preizkušnji, ki čaka Francijo in o potrebi ..nacionalne koalicije”. Ko pa je stari Paul Reynaud skušal sestaviti tako vlado, mu ni uspelo.
In važen ud zapadno-evropske skupnosti je spet zahromel. Najinteligentnejši možgani, kar jih je evropska kultura imela, toda udje jih tako slabo nosijo...
(MmšM lupin - umrl
V petek, dne 29. februarja t. 1. je nenadoma umrl celovški župan, Friedrich Schatzmayr, v 62. letu starosti.
Zvečer je bil župan še do pol II. ure na plesu mestnih uslužbencev, odšel je nato v Ljudsko klet (Volkskeller). Ko je hotel oditi po kratkem času domov, mu je nenadoma postalo slabo, odpeljali so ga v bolnico, pa je med vožnjo že umrl, srčna kap mu je pretrgala nit življenja.
Friedrich Schatzmavr je bil rojen 3. marca 1890 v Beljaku, kjer se je izučil frizerske obrti. Pozneje je odprl svojo frizersko delavnico v Celovcu, moral je leta 1914 k vojakom, bil na raznih bojiščih, po končani vojni pa je v St. Rupertu pri Celovcu nadaljeval s frizersko obrtjo. V št. Rupertu, ki je bila takrat še samostojna občina, je bil izvoljen leta 1926 za župana, kar je ostal do leta 1934. Po drugi svetovni vojni je postal takoj v maju župan celovški, kar je ostal vse do svoje smrti.
Kot župan je pokazal vse svoje velike sposobnosti pri vodstvu uprave glavnega mesta. Takoj po končani vojni, ko je bil Celovec v ruševinah, je moral novi župan pomagati, delati, organizirati, urejevati in na novo graditi, iskati pomoči in hrane na vseh krajih. Kar je nastalo v Celovcu po vojni v zadnjih sedmih letih, vse ima pečat dela rajnega župana.
Po svetovno-nazorni opredelitvi je bil Friedrich Schatzmayr socialist. Toda bil je demokrat v pravem smislu, ki ni nikdar hotel in poizkušal svoje miselnosti drugemu vsiliti in je tudi drugo miselnost spoštoval. Zato je bilo tudi delo pri vodstvu občine glavnega koroškega mesta v zadnjih letih zares uspešno in zato bo ime rajnega župana ostalo še dolgo zapisano v srcih Ce-lovčanov, trajno pa v knjigi, ki bo ome-
njala njegova dela za dobro posameznika in velike skupnosti.
Kako je bil rajni spoštovan, je pokazal najlepše njegov pogreb v ponedeljek, dne 3. marca, katerega se niso udeležili samo zastopniki svetnih in cerkvenih oblasti, ampak predvsem veliko število celovškega prebivalstva, ki je spremljalo svojega priljubljenega župana do groba na »pokopališče v št. Rupertu.
Vi nedeljo, dne 2. marca, so dopoldne ob 8.1™ pripeljali krsto s pokojnim županom v steklenem vozu mestnega pogrebnega zavoda pred magistrat. Tam so pričakovali pokojnika bližnji družinski sorodniki, nadalje magistrami ravnatelj dr. Grdil ter dolgolemi sodelavec pokojnega in njegov prijatelj, mestni sekr. v p. dir. Adolf Steiner ter šef mestnega pogrebnega zavoda uradni svet. Steiner.
V poslovitev od mesta Celovca so krsto s pokojnim peljali okrog Novega trga. Nato so položili krsto na mrtvaški oder v magistrami dvorani in takoj so začeli prihajati, v vedno večjem številu Celovčani, da se poslovijo od svojega mrtvega župana.
Predno se je začel premikati sprevod po celovških ulicah proti šentruperškemu po kopališču, je govoril najpreje celovški pod župan Katzian, za njim pa predsednik deželnega zbora J. Sereinigg, podžupan B. Scheucher, mestni svetnik dr. Holzer in žu pan mesta Gradec, prof. dr. Speck. V imenu uslužbencev mestnega magistrata se je poslovil načelnik Josef Tscheutschonig, v imenu olepševalnega društva mestni svetnik Novak.
Ko je odmevala po trgu pretresljiva pesem „Pax vobiseum”, se je začel pomikati sprevod.
Leto 1952 - leto volitev v USA
Letos dne 4. novembra bo 50 do 55 milijonov Amerikancev vstopilo v volilne lokale in bodo s svojim glasom odločili, kakšna naj bo politika v Združenih državah v prihodnjih štirih letih. Volili bodo takrat predsednika Združenih držav.
Ne bodo pa takrat volili samo predsed nika Združenih držav, volili bodo tudi eno tretjino od 96 senatorjev. Od teh jih je da nes 50 članov demokratske, 46 pa republikanske stranke. — Nadalje bodo volili 4. novembra vse člane poslanske (t. j. rc-prezentantske) zbornice, ki tvori skupaj s senatom ameriški kongres. V poslansko zbornico bodo volili torej 435 poslancev Od teh jih imajo danes 233 demokrati 201 republikanci, eden pa je neodvisen.
Nadalje bodo volili takrat tudi 30 guver nerjev, t. j. predsednikov posameznih držav od skupnega števila 48, kolikor je držav v
skupini Združenih držav. Danes je od teh 30 guvernerjev ravno polovica demokratov in druga polovica republikancev.
Ne bodo pa volili v Združenih državah samo predsednika in pa poslancev ter predsednikov, to je guvernerjev posameznih držav. V Združenih državah volijo tudi sodnike in veliko število uradnikov, tako državnih kakor tudi pokrajinskih in občin skih.
Ni še mogoče prav nič prerokovati, katera stranka bo dobila večino, ker je to v glavnem odvisno od tega, kako se bodo opredelili takozvani neodvisni volivci, ki niso vpisani ne v demokratsko stranko in ne v republikansko stranko. Cenijo, da je število teh volivcev v Združenih državah od 10 do 15 milijonov, to pa je že število, ki more odločilno vplivati na izid volitev.
Starhembergova posestva
Za sredo je bil sklican avstrijski državni zbor, ki naj bi sklepal o predlogu, ki so ga vložili socialisti zaradi podržavi) en ja bivših Starhcmbergovih posestev. Doslej zastopniki OeVP v predpogajanjih še niso hoteli pristati na predlog socialistične stranke, vendar pa upajo, da bo v glavni razpravi v parlamentu prišlo do sporazuma med obema koalicijskima strankama. Ako namreč ne bi prišlo do sporazuma, bi to pomenilo razbitje vladne koalicije, česar pa — vsaj za enkrat — gotovo še ne bodo riskirali.
Saj bi gotovo ravno v sedanjem trenutku, ko grozi Avstriji gospodarska kriza zaradi vedno večje brezposelnosti in zaradi negotovosti po prestanku Marshallove pomoči, vladna kriza samo škodovala. Gotovo pa je, da se že sedaj obe stranki pripravljata na volitve, ki bi po zakonu sicer morale biti šele drugo leto v jeseni.
Na drugi strani pa ravno gospodarski krogi poudarjajo, da bi bilo mogoče rešiti vprašanje preureditve zunanje trgovine, vprašanje večje proizvodnje v industriji, obrti in kmetijstvu, vprašanje investicij itd. samo sporazumno med obema glavnima avstrijskima strankama.
Francoska vladna kriza
Po odstopu vlade ministrskega predsednika Faure-a je poveril predsednik republike sestavo vlade preizkušenemu in staremu politiku Paul Renaud-u. Ta se je posvetoval z vsemi političnimi predstavniki, vendar mu ni uspelo sestaviti vlade.
Nato je predsednik republike poveril sestavo vlade neodvisnemu republikancu Antoine Pinay-u, ki je obljubil, da bo do srede zvečer poročal predsedniku o možnosti sestave vlade. Doslej se je Pinay že posvetoval z vsemi političnimi predstavniki in tudi z zastopnikom De Gaulle-ove stranke.
EIS£NHOWER V GRČIJI IN TURČIJI
Zavezniški vrhovni poveljnik v Evropi, general Dwight. D. Eisenhower, je odpoto-va dne 3. marca na obisk obeh novih držav Atlantske zveze, Grčije in Turčije. Na tem potovanju spremlja vrhovnega poveljnika šef njegovega štaba, Alfred M. Gruenther in še manjše število njegovih ožjih sodelavcev.
General Eisenhoiver je odpotoval najpreje v Ankaro, od tam pa preko Soluna v Atene, od koder se vrne v Pariz 7. marca.
PREBIVALSTVO ZDRUŽENIH DRŽAV
Dne 1. januarja 1952 je štelo prebivalstvo Združenih držav Severne Amerike 155 milijonov in 783.000 oseb. V to število »o všteti tudi vojaki ki služijo pri raznih vojaških edinicah izven Združenih držav, predvsem na Koreji in na Japonskem, pa tudi v Nemčiji in v Avstriji. — Od 1. aprila leta 1950 se jc pomnožilo prebivalstvo Združenih držav za 3.1% ali za 4,651.000 oseb.
Število trgovskih podjetij so cenili začetkom leta 1952 v Združenih državah na štiri milijone.
ŠPANIJA NA BLIŽNJEM VZHODU
španski zunanji minister Artajo bo meseca aprila obiskal Egipet, Saudsko Arabijo, Jordanijo, Ira“k, Sirijo in Libanon. Sicer zagotavljajo, da bo namen tega potovanja sklenitev novih trgovskih pogodb meti Španijo in imenovanimi arabskimi deželami, vendar pa bodo zelo verjetno govorili tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih.
Mednarodni smučarski skoki v Rožu
V nedeljo, dne 2. marca, so na skakalnici v št. Janžu v Rožu, zmagali skakalci iz Slovenije. Od prijavljenih 40 športnikov se je udeležilo tekem 27 skakalcev, med temi 21 Korošcev in 6 Jugoslovanov. Izid tekem je sledeči: 1. Langus (Slovenija), 50.5 in 50 metrov; Zidar (Slovenija), 49 in 51 m; Kostner (Koroška), 49 in 50.5 m; Mežik (Slovenija), 50 in 49.5 m; Gorišek (Slovenija), 47 in 49.5 m; Stanovnik (Slovenija), 46.5, 48.5 m; Wachter (Koroška), 46 in 47.5 m.
Pri lanskih tekmah je dosegel Mežik 55 metrov, ki je najdaljši skok na šentjanški skakalnici. Vreme je bilo ugodno. Gledalcev je bilo okrog 1500.
Namestniku Kristusovemu na zemlji, nasledniku sv. Petra, poglavarju
katoližke Cerkve, papežu
PIJU XII.
ob njegovem jubileju koroški Slovenci iskreno čestitajo in mu izražajo
popolno vdanost.
Vne 2. marca leta 1939. je bil sedanji sv. oče, Pij XII., izvoljen za papeža, za vrhovnega poglavarja vesoljne katoliške Cerkve in je bil slovesno kronan dne 12. marca 1939. V nedeljo, dne 9. marca, se tega dogodka spominja ves krščanski svet.
Ako sc tudi „Naš tednik” spominja k temu dnevu sv. očeta, napravi s tem samo svojo dolžnost. 'l em bolj, ker se zavedamo, koliko sovražnih sil je na delu tudi med našim ljudstvom, da mu z vero v papeža in Cerkev iztrgajo vero v Kristusa in Boga. Zato izražamo ob tej priliki v imenu svojem in v imenu vsega našega še vernega naroda — tudi v imenu onih Slovencev, katerim ni mogoče, da to storijo sami — vdanost sv. očetu in vero vanj.
Ob tej priliki prinašamo v izvlečku govor, ki ga je imel sv. oče letos za božič in iz katerega moremo razvideti, s kako ljubeznijo Ja-diC sv. oče pravo pot k trajnemu miru. Takole govori sv. oče:
„Med tem, ko se podira toliko zemeljskih ustanov in razbija v nič toliko minljivih načrtov, vzdržuje božji Duh svojo nevesto Cerkev, jo do roba napolnjuje z obilnim življenjem, z nenehno sc obnavljajočo mladostno močjo, ki se vedno jasneje oči-tuje, kar razodeva njen nadnaravni značaj; in to je neizrekljiva tolažba za slehernega vernika in nerazrešljiva uganka za sovaržnika vere.
DOPRINOS CERKVE ZA MIR
Danes vprašanje miru pretresa in razburja srca. Zato je važno vprašanje o tem, kaj more Cerkev doprinesti za mir; to je: v čem ta doprinos ne more biti, v čem more in mora biti, v čem resnično je.
Svet je razdeljen v dva nasprotna si tabora, človeški rod je raztrgan v dva dela, tako zelo med seboj ločena, da težko pustita komu nekaj svobode, da ostane med nasprotnima si taboroma politično nevtralen.
Zdaj tisti, ki po krivici gledajo v Cerkvi nekako svetovno silo, neke vrste svetovni imperij, kaj lahko zahtevajo, da se tudi ona, kakor drugi, odpove nevtralnosti in se končnoveljavno odloči za eno ali drugo stran. Vendarle pri Cerkvi ne more iti za to, da bi se odpovedala politiaii nevtralnosti iz preprostega razloga, ker se ona ne more udinjati čisto političnim koristim.
Naj nihče ne misli, da je to le igra besed in pojmov. Dovolj je, da ima kdo le osnovni pojem o temelju, na katerega je postavljena Cerkev kot družba. Božji Odrešenik je ustanovil Cerkev, da bi po njej delil vsemu človeškemu rodu do konca časov svojo resnico in milost.
Politiki, in včasih celo cerkveni ljudje, ki bi si nameravali napraviti iz Kristusove neveste svojo zaveznico ali orodje svojih političnih, narodnih ali mednarodnih kombinacij, bi ranili prav bistvo Cerkve in bi škodovali njenemu lastnemu življenju; z eno besedo povedano:	ponižali bi jo na
isto stopnjo, na kateri se pretresajo spori časnih koristi. In to je in ostane resnično, četudi bi šlo za namene in koristi, ki so v sebi upravičeni.
Kdor bi torej hotel odtrgati Cerkev od njene nevtralnosti, ali pritiskati nanjo v vprašanju miru, bi ne olajšal njegovega sodelovanja pri delu za mir, ker Cerkev se tudi v političnih stvareh nikdar ne more odločiti po zgolj političnih vidikih, ampak vedno le v luči božje postave, božjega reda, večnih vrednot in smernic.
Neredko vidimo, kako čisto zemeljske sile in ustanove zapuščajo svojo nevtralnost in se razvrščajo danes na eno, jutri na drugo stran. To je nekaka igra v sestavah.
ki jo moremo razlagati z nenehnim valovanjem časnih koristi. Cerkev pa stoji daleč od takih menjajočih se kombinacij. Kadar ona presoja, to ne pomeni, da ni več nevtralna, kakor je bila doslej, ker Bog ni nikdar nevtralen do človeških stvari, do toka godovine, in zato ne more biti nevtralna tudi ne njegova Cerkev. Kadar ona govori, dela to v moči svojega božj. poslanstva, ki ga Bog hoče. Kadar govori in sodi o dnevnih vprašanjih, z jasno zavestjo in v moči sv. Duha vnaprej izreče sodbo, ki jo
bo ob koncu časov njen Gospod in Poglavar, Sodnik vesoljstva, potrdil in odobril.
Drugi nasprotno hočejo nevtralnost Cerkve v korist miru. Pa tudi ti ne mislijo prav o tem, kakšno mesto da zavzema Cerkev v toku svetovnih dogodkov.
Cerkev se ne more spustiti z visokega nadnaravnega področja, ki ne pozna politične nevtralnosti. Cerkev ne more pristati na to, da bi sodila po izključno političnih vidikih; ne more povezati koristi vere s smermi, ki jih določajo zgolj zemeljski nameni; ne more se izpostaviti nevarnosti, da bi kdo utemeljeno dvomil o njenem verskem značaju; niti za čas ne more pozabiti, da kot božja zastopnica na zemlji nobeden
trenutek ne sme ostati neopredeljena med ..dobrim” in „zlim” v človeških stvareh, če bi kdo kaj takega od nje zahteval, bi se morala proti temu braniti, in verniki z ene in in druge strani bi v moči svoje nadnaravne vere in upanja morali raumeti in spoštovati njeno ravnanje.
DOPRINOS CERKVE ZA MIR Knez in Ustanovitelj miru — tak je značaj Zveličarja in Odrešenika vsega človeškega rodu — ima to veliko božjo poslan-
stvo, da naj ustanovi mir med vsakim človekom in Bogom, med ljudmi in med narodi.
Toda to poslanstvo in ta volja za mir pa se ne rodita iz malodušnosti ali slabosti, ki moreta zlobi in zlobnežem postaviti nasproti le vdanost in potrpežljivost.
Božji Zveličar je tudi nevidna Glava Cerkve, zato se njegovo poslanstvo miru nadaljuje v Cerkvi. Ta zavest je upravičena in dolžna doprinašati za mir.
Vedno živa in uspešno dejavna se je razodevala zavest tega poslanstva miru V Cerkvi, in se posebno razodeva v njenih vidnih poglavarjih, rimskih papežih.
Ko pa se Cerkev in njen vrhovni Pastir podasta v svet, ki živi daleč od Kristusa, se čutita kakor zadeta od ledene sape. Ta svet o ničemer drugem ne govori kot o miru, a miru nima; si osvaja vse mogoče in nemogoče pravne naslove za utrditev miru, a ne pozna in ne pripozna onega nadnaravnega poslanstva, ki izvira neposredno od Boga, mirovnega poslanstva verske avtoritete Cerkve.
Do tega skoraj neznosnega stanja je privedel odpad mnogih od krščanske vere. In na greh oddaljitve od Kristusa je — bi rekel — Bog odgovoril z bičem trajnega ogrožanja miru in grožnje vojne more.
ODNOSI MED CERKVIJO IN DRŽAVAMI
Cerkev ni politična, temveč verska družba; vendar ji to ne prepoveduje vzdrževati do držav ne le zunanje, temveč tudi notranje in vitalne odnose. Saj je Kristus ustanovil Cerkev kot vidno družbo, in kot taka se Cerkev srečuje z državami na istem ozemlju, oklepa v svoji skrbi iste ljudi, in na mnogovrstne načine in pod različnimi vidiki uporablja iste dobrine in iste ustanove.
Država, Društvo narodov s svojo organizacijo, so torej — po svoji naravi, z ozirom na človekov družabni značaj in vkljub vsem senčnim stranem - človeškemu življenju nujne in v njegovo izpopolnitev. Njih pomen sam izraža mir v redu, so bistvena ureditev miru.
KRŠČANSKI RED - TEMELJ IN POROŠTVO MIRU
Svet je še daleč od tistega reda, ki ga v Kristusu hoče Bog, reda, ki zagotavlja dejanski in trajni mir. Mogoče bo kdo dejal, da se zato tudi ni splačalo orisati velikih potez tega reda in položiti vanj osnovni dc: lež Cerkve za mir. Ugotavljal bo kdo morda, da se na ta način neti in še povečuje malodušje prijateljev miru, če ta mir ni mogoče braniti kot le, če se zatečemo k večnim vrednotam človeka in človeštva. Slednjič bo kdo rekel, da dejansko daje Cerkev prav tistim, ki v ..oboroženem miru" vidijo zadnjo in dokončno besedo v zadevi miru,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Spisal: |. SIMON BAAR
GOLOBČEK
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC
(55. nadaljevanje)
Dan pred božičem sta župnik in mežnar že od zgodnjega jutra delala v zaprti cerkvi. Pri stranskem oltarju je stal koš mahu, žametno zelenega, nekaj v mestu kupljenih smrčkov, papir za skale, barvana stekla, lučke in pa zaboj s podobami. Prvič v tre-šticki cerkvi je župnik stavil plastično, večno lepo idilo jaslic. Jina se je sukal, pomagal, svetoval, podajal kos za kosom, Holcu bek pa je molče, resno in pobožno postavljal vsako stvar na svoje mesto, kakor je imel že davno določeno in izmerjeno.
Zaspano zimsko sonce je medlo svetilo na mrzlo, očrnelo zemljo. Že je bilo gotovo, da bo letos božič blaten, Ako zapade ponoči kak pršič, ga podnevi sonce sne, kajti mraz doslej še ni pritisnil.
Nad Treštice se je na sveti večer spustila Rloha, nema in slepa noč. Črna tema je kakor težka mora tlačila k tlom vse, kar je živega.
Niti zvezdic na nebu, niti kake dmgc |uči na zemlji ni bilo videti, vse se jc zgu-mlo v gosti megli. Bilo je, kakor da so 'jndje izumrli. Psi so ležali zviti v svojih ntah, drevesa po vrtovih in sadovnjakih so nirtvo molela svoje črne in mokre veje proti nebu, niti veter ni zavzdihnil v tej noči. Le siva, neprodirna megla je kakor grob, ogromen mrtvaški prt pokrivala vso zemljo naokrog, požirala svetlobo in pramene zlatih zvezd in z drobnimi kapljicami — kakor z ledenim potom - kropila umirajočo
‘ pokrajino ...
Holoubek je spet stal pri oknu v svoji sobi in se spominjal, kako je bilo lani osorej... Tedaj je ščipova mesečina srebrila gore in doline, nebo je trepetalo v sijaju zvezd in vsa zemlja je bila odeta kakor kraljica v bel snežni hermelin, ki je migljal v lesku neštevilnih biserov. Tedaj jc dozorel v njem drzen in odločen sklep, postaviti v cerkvi lepe jaslice, izrezane iz lesa. Leto utrudljivega, potrpežljivega dela, mnogih poskusov, študija in molitve ga je stalo, danes pa je končano, daroval jih je cerkvi, da bi tako ostal za njim trajen spomin. Se trenutek in jih bo odkril, blagoslovil in predal verni srenji. Kako jih bodo sprejeli/ Ali jih bodo razumeli in cenili? Jih vzljubili in se navdušili za to, čemur je sam žrtvoval toliko ljubezni in navdušenja. Ti dvomi so mu parali dušo, napetost v njem je rasla in ni mogel dočakati, ko bo jina razmajal „Petra„ in zazvonil k polnočnici.
„Menda je mežnar zaspal,” je mislil in z lučko v rokah pazljivo lezel po stopnicah nizdol.
„Kam pa že greš?” je pomolila Bariča glavo iz tople kuhinje, ko je slišala drsajoče bratove korake.
»Najbrž je mežnar zaspal, še ne zvoni, pa jc že odbila enajst.”
Zdajci jc udarilo kovinsko srce stoletnega treštickega zvona, bronasti glas je pre-ugal grobno tišino, za njim se je oglasil kakor krik drugi in tretji in srebrni glas sc jc očistil ter mirno in mogočno v pravilnem taktu donel iz stolpa kakor vriskajoče petje angela: »Pastirčki vstanite, v Betlehem hitite ..
l a glas jc slišal na polnočni strani v tein
nih gozdovih dremajoči veter in se zbudil. Zavzdihnil je in zletel preko mrtvih, spečih krajev. Iz globokega sna so se najprej zbudila drevesa. Pokimala so z razredčenimi krošnjami in, ko so zaslišala skozi temno noč donečo pesem zvonov, so pobožno zašepetala: »Sveti večer!” Goste megle, ki so se plazile nad reko in zemljo kakor skrivnostna bitja, so v svetem strahu zadrgetale: »Sveti večer!” so ponavljale osuplo in trgale svoje sive koprene. Ta glas jc predrl do nebo preprezajočih temnih oblakov, ki so se nagrmadili na kupe in napeto kakor jadra pluli po nebesnem svodu tja proti vzhodu. Zdaj so si po nebesu razsejane zvezdice pomele oči in se zazrle na zemljo. Zagledale so duhovnika Holoub-ka, kako ob palici in z lučko v roki počasi korak za korakom drsa proti cerkvi, opazile so staro in mlado, kako zapuščajo hiše in bajte ter gredo v temno noč, zaslišale so mežnar ja Jino, ki veselo pripoveduje župniku: »Gospod župnik, vreme sc bo naredilo, sever brije, že v stolpu sem ga začutil, do jutra bo prinesel mraz in sre/, bo pobelil drevje!”
»Bog daj, Karel, Bog daj, da sc ne bi motil,” se je smehljal župnik in tudi v njegovi duši se je od veselja jasnilo, »tak le hitro me pelji naravnost k jaslicam, da pomolim pred njimi. Ti jih boš razsvetlil in jaz jih bom blagoslovil.”
Cerkev se je počasi polnila. Najprej so prihiteli otroci. Jaslice so jih klicale in vabile. Za njimi so kapljali stari. Ženske so prihitele, da bi prišle v klopi, dekleta in fant je pa so se ustavljali pred cerkvijo, kot da se jim ne ljubi noter, zadnji pa so prišli možje..
Ob pol dvanajstih sta oba zvonova, »Peter in Pavel,” v milem dvospevu ponovila vabilo v Betlehem. Cerkev pa jc zažarela v lučkah kakor v pravljici. Povsod: na glavnem oltarju, ob stenah pod križevim po-tom, kjer koli jc bila kakšna svečka, povsod je mežnar vsadil zlat plamenček; še iz klopi so se k njemu stegovale roke z vitkimi svečami in lučkami. Le stranski oltar je do sedaj še bil ves pogreznjen v mrak. Zdaj je tudi k njemu pristopil Jina, in glej, zlata zvezda je zažarela nad njim in vsi so uprli vanjo svoje oči. Sop rožnate svetlobe se je vsipal iz nevidnega vrelca ter razsvetlil jasli in božansko lepega, ljubeznivo nežnega Jezuščka. Ljudje so stegovali vratove, sc suvali s komolci in se opominjali: »Poglej, poglej, jaslice, ki so nam o njih toliko pripovedovali otroci.”
Sum je naraščal, tu pa tam je kdo vstal in se rinil naprej, da bi bolje videl, kajti v vedno in vedno novi luči je sledilo presenečenje za presenečenjem. Tu se je pokazala pred strmečimi očmi prava ovčja staja, široko odprta, prostorna in razsvetljena, z gibljivimi, širokimi in zaokroženimi vrati in s pasjo kolibo. Koritca, žlebovi in jasli, klaja, slama - vse je na mestu in ničesar ne manjka. Pred jaslicami klečijo pastirčki, eden stiska dudo, drugi piska na piščal, da mu je lice nabuhnjeno, tretji igra na gosli, kot da je živ. Iz daljave prihajajo kialji pa kakšni! Ljubi Bog, glej ta sivo-bradi oče domovine, Karel 1V» si je snel zlato češko svetovaclavsko kraljevsko krono in jo podaja Jezuščku v jasli. Tam jaha na konju sv. Vaclav z migljajočim praporč-koni nad glavo, krilati angel mu vodi z eno (Nadaljevanje na -j. strani)
Ob trinajstem jubileju
(Nadaljevanje s 3. strani)
torej v rešitvi, ki obremenjuje gospodarske odpraviti sile narodov ter ubija njih živce.
Potrebno pa je, da upremo pogled na krščanski red, ki so ga danes mnogi zgubili z vidika, če hočemo videti jedro vprašanja, kakršen se nam danes predstavlja, če si hočemo dati račun o deležu, ki ga morejo vsi, in v prvi vrsti Cerkev, v resnici doprinesti, tudi v neugodnih okoliščinah, za mir.
Predvsem pa bo ta pogled vsakega nepristranskega opazovalca uveril, da je jedro mirovnega vprašanja dandanes duhovne vrste, da je duhoven nedostatek, da je duhovna napaka. Premalo je v današnjem svetu globokega krščanskega čuta, premalo je resničnih in popolnih kristjanov. Na ta način ljudje sami postavljajo ovire za ustvaritev od Boga hotenega reda.
Treba je, da se vsak posameznik prepriča o tem duhovnem značaju, ki tiči v vojni nevarnosti. Navdihniti tako pričevanje je v prvi vrsti dolžnost Cerkve in danes tudi prvi doprinos k miru.
MODERNO OROŽJE Tudi Cerkev — in še bolj kot katerikoli drugi — obžaluje grozno krutost modernega orožja. Obžaluje jo in ne neha rotiti, da bi nikdar ne prišlo do njegove uporabe.
Toda z druge strani, ali ni morda neki način praktičnega materializma, če kdo gleda v problemu miru edino ali vsaj v glavnem, obstoj in pretnjo takega orožja, med tem ko ne mara za krščanski red, ki je poroštvo miru?
Odtod izvirajo, med drugimi nagibi, razlike in tudi netočnosti, ali je dovoljena ali nedovoljena moderna vojna; odtod prav tako razočaranje politikov, ki preveč računajo na obstoj ali neobstoj takega orožja.
Grozota, ki jo vzbuja to orožje, izgubi po dolgem času svojo učinkovitost, kakor tudi vsak drugi vzrok strahu; ali bi vsaj v nujnem primeru ne zadostovalo tako orožje, da zaustavi izbruh vojne, zlasti tam, kjer mnenje državljanov nima zadostne važnosti pri odločitvi njihovih vlad.
RAZOROŽITEV
Nasprotno pa je razorožitev ali hkratna ali medsebojna omejitev oboroževanja, kaj malo trdno poroštvo trajnega miru, ako ni v zvezi z odpravitvijo orožja tudi odprava sovraštva, pohlepnosti, brezmejne težnje po prestižu. Z drugimi besedami: kdor preveč tesno spaja vprašanje materialnega orožja z vprašanjem miru, dela krivo, ker zanemarja glavni in duhovni vidik, ki tiči v vsaki vojni nevarnosti. Njegov pogled ne gre preko številk, in poleg tega je nujno omejen na trenutek, v katerem grozi izbruhniti spopad. Tak je sicer prijatelj miru, a prišel bo vedno prepozno, da ga reši.
Ako se resno misli preprečiti vojno, je treba predvsem iskati načina, kako odpo-moči duhovni onemoglosti narodov, kako
nezavest lastne odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi zaradi pomanjkanja krščanskega reda, ki edini more zagotoviti mir. Na to je usmerjeno zdaj vse prizadevanje Cerkve.
KRŠČANSKI RED - RED SVOBODE
Tu pa ona zadene na posebno težavo, ki nujno sledi iz obstoječih socialnih pogojev: vzpodbujati v prilog krščanskega reda, ki je glavni činitelj pomirjenja, istočasno pa tudi nagib k pravičnemu pojmu prave svobode. Krščanski red kot mirovna ustanova, je bistveno red svobode. Je pa v solidarnem sodelovanju svobodnih ljudi in narodov, da se ustvarijo na vseh področjih življenja cilji, ki jih je Bog določil človeštvu.
Kako pa bi mogli pojmiti pravo svobodo oni, ki bi hoteli na gospodarskem in socialnem področju prenesti vse na družbo, tudi vodstvo in varnost lastnega obstoja; ali ki pričakujejo danes svojo edino vsakdanjo duhovno hrano vedno manj od sa-nrih sebe — to je od lastnega prepričanja in spoznanja — in vedno bolj že kar pripravljeno od tiska, radia, televizije; kako bi mogli pojmiti pravo svobodo, kako bi jo mogli še ceniti in hrepeneti po njej, ako nima več prostora v njihovem življenju?
To se pravi: oni niso več kakor navadna kolesa v raznih socialnih organizmih; oni niso več svobodni ljudje, sposobni, da prevzamejo in sprejmejo del odgovornosti v javnih zadevah. Zato, če ti danes vpijejo: .Nobene vojne več!’, kako bi bilo mogoče jim zaupati? To pač ni njihov glas, to je brezimni glas one socialne skupine, s katero so povezani.
To je žalostno stanje, ki ovira tudi Cerkev pri njenem prizadevanju za pomiritev,
pri njenem opominu k zavesti prave človeške svobode, ki je po krščanskem pojmovanju neobhodno potrebni činitelj socialnega reda v smislu organizacije miru. Zaman bi ona pomnoževala svoj poziv ljudem take zavesti, in še bolj brez koristi bi se obračala do družbe, ki je ponižana do navadnega avtomata.
Taka je žal široko razširjena slabost tistega sveta, ki želi biti imenovan s ponosom »svobodni svet”. On se vara ali pa ne pozna samega sebe, njegova sila pač ni v pravi svobodi. To je nova nevarnost, ki preti miru in ki jo je treba pojasniti v luči krščanskega družabnega reda!
»CERKEV V MOLKU”
Sv. oče se dobro zaveda in obžaluje z globoko žalostjo v srcu, da njegov poziv miru ne dospe v razsežne pokrajine sveta drugače kakor zadušen do »Cerkve v molku”. Milijoni ljudi ne morejo odkrito izpovedati svoje odgovornosti pred Bogom za mir. V njihovih družinah, v njihovih cerkvah je bil iztrebljen po despotični samovolji mogočnežev celo stari, tako ljubki in domači običaj božičnih jaslic. Milijoni ljudi ne morejo več po krščansko vplivati v prilog moralne svobode, v prilog miru, ker besede — svoboda in mir — so postale nasilno osvojeni monopol tistih, ki preganjajo versko izpovedovanje in obožujejo silo.
Vendar pa »Cerkev molka”, četudi zvezanih rok in zaprtih ust, sijajno odgovarja. Ona opira pogled na še sveže grobove svojih mučencev, na verige svojih izpovedoval-cev, v zaupanju, da bo njena nema žrtev in njeno trpljenje najbolj izdatna pomoč za stvar miru; kajti to je najglasnejša prošnja, da doseže od božjega Kneza miru milost in usmiljenje v izpolnjevanju svojega poslanstva.
Da pacem, Domine, in diebus nostris!
Gospod, daj nam mir v naših dneh!”
BRAT MIHAEL UMRL
Pretekli teden nas je iznenadila vest: daleč naokoli znani, kapucinski brat Mihael v Celovcu je umrl. Le kakšen mesec dni je ležal v sanatoriju »Maria Hilf” in na pepelnično sredo ob četrt na štiri popoldne ga je Bog poklical k sebi. Popolnoma predan v božjo voljo je prenašal svojo kratko bolezen, ki jo je verjetno dalj časa že čutil, toda, močan po svoji naravi, kakor je bil, je menil: »Oh kaj, bo že prešlo.. 1” Tako navadno ravnajo takšne korenine, ne raznežene, ampak trdne, močne po volji in telesni odpornosti. Zato navadno tudi nikdar bolni niso takšni ljudje. Nikdar ni bil bolan resno brat Mihael. Kar ga je nazadnje vendarle prevalilo, je bila starost. Ne da bi že radi starosti umreti moral, toda, ko se je prikradel zraven k starosti v njegov organizem še rak na mehurju, je mož vendarle omagal.
Bil je sicer »pater Mihael", kakci' ga je
vse nazivalo, pravi kraški človek. V okolici Kobljeglave pri Štanjelu na Slovenskem Primorskem, kjer je bil 11. februarja 1877. leta rojen, so v starih časih rastli hrasti. Benečani so jih tekom časa vse posekali, tako da je okolica, kakor Kras sploh danes, skoraj pusta. Ljudem pa, ki so njih predniki bivali nekoč ob močnih hrastih, se je poleg trdnosti v poznejših časih pridružila še ta poteza: dobra volja, vedrost, veselost. Vsak je to pri Mihaelu lahko videl. S komer je govoril, z vsakim je bil dobre volje, ves prijazen, ljub in postrežljiv, najsi je bila to sključena ženica ali moški gospodar ali pa otrok. Vse ga je imelo rado radi tega. In še eno svojstvo je imel. Ono, po kateri so Primorci znani: ljubil je svoj narod, iz katerega je bil izšel. On se ni »muzal” — mi bi rekli »sramoval svojega jezika”. Ah kaj šel Če je prišel kdaj v celovški samostan kak slovenski človek, se je z njim pomenkoval
pač tako kot je Mihael to čutil, da bo dobro delo tistemu, ki govori z njim. V tem oziru se ni oziral na nikogar; naj ga je poslušal v „naci-časih" policist, brat ali predstojnik — one je vedel, kaj je prav — vest je pač imel zato! Dobro so čutili to posebej še duhovniki, ki so s samostanom vendarle večkrat v nujni zvezi. Isto je bilo tudi na deželi, koderkoli ga je pot vodila v službi, ki jo je imel. Bližnjega je spoštoval. Vedel je, da ga je treba spoštovati radi njegove osebnosti. Čast komur čast, je menil. »Frei-heit und Wurde des Menschen” — dobro je razumel to! Zato se je s človekom nemške narodnosti prav tako prijazno, veselo, dostojno, nemško pogovoril, kakor je „po-marnjal” s komerkoli, ki je bil slovenske, to je njegove lastne narodnosti. Ker je bil tako, skoraj da bi mogli reči, v tem oziru res pravičen, so ga cenili, spoštovali tudi njegovi sobratje. Leta 1950, ob jubileju, so mu priredili mnogo lepega veselja. Obhajal je bil namreč petdesetletnico svojega redovnega življenja. Enako so storili patri kapucini zanj v bolezni vse, kar je pač bilo mogoče v danih prilikah: zdravnika specialista so mu poskrbeli, dali so ga v sanatorij, dnevno so z obiski bratje spremljali potek bolezni, predmet dnevnega razgovora je bil Mihael med patri v samostanu.
Takrat, isti dan, ko je šel iz samostana v sanatorij, je sam rekel: »Grem sedaj, toda nazaj me več ne bo. Tudi je v naprej povedal nekaj tednov prej: „Na Annabichl me boste odnesli — že v februarju ..." Mar ni čudno? Devetindvajset dni je moral februar imeti letos, mesto osemindvajset, da se je tako je res izpolnila njegova prerokba. In tega-le pozabiti ne smemo! Predno je umrl, je skoraj dobesedno to govoril: »Pozdravite gospode (mislil je duhovnike) in vse, vse moje znance in prijatelje..." V duhu mu je bil pred trudnimi očmi še enkrat lepi Rož, od Rožeka dalje čez St. Jakob in Borovlje, vse do jasnega Obirja in vrhov Pece, vse od Magdalenske gore, čez Dolino, Tinje in Podjuno. In ko je v duhu Božji grob ob Pliberku zagledal, se je zdelo, kakor da nas hoče zadnjič poprositi miloščine, češ: »Recite jim, naj molijo za mene ...” In nato se je preselil.
29. februarja se je slišala na celovških »Žalah” kmalu po dvanajsti uri množična molitev. Iz okolice in mesta je prihajala duhovščina, redovniki in sestre, vse si je želelo ta dan h grobnici očetov kapucinov. Med ganotjem, ki je vladalo ob vhodu na kraj žalosti, smo zagledali bleščečo belo mitro in brž je šlo od ust do ust liho šepetanje: »Glejte, glejte, škof bodo pogreb vodili. Bilo je res tako. Štirje njegovi sobratje sami so dvignili na rame krsto s telesnimi ostanki »patra Mihaela”, nakar ga je vsa množica, na čelu s škofom, spremljala do groba. Mihael nam bo ostal v spominu! Izpolnimo mu zadnjo prošnjo -- zanj molimo in še nekaj: v življenju ga posnemajmo.
roko belca čistega kot sneg, v drugi pa nese kadilnico s srebrnimi verižicami. In tretji? Koga predstavlja tretji kralj v prekrasnem kožuhu, s črnimi lasmi, z mogočnimi brki pod orlovskim nosom in s težkim mečem ob boku, v rokah pa drži kelih z obema rokama? Tega nihče ni uganil... Le na koru se samozavestno smehlja upravitelj, on pozna skrivnost, kajti pomagal je župniku iskati pravo sliko tega viteškega kralja. „To je Jurij Podebradsky," se je sklonil in zaupljivo zašepetal županu na uho.
»Čemu pa prav on?” se čudi Bohač.
»Župnik je vse dobro premislil. To je tisti kralj, ki je imeBnajboljšo voljo, da bi za večne čase z dišečim mazilom sprave ozdravil rane, ki so našemu narodu zadali husitski boji in katere čuti katoliška cerkev na češkem še danes.”
»A, tako!” so pritrjevali z Bohačem tudi drugi sosedje, ki so čuli razlago in se znova sklanjajo preko pregraje ter vsi srečni kakor otroci gledajo na čredo belih ovac, raztresenih j->o majhni pokrajini, ki je naravni okvir vsej razgibani živi sliki.
Na stopnici pred oltarjem kleči Holou-bek in z blagoslovljeno vodo kropi, kadi in blagoslavlja svoje lastno delo. Prvič moli pred njim z ljudmi — in vsem — duhovniku in ljudem — se zdi, da to niso več lesene podobe, kajti pozabljajo na resničnost in se kakor na krilih z lahkoto dvigajo v duhu preko vse preprostosti in nepopol nosti dela, da jih prevzema njegov čar. Dobro zakrite, nevidne lučke mežikajo, po jaslicah pa se lovijo sence s svetlobo, gledalci pa so kakor začarani. Zdi se, da se Je-zušček giblje, kot da hoče vstati. Materi Mariji se avba trese in svetemu Jožefu tre-
petajo roke od ginjenja, sv. Vaclav se sklanja s konja in bo zdaj zdaj skočil na tla, cesar Karel dviga krono više in više, kakor da jo hoče posaditi Jezuščku na glavo, Jurij se zdaj za njim dobrotljivo smehlja in pritiska na prsi kelih, kakor da ga je strah, da bi mu ga kdo ne iztrgal, kakor nekoč tisti na Tynu v Pragi; pastirčki pa so se zganili in igrajo na dude, gosli in piščali, njihov spev pa odmeva iz orgel, zdajci pa poprimejo otroci in iz njih grl zazveni vriskajoče:
»Detece se je rodilo — aleluja, grešni svet bo odrešilo — aleluja."
Jinova Marica iztegne svoj vrat in kakor ptička zapoje sama naprej:
Glejte, v kako rožico se malče je razcvelo!
V prelepo mlado vrtnico, dehtečo rožo belo.
Upraviteljev Karlek pa Marici takoj odgovarja:
Najzalše to je detece, ki mamica ga blaga, najblažja mati v jaslice na slamico polaga.
Tedaj pa vsi otroški glasovi navdušeno v globoki pobožnosti prosijo:
»Slušaj, detece prekrasno, naših spevov prošnjo glasno!”
Polnočnica je minila, mežnar že ugaša sveče na glavnem oltarju, ljudem pa se noče domov, vsi se zgrinjajo k jaslicam in nihče se ne more naužiti njih lepote, ne njih mile topline, ki veje iz njih.
»Spat pojdite, ljubi moji, spat,” jih mo ra priganjati Jina, »saj se jih boste še nagledali in naveličali, saj bodo tu do svečnice."
»Take kot danes ne bodo nikdar več,” si misli Holoubek, ki je slišal in videl Jino, »ker bo čarobnost noči, novosti in nastro-jenja minila in vse bo postalo vakdanje,” in tudi on ves srečen in blažen kot še nikoli le nerad zapusti cerkev.
Zunaj ga je čakal ganljiv prizor. V mlečni zvezdni svetlobi in migljajočem svitu lučk se je iskrilo in migljalo kakor morje biserov vse polno ledenih igel in snežink. Padale so tiho in narahlo, zapredle so veje na drevesih, bilje, grmičevje in kamenje, padale so neslišno in vztrajno in, ko je Holoubek na sveti dan zjutraj vstal in pogledal skozi okno na dvorišče, po vrtu in po vasi, je opazil enega največjih in naj-ganljivejših čudežev božje narave — ivje.
Zazrl se je na to pravljično, čarobno krasoto, se spomnil na polnočnico, sklenil roke in hvaležno vzdhinil: »Kako čudovito skrivnostna je nocojšnja sveta noč!"
X. V pokoj
»Ali so to moji župljani ali niso? Je to moja župnija ali ni?” se je že nekaterikrat vprašal Holoubek in gledal na gruče ljudi, ki so vrele v cerkev, v polno svetišče, v katerem se je tiščala glava pri glavi, tako da med njimi jabolko ne bi padlo na tla.
»Kaj se je zgodilo? Kaj je spremenilo Treštice?”
»To so storile tvoje jaslice,” je duhov niku odgovarjal na vprašanje skrivnostni glas; odganjal je to misel in se branil pred njo, toda trezni razum je neizprosno trdi' svoje: »Da, čar jaslic, božiča, kolednic in tvojih podob privlači množico ljudi. Zaradi tega ti ni treba biti ničemuren in ošaben, vesel si pa lahko, da si udaril na pra-
vo struno, stopil ljudem naproti, ki tudi v cerkvi hočejo začutiti toploto domačnosti, želijo slišati tam svojo besedo in pesem, približati se najtesneje k Bogu, priviti sc k njemu in se vanj zliti. To je tisti skrivnostni čar, katerega zapeljivi in vabljivi moči se nihče ne more upreti — in ta izžareva iz tvojih jaslic. Prav živo je čutil to Holoubek, ko so prihajali v cerkev tudi verniki iz sosednih župnij, celo nekaj brezbrižnih meščanov je prišlo ob novem letu k pobožnosti pb jaslicah in vsi so hvalili, kako je to krasno in veselo.
Celo v časopisje je prišlo poročilo o treš-tickih jaslicah, o starih čeških kolednicah in šele ta novica je povzročila pravo zanimanje. Vsak je hotel to krasoto videti in slišati. Kateri so jo videli in šlišali, je niso nehali poveličevati in siliti tudi najbolj počasne, naj gredo, da jim prav gotovo ne bo žal. Župnik je dobro vedel, da te množice ne vodi v cerkev vera, niti pobožnost, marveč čisto svetno čustvovanje, le radovednost, da hodijo k jaslicam približno tako kakor na gledališko predstavo, pa to ga ni vznemirjalo. »Nekaj se jih bo že prijelo, ganilo bo njihova otrpla srca, pretrese jim duše in jih dvigne iz prahu vsakdanjosti k nebeškim višavam," se je tolažil in se smejal z žarečimi očmi, kot da ga kdo boža s toplo roko po glavi... Po dolgem času je bil končno zadovoljen z župljani, čutil je, da jih je vzljubil in da so se mu Treštice priljubile. Ko so se ljudje na novo leto po veliki maši razhajali k prazničnemu kosilu, je od cerkve gledal za njimi in z očmi objemal vso župnijo, prikimal s sivo glavo in dejal Jinu, ki ga je vodil proti domu: (Dalje prihodnjič)
n nas m mmkem
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
BRNCA
Vremenske razmere nas silijo, da ostanemo bolj doma. Postalo nam je dolgčas, pa toliko bolj točno prebiramo knjige in časopise. Zato tudi bolj pogosto vzamemo v roke naš dragi ..Tednik" in ga ponovno čitamo, saj nam je v zadnjem času prinesel nekaj političnih novic, o katerih tudi mi ne moremo molčati in želimo, da bi še večkrat o tem pisali.
Da je komentar pri radiu „Alpenland” tako izpadel, pač ni čudno, saj je prišel iz Gradca, ki se imenuje „Stadt der Volkser-hebung”. Pa tudi OeVP je izvolila za svojega podpredsednika znanega dr. Stei-nacher-ja, znanega ..avstrijskega patriota”, ki je nekoč že v poljski Sleziji ..branil" Avstrijo.
Zelo pa smo strmeli, ko smo zvedli za velik čudež, ki se je dogodil v Celovcu. Pomislite, DF in njena ..masovna” organizacija, SPZ, sta priznali Družbo sv. Mohorja, saj naročata pri njej celo lepake. Torej res pravi čudež, kaj ne?
Z ogorčenjem smo nadalje čitali o novomeških dogodkih. Bili smo namreč mnenja, da so tam že opustili Stalinovo ,.svobodo, metode in civilizacijo”. Ja, ta „demo-kracija” je pa res nekaj svojevrstnega.
Kar pa se tiče verouka v šolah, moramo pač reči in potrditi, da je ..ljudska demokracija”.
Tudi pod Hitlerjem smo že imeli priliko spoznavati take fašistične metode, ker je tudi pod njim veljalo geslo: „WilIst du nicht mein Bruder sein, so hau ich dir den Schadel ein!”
Sedaj pa še nekaj domače kronike. Prejšnjo soboto smo imeli velik doživljaj v naših Zmotičah. Obiskali so nas „Fantje na vasi”. Zapeli so nam cel „rožni venec” pesmi, narodne in umetne. Ljudstvo je bilo
Kupujem vsake vrste starega železa, kovine, kosti, cunje in papir, vse po najboljši ceni. Pridem prevzemat na dom. Vsak naj ima pripravljeno, kar hoče oddati. Ako hoče kdo kaj oddati, na sporoči na moj naslov:
Piuk Valentin
VELIKOVEC—Vdlkennatkt, ‘Z.-Maigasse 23.
tako navdušeno za njih petje, da bi jih najraje poslušalo kar celo noč. Tudi sosedni zbor iz Sv. Lenarta je sodeloval.
Predzadnjo in prejšnjo nedeljo ni bilo petja v farni cerkvi. To pa zaradi tega, ker so pevci, posebno pa pevke, prepozno prihajale k sv. maši. Postopanje organista moramo popolnoma odobravati. Želimo žaro in smo prepričani, da bodo vsi znali upoštevati disciplino, ki jo gospod organist popolnoma upravičeno želi.
GORENCE
Sedaj pa se moramo še mi spet enkrat oglasiti v „Našem tedniku”, da ne bo kdo mislil, da smo šli z medvedom v zimsko spanje. — Snega pa smo dobili že toliko, da nam kar čez glavo sega in še ne vemo, prav, kam ga bomo spravili.
Zaradi silnega snega se je že pripetila nesreča. Zaradi teže snega se je d*e 13. februarja pri Ravnjaku podrlo ostrešje hleva. Kar naenkrat je začelo pokati — hrrrrrst — in kmalu se je ostrešje sesedlo. Nekaj živali so iz hleva hitro spravili k sosedu, ostale živali pa imajo še doma. Drugi dan smo o tej nesreči šele zvedeli pri nas in gasilci z Leda so šli na pomoč. Koliko težkega dela so imeli, si moremo misliti, ker je med tolikim snegom ležalo vse križem. Za silo so naredili na stari hlev novo streho in odmetali sneg. Spravili so sneg tudi s hišne strehe, drugače bi se še tu podrlo ostrešje in družina ne bi imela kje stanovati.
Tako imamo zaradi snega silno opravkov v tem pustnem času, da še za rajanje nimamo časa. — Dne 2. februarja smo imeli pri Favn v Srednji vasi lepo podučno igro: ..Na krivih potih”. Udeležba je bila popoldne in zvečer kar lepa. Naši dekliči pa fes že kar dobro igrajo, kar ponosni smo nanje. Zapela so nam dekleta tudi nekaj prav lepih domačih pesmi. Posebno so se nam dopadle tiste štiri cigančke, ki so se kar tako zibale na odru. Upamo, da se bodo kmalu zopet oglasile.
Moramo pohvaliti našo organistinjo, ki se toliko potrudi za cerkveno petje. Pri nas — moramo povedati — imamo kar tri
pevske zbore: Mešani, dekliški in pa moški zbor. Dekliški zbor nam poje prav korajžno, redno poje pri drugi sv. maši ob nedeljah. Moški zbor pa se je šele enkrat oglasil in to na dan sv. Treh kraljev. Pred vojno nam je tako lepo prepeval moški zbor, potem pa so odšli skoraj vsi pevci v vojsko in lepega petja je bilo konec. Vojska nam je ugrabila tudi našega pridnega orga nista. Le samo malo število članov pevskega zbora se je vrnilo. Zdaj pa nam je pri rastlo že nekaj novih glasov, da jo že kar dobro režejo.
Zdaj ko imamo malo več časa, bomo pa svinjo za rep vlekli. Nože imamo že nabru-šene, dobiti moramo še dovoljenje in takoj nato bomo imeli mastne koline. Pri tem pa bomo zapeli tisto lepo pesem:
Blago za plašče, moške in ženske obleke po globoko znižanih cenali
BRUNNER
Celovec-Klagenluit •
Prašička smo zaklali, ga na drobno razrezali, pa še velkobart bi boljše b’lo, da bi ga prodali. Klobase so narejene, so materi izročene, so virčane, so poprane, pa niso še pečene. Prišel pa bo godec, dobil bo svinjski gobec, le pridi k nam, še rep ti dam, da zdrav bo tvoj želodec.
V	nedeljo, dne 17. t. m. sta se poročila v Smiklavžu na Gorenčah Radocha Feliks, stavbni delavec, doma iz Suhe, z Burger Veroniko, gospodinjsko pomočnico, p. d. Pušlovo iz Smiklavža. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
BLATO
Blačani gravitiramo bolj v Pliberk, skozi našo vas pelje državna cesta in tako imamo vedno, tudi v tej zimi, lepo vozno pot v mesto. Občino imamo notri, tudi naši otroci povečini hodijo v Pliberk v šolo. Ima to svoje prednosti pa tudi svoje slabe posledice. Pliberk je bolj nemški in tako se tudi mi vedno bolj najemo tega nemškega duha, tako v šoli, kakor tudi v cerkvi!
Kadar pa imamo kak smrten slučaj, takrat pa se spomnimo, da je naša materina farna cerkev v Šmihelu, ki je bi} prej kakor pa Pliberk; ker pa držimo na zgodovino, se tudi v tem oziru držimo zgodovine.
V	zadnjem času smo dobili v župnijskem svetu v Šmihelu svojega zastopnika, v mladem Kristanu, Alešu Lutnik, ki je tudi član cerkvenega pevskega zbora in nas tako častno zastopa v farni cerkvi.
V	nedeljo, dne 17. 2., smo kljub obilnem snegu, hudem mrazu in slabi poti sprem Ijali k zadnjem počitku Srienčevo mater, Marijo Srienc. Rajna mati so prišli s petindvajsetimi leti v našo vas. Leta 1906 so se poročili s Jožefom Srienc, pd. Sriencem na Blatu. Komaj deset let sta živela v zakonskem stanu, ko jim je kruta vojska utrgala iz zakonskega življenja moža. Od leta 1916 so bili vdova.
Lepo so vzgojili svoje hčere, kar nam priča Kušejeva družina na Blatu in tudi Uranšekova v Libeličah. Vzgojili so jih v narodnem in verskem duhu, v pravem slovenskem duhu. »Tega pravega slovenskega duha pa je bila rajna mati sama polna. Rajna mati je nosila skozi življenje veliko gorja in trpljenja, saj je občutila vso bol, katera je v teku časa zadela Srienčevo družino, kot bi zadelo njo samo.
V	zadnjem času je bolehala na srcu. Večkrat je sprejemala svete zakramente in tako je bila pripravljena na zadnjo pot. Pripravljala se je s krščanskim življenjem na pot v večnost, kakor so poudarili prečastiti g. župnik, pri odprtem grobu. Ču dili smo se, ko smo slišali, da je imela smisel in razumevanje za razne verske redove in bratovščine, ki obstojajo pri naši farni cerkvi že sto let. Ravno 31. X. 1951 je mi nulo sto let, odkar so škof Martin Slomšek potrdili in oddobrili bratovščino Srca Je zusovega. Ravno tako dolgo obstoja bra tovščina Srca Marijinega. Pokojna mati so bili v tretjem redu svetega Frančiška. Celo za sveto deželo so se zanimali in jo podpi
rali, zato so bili v armadi svetega križa. V križu pa so našli tudi svojo največjo uteho in zadovoljnost. V Družbi svete Uršule so se lepo pripravljali na smrt in bodrili vnuke in vnukinje k lepemu krščanskemu življenju. Kot častitljiva članica vednega če-ščenja so z 71. letom šli rajna mati v uživanje svojega Boga. Mešani zbor ji je zapel ubrano in lepo: „Jaz sem življenje in vstajenje” ter „Oj težka pot, oj tužna pot.. pod vodstvom Miha Sadjaka.
Rajna mati naj počivajo v miru. Srien-čevi družini pa naše sožalje.
SELE ‘
Zadnjo nedeljo preteklega leta so se mnogi gledalci ob uprizoritvi žaloigre ..Mlinar in njegova hči” solzili. Takrat jim je predsednik prosvetnega društva obljubil za predpust šaloigro, ob kateri se bodo do solz nasmejali. To obljubo je društvo izpolnilo na pustno nedeljo z burko „Lum-pacij Vagabund”.
Vedeli smo, da bo igra vlekla, zato smo jo hoteli igrati tudi že v nedeljo prej, a veliki sneg je namero preprečil. Zato pa je bila na pustno nedeljo dvorana nabito polna, pozno došli pa niso dobili več prostora.
Blago za pregrinjala š. 16.70; š. 18.90;
Š19.90. - Prešite odeje š. 175.
BRUHNER
Celovec Klagenfurt
Trije popotni rokodelci: zaljubljen Limež, pijanec Kveder in lahkomiselni veseljak šivanka — glavni junaki te burke — so kar živeli v svojih vlogah, pa tudi drugi v manjših vlogah so bili na mestu. Poznalo se je, da je igro vodil nov izkušen režiser, č. g. kaplan Matko. V odmorih so nastopile deklice pod vodstvom istega in njihove pesmi šaljivke so jiam dobro voljo še povečale. To je bila res pustna zabava, kakršno bi privoščili vsem, ki so radi dobre volje.
ZGORNJE LIBUČE
Da ne boste mislili, da spimo kakor kralj Matjaž pod Peco, se moramo po dolgem času tudi mi oglasiti. Naj na kratko povemo nekaj novic iz našega kraja.
Cerkveno predstojništvo je prodalo peterim delavcem zemljišče, kjer bi si mogli zgraditi svoj dom. Kot prvi si je postavil dom Leitgebov gozdni delavec, Ischep Franc, ki se je že minulo jesen preselil iz št. Jur ja v svoj novi dom. Pridno je moral delati, predno se mu je to posrečilo, sedaj pa je gotovo zadovoljen. Leseno hišico si je postavil tudi Johan Jamer. Ostali trije pa imajo zbetonirano že klet, spomladi bodo spet nadaljevali z delom in jeseni bodo gotovo že vsi v veselju in zadovoljstvu prebivali v lastnih hišicah.
Pa ne samo hiše, tudi družine se širijo. Elči, roj. Rutar in Folteju Bb.žeju je bil rojen mali Foltej; naj raste veselo, da bo mogel čimprej pomagati v trgovini. Tudi Fanartova Tilka je dobila malo hčerkico. Tilkina sestra pa je obljubila zvestobo do smrti Jožefu Skuku, p. d. Sandvvirtu.
O žalostnih dogodkih raje ne bi poročali, toda povedati moramo, da nam v pre teklem letu tudi smrt ni prizanesla in je obiskala dve naši družini. Naj pokojni počivajo v miru, zaostalim pa naše iskreno sožalje!
Kakor po drugih krajih je tudi pri nas naredil sneg precej škode in nam povzročil precej težav. Kmetje ne morejo voziti lesa s planin in večji podjetniki so morali od pustiti že več delavcev.
Reševalni oddelek je moral pohiteti na pomoč otrokom glavne šole iz Pliberka, ki so bili na smučarskem tečaju na Peci.
Zaradi teže snega se vsi hišni posestniki pa tudi stanovalci bojijo, da jim ne bi teža snega porušila ostrešja. Zato vsi hitijo s spravljanjem snega s streh.
SPODNJE VINARE
Ze v jeseni se je začelo premišljevanje in govorjenje ter ugibanje, kje dobiti za Starmuža na Žamanju kako pošteno in marljivo nevesto. Njegov svak Rotar se je mdi za to zanimal in me je nekoč vprašal: „Kaj pa praviš o Kozvovi Nežki tam v va šem kraju?” Nisem nič kaj naravnost od govoril, le mislil sem si: „Lej ga šmenta.
so jo že našli.” — Nato pa sem jo seveda tudi jaz priporočal, saj je tudi vaščanom v čast, da vsa dekleta zabarantajo, kolikor jih je pač v vasi.
Imeli smo pa ta predpust smolo. Zapadlo je toliko snega, da bi „ga lahko stoje zobali”, kakor pravijo pri nas. Toda ustrašili se snega tudi nismo. Rezika in Micka sta poskrbeli za vence in šopke ter vse ostalo, za kar je pač dolžnost vaških deklet, da morajo poskrbeti. Dekleta so torej svojo nalogo kmalu rešile.
Težjo nalogo pa so imeli fantje. Belili so si glave, kako bodo spravili nevesto in rjušnico v št. Primož. Najpreje so sklenili, da bodo obe nesli. Ker pa je rjušnica le precej debela, so ta načrt opustili. Saj bi res težko nosili, ko je tudi gaz bila ozka in globoka. — Zato so se odločili in so vzeli lopate in napravili tako pot, da je bilo mogoče nevesto in rjušnico prepeljati s konji, kar je tudi bolj običajno pri nas.
Ženitovanja se je udeležilo veliko število ljudi, saj si ljudstvo v pustnem času želi kake poštene zabave. — Ko se ga „oknarji” malo nalezejo, šele postane res živahno in vse je v veselju, da se nobenemu ne mudi domov. Bijejo staro šino, poizkušajo ukrasti nevesto ali rjušnico ali pa obe.
Spodaj med povabljenimi in došlimi gosti se začhejo živahno razgovarjati. Tako so pripovedovali, da je Pristovnik prodal pred par tedni Harižu kravo, ki je imela spredaj in zadaj rogove. Takšni kravi pravi Hariž krokodil in ne krava. Pa kljub temu je temu dobavitelju plačal pijačo in mu naročil, naj še večkrat dobavi takega »krokodila”, saj se ti pri njem prav dobro obnesejo. — Tako smo prišli pri zabavi vsi na svoj račun. Picej-Vogel do svojih šilingov, Nežika pa do svojega moža.
Vsi vaščani želimo nevesti Nežiki in ženinu Bertlu obilo sreče, veselja in blagoslova na Starmuževi kmetiji.
VELINJA VES
V nedeljo, dne 24. svečana, so stara Kna-berlnova mama, Ana Seher, dopolnili 80 let. Ob tej priliki so se zbrali njih številni
Predpasniki z naramnicami š 19.50 Naglavne rute	š	7.70
Maico-Ripps garniture š 22.60
BRUHNER unjaaScra-aaAOTO
otroci, da jim osebno izrazijo svoja voščila ter se tako tudi hvaležno spominjajo vsega dobrega, kar jim je draga mama izkazovala skozi vsa leta.
Otroci so tudi poskrbeli, da je bila miza praznično pogrnjena in obložena z najboljšimi jedili in obilnimi darili. Vsi srečni, okrog svoje drage mamice zbrani, so tako skupno praznovali ta slavnostni dan. Mama je kar žarela od veselja in sreče, da je še kaj takega doživela na stara leta. Rekli so: »Kakor hitro je minilo, saj še ni dolgo, ko so bili vsi otroci majhni okrog mene in me vlačili za krilo, zdaj pa so vsi že prav dobro preskrbljeni.”
Osem otrok in 24 vnukov jim je želelo vse najboljše. Voščila so prihajala tudi po radiu. Vsem se pridružujemo tudi mi na vasi in kličemo Knaberlnovi mami: Bog Vas živi še mnogo let!
Draga mama so še zdravi in so še prav
POMLADANSKA OBLAČILA
za dame gospode in otroke puporofe
WALCH ER
Celovei klageniuri lO.OkmUet Snusse Z
dobre volje ter še z veseljem pogosto obiskujejo našo velinjsko cerkev. Pa tudi radi prebirajo slovenske časopise in knjige, včasih pa še malo zapojejo.
Ta družinski praznik naj bo vsem mladim svetel vzgled, kako je treba skrbeti za starše na stara leta ter jim na tak način olepšati večer življenja. Takim otrokom dobri Bog gotvo ne bo odtegnil svojega blagoslova.
Pa tudi eno žaldstno novico imamo poročati. Devetletni Mihej Filipič, p. d. Simonov, si je zlomil pri padcu desno nogo. Zaradi preobilnega snega ga ni bilo mogoče ponoči prepeljati v bolnico, ampak šele zjutraj. Tako je revež vso noč moral hudo trpeti. Dal Bog, da bi Mihej kmalu ozdravel in bi kmalu prišel zdrav med nas. Saj ga imamo vsi radi, ker je zmiraj dobre volje.
ST JAKOB V ROŽU
»Sneguljčica”, ki jo je uprizorila arna mladina, je kulturni dogodek za St. fakob. Igra ima velike zehteve: 8 slik zahteva hitro spreminjanje odra, vsa igra je v verzih, igrajo odrasli in otroci, sred-(Nadaljevanje na 7. strani)
Hmdm ftuijiia mšujeje puddke
Bilo je v minulem poletju, ko je dal Podobnikar, kmet v Zdolah, popolnoma preurediti in prenoviti svoj glcv. Ta je bil že zelo star, zlasti pa je bilo staro ostrešje in streha je bila krita deloma še s slamo deloma pa s preperelimi deskami. To staro ostrešje je bilo že v nevarnosti, da se podere in letošnji sneg bi to ostrešje gotovo pokopal pod svojo težo.
Novi hlev je bil tudi po zunanjosti lepa stavba, streha pa je bila iz sivega in rdečega eternita in se je svetila daleč v okolico. Seveda je bila ta streha tudi bolj strma kakor pa je bila stara slamnata in lesena streha.
Kakor pa ima vsaka stvar dve strani, dobro in slabo, tako je bilo tudi v tem slučaju. To se je pokazalo že letošnjo zimo, ko je zapadlo toliko snega. Na stari strehi je obležal sneg toliko časa, dokler se proti
Enodnevni piščanci
od 4. marca naprej vsako sredo samo od zdravih živali, katerih kri je preiskana in njih nesnost dokazana. Pasme: leghorn, jerebičasta italijanska, staro-štajerska, rhodlandska, neiv-hampshir-ska, sulmtalska, bela wyandotte, plymouth-rocks, nadalje piščanci gosi, rac in pur.
Prosimo, da naročite piščanec že sedaj. Ceniki brezplačnol Po koroški deželni kmetijski zbornici priznana valilnica in farma perutnine ||ELBLHOF><
FR. J. 7.UBER, Celovec-Klagciifuit, AUER-v.VVelsbach-Strasse Nr. 17, Tel. 23-70
Oddaja piščancev in sprejemanje naročil:
Bcljak-Villach, J. \Verschctz, „Zum Vogelhandler”
St. Veit-GIan: Gasthof Jager in Jakob Kehlhnmmer, Miihlgassc 4 Ettendorf i. L.: Franz Thuller, Geflilgelfami Kolbnitz: Serafin Rindicr, Tonkino.
na vagone umetnih gnojil. Ta gnojila na to trosijo najeti delavci, ki so plačani za svoje delo po tem, koliko ur delajo. In vendar se tem kmetom izplača kupovati in trositi umetna gnojila v velikih količnah. Bodimo prepričani, da tega ne bi nikdar napravili, ako se to ne bi dobro izplačalo.
Danes, ko je mogoče dobiti pri uporabi umetnih gnojil precejšnjo subvencijo, se še toliko bolj izplača uporaba umetnih gnojil. Saj moramo reči, da so danes najbrž v Avstriji umetna gnojila tako poceni, kakor nikjer na celem svetu.
Pred vojno je bila cena umetnih gnojil pri nas približno tale: 100 kg kalijeve soli je stalo od 18 do 22 šil., torej povprečno 20 šil; 100 kg Thomasove moke je stalo okrog 12 do 13 šilingov in 100 kg dušičnih umetnih gnojil je stalo okrog 26 šilingov, Ta. krat je bilo mogoče dobiti za 100 kg pšenice 38 šilingov.
Ako preračunamo, sledi iz tega, da je bilo mogoče dobiti pred vojno (leta 1938) za 100 kg pšenice: 145 kg dušičnih, 190 kg kalijevih in 300 kg fosfornih umetnih gnojil.
Danes je cena pšenice (100 kg) 210 šilingov, cena umetnim gnojilom pa; apneno-amonijev soliter 120 šil., kaljeva sol 45 šil. in Thomasova moka 40 šil., vse za 100 kg.
Za 100 kg pšenice dobimo danes apneno-amonijevega solitra 175 kg (pred vojno 145 kg); kalijeve soli 470 kg (preje 190 kg) in Thomasove moke 525 kg (preje 300 kg). — Iz tega jasno sledi, da dobimo danes za 100 kg pšenice znatno večjo količino umetnih gnojil, kakor pa leta 1938. In še naprej sledi iz tega, da je danes uporaba umetnih gnojil še veliko bolj rentabilna kakor pa je bila leta 1938.
Snežni plaz s strehe
Vei gnojil - več krompirja
Prejšnji primeri veljajo za pšenico, ki ima v primeri s cenami za pšenico na svetovnih trgih pri nas slabo ceno. Se boljši in še bolj ugoden pa je račun za krompir. Pa tudi tu velja načelo, da ne smemo biti prc malenkostni. To se pravi z drugimi besedami, da ne smemo z umetnimi gnojili skopariti in varčevati v svojo škodo. Zato bodimo pri trošenju umetnih gnojil preje potratni kakor pa varčni in uspeh ne bo izostal.
Za letos pa imamo za krompir novo umetno gnojilo, to je takozvani patent* kalij. Cena tega umetnega kalijevega gnojila je 50 šilingov za 100 kg. To gnojilo pa vsebuje le 28% kalija in ne 40% kakor kalijeva sol. Zato pa moramo dati patent-kalija tudi skoraj še enkrat toliko, kakor pa bi dali kalijeve soli. Nadvse ugoden učinek tega umetnega gnojila je v tem, ker ne vsebuje klora, ki škoduje krompirju. Vsebuje pa to gnojilo kalijev magnezij, ki ugodno vpliva na razvoj krompirja. Na oral damo 350 do 400 kg tega umetnega gnojila. — Seveda pa bi bilo le enostransko gnojenje, ako bi v tej količini gnojili s kalijevim umetnim gnojilom, pozabili pa bi na fosfor. Tudi tega krompir potrebuje, zato moramo dodati na vsak oral še po 300 kg superfosfata. In končno ne smemo pozabiti še na dušik.
Mogoče sc bodo te številke komu zdele visoke, toda ta mora pomisliti, da je mogoče doseči dober uspeh samo pri polnem gnojenju. Vsak pa bo hotel in želel pridelati čim več. Saj moramo krompir tudi pri malem nizkem pridelku saditi v isti količini, obdelovati moramo njivo pred sajenjem in moramo nato obdelovati krompir med rastjo, pa četudi je nato pridelek nizek.
niče popolnoma podsul, ker bi se pri tem zadušile pod plazom vse kokoši.
Vendar pa je odšel sosed k Podobnikarju in zahteval od njega odškodnino, ker ni dal napraviti na strehi snežne ograje, da ki bi zadržala sntg na strehi. Podobnikar pa je rekel: „Sicer hočem ostati s teboj prijatelj in dober sosed, vendar moram reči, da nikakor ne nameravam povrniti škode in tudi nimam denarja, da bi dal napraviti na novi strehi snežno ograjo, boš moral že sam poskrbeti, da bo tvoja kurnica zavarovana pred snežnimi plazovi z mojega novega hleva.”
Kakor je bilo sosedu to neprijetno, jc moral pa le priznati, da ima Podobnikar prav. V tem slučaju imamo opraviti namreč z naravnim odtokom padavin (dež ali sneg), kateri odtok nastane popolnoma sam po sebi brez našega vpliva.
V	štev. 7. ..Našega tednika” se je v zadnjem odstavku v članku ..Kmetje, pozor! Koruza po en šilnig!” vrinila pomota, ki so jo pa kmetje sami opazili in gotovo tudi popravili. S tem jo popravljamo tudi mi. Ob enem pa nam daje ta napaka priliko, da ponovno opozorimo kmetovalce na veliko važnost umetnih gnojil, ki nam zbolj-šujejo in zvišujejo pridelke.
V	'omenjenem članku je v zadnjem odstavku izpuščena ena sama besedica, kar pa ves smisel odstavka popolnoma kvari. Rečeno je namreč, kakor da bi bilo potrebno gnojiti z dušičnimi gnojili samo pšenici sorte dr. Lassers Dickkopf, ne pa drugim vrstam pšenice. Pravilno pa bi se moralo glasiti tako, da je drugim sortam pšenice treba manj in bolj previdno gnojiti z dušičnimi gnojili, ker bi vsled preobilnega gnojenja z dušičnimi gnojili bila nevarnost, da pšenica poleže.
Dosti gnojil • zlata plenica
Zato priporočamo pri gnojenju predvsem čim točnejšega opazovanja. Saj vsak kmet dobi pri tem, ko opazuje, kako pšenica uspeva, še posebej veselje do pravilnejše in zadostne uporabe umetnih gnojil. Pri tem opazovanju pa bo začel tudi računati in premišljevati, kako in v koliko se mu uporaba umetnih gnojil izplača.
Pšenici pa je priporočljivo gnojiti z umetnimi dušičnimi gnojili (apneno-amo-nijev soliter) spomladi takole:
Na en oral (joh) računamo po sto kg dušičnih umetnih gnojil, ki jih trosimo v treh delih. Prvi del, to 40 do 50% gnojil, damo takoj, ko se zemlja otaja in ko se začne rast.
Nato pa opazujemo, kako pšenica uspeta in kako se razvija. Zato pa je tudi težko reči, kako dolgo po prvem gnojenju trosimo drugič. To more biti 3 do 4 tedne pozneje; pri hladnem vremenu, ko se pšenica le polagoma razvija, pa je treba dalje časa. Važno je, da opazujemo, kako je učinkovalo prvo gnojenje. Skoraj gotovo se bo pri tem pokazalo, da pšenica na vsej njivski površini ni popolnoma enakomerno razvita. So vmes posamezni deli njive, kjer je pšenica zelo bujno razvita in lepe temno zelene barve. So pa tudi vmes lise, kjer je pšenica slabše razvita in ima bolj bledo, mogoče celo rumenkasto-bledo barvo. Na teh delih je seveda treba bolj močno gnojiti. Zato je važno, da opazujemo, kako je pšenica razvita. Pri tem drugem gnojenju trosimo približno 25 do 30% celotne količine. Ako trosimo na oral po 100 kg, vzamemo za drugo gnojenje 25 do 30 kg.
Tako nam je ostalo za tretje gnojenje še 30 kg solitra. Tega pa trosimo, ko začne rasti pšenica v bil. To tretje gnojenje ne vpliva več toliko na razvoj slame, ampak predvsem na razvoj klasja, na razvoj zrnja.
Zgoraj smo omenili, da je treba pri pšenici na 1 oral 100 kg dušičnih gnojil. Ta množina pa je samo približno določena in seveda ni nikako pravilo za vse kraje, za vse razmere in za vsako njivo. Saj je treba večje količine umetnih gnojil na njivo, kjer je bilo jeseni le malo ali pa nič gnojeno s hlevskim gnojem. Manj umetnih gnojil pa je seveda treba pšenici na njivi, kjer jc bilo jeseni dobro gnojeno s hlevskim gnojem. Treba je torej opazovati, kako pšenica uspeva, iz tega pa že tudi vidimo in sklepamo, koliko umetnih gnojil moramo še dodati.
Ako pa bi kdo mislil, da je že dosti, ako je pognojil pšenici z dušičnimi umetnimi gnojili, se moti. To bi bilo enostransko gnojenje, ki bi le malo koristilo in bi bilo le zapravljanje. Zato ne smemo pozabiti še na fosforno in na kalijevo umetno gnojilo.
Na to računa tudi kmetijska zbornica, ki daje subvencije pri nakupu umetnih gnojil in to po 58 šil. za 100 kg umetnih gnojil. Toda to subvencijo more dobiti samo oni, ki poleg dušičnih umetnih gnojil kupi tudi fosforna in kalijeva umetna gnojila.
Rentabilnost umetnih gnojil
Kljub stalnemu in ponovnemu pisanju o veliki važnosti in veliki koristi uporabe umetnih gnojil pa je še vedno veliko -žal preveliko — število takih, kmetov, ki jim nikakor ni mogoče dopovedati in jih nikakor ni mogoče pripraviti do tega, da bi uporabljali zadosti umetnih gnojil. Tem dvomljivcem in omahljivcem med našimi kmeti pa moramo povedati, da je na Koroškem veliko število takih kmetov in to večjih in srednjih kmetov, ki kupujejo
spomladi pač ni raztopil. Zaradi male nagnjenosti strehe in zaradi hrapave površine slame in starih desk sneg ni drčal s strehe in ni bilo nobene nevarnosti zaradi snežnih plazov.
Nova streha pa je bila strma in eternit gladek. Zato tudi ni nič čudnega, da so letošnje silne mase snega kot plaz drčale s strehe novega hleva. Takoj ob hlevu pa je bila že meja posestva in snežni plaz s strehe je padal že na sosedovo zemljišče. Ko je bil ogled zaradi stavbnega dovoljenja, sosed ni mislil na to in je zato tudi brez vsakih pripomb podpisal zapisnik o izdaji stavbnega dovoljenja.
Pa še nekaj moramo povedati. Nekaj metrov proč od Podobnikarjevega novega hleva je bila sosedova kurnica, ki seveda ni bila grajena ravno preveč močno. Bila je to nizka, bolj baraki podobna stavba. Ko so začeli drčati snežni plazovi s Podobnikarjevega hleva, je sosed to opazil, toda bilo jc kmalu prepozno, nesreče ni mogel več odvrniti in kurnik je bil precej močno poškodovan. Sreča samo, da plaz ni kut-
Nikdo pa ne more zahtevati o d š k o d n in e za škodo, ki jo povzroči tak naravni odtok padavin na sosedovem zemlji-š č u.
Ako pa bi bil odtok umetno naravnan na sosedovo zemljišče, bi moral imeti lastnik zato dovoljenje od soseda. Seveda pa ni treba, da sosed mirno gleda, kako mu sneg ali dež s sosedovega zemljišča dela škodo. Saj to lahko prepreči s tem, da deževnico odpelje v jarek ali potok. Tudi pred snežnim plazom s Podobnikarjeve strehe mora sosed sam zavarovati naprave na svojem zemljišču in zato tudi v resnici ni Podobnikar odgovoren za škodo, ki jo je napravil snežni plaz z njegovega novega hleva. Ravno tako pa Podobnikar tudi ni dolžan dati montirati na novi strehi snežno ograjo, ki naj bi zadrževala sneg na strehi.
Seveda pa zato kljub temu moramo priporočati, da na takih strehah da montirali vsak lastnik snežno ograjo, da se s tem preprečijo večje nesreče, ki jih more povzročili snežni plaz s strehe. —
PLEMENSKI SEJEM V ST. VIDU OB GLINI
Zaradi velikega snega in zaradi kmečkih visokošolskih tednov sta preložena p 1 e m en ska sejma za pšenično-rjavo govejo živino (Blondvieh) in za plemenske svinje od 6. marca na 13. marec t. 1.
Tečaj za gozdarstvo
Okrajno gozdno nadzorniŠtvo v Velikovcu priredi ob nedeljah v mesecu marcu letos še nadaljna strokovna predavanja in sicer:
Dne 9. marca ob 10. uri v Dobu (gostilna Schvvinbach),
dne 9. marca ob 10. uri v Smarjeti (gostilna Fortin),
dne 16. marca ob 10. uri v št. Petru na Vašinjah (gostilna Durnwirt),
dne 16. marca ob 11. uri v Žitari vesi (gostilna Wallner),
dne 23. marca ob 10. uri v Tinjah (gostilna Laure),
dne 23. marca ob 10. uri v Globasnici (gostilna Ženki),
Okopalniki in oslpalniki, kultivatorji njivske in travniške brane
icdno in v dobri kakovosti dobavlja
KURT MARKTL & CO.
kmeiijski stroji tn nadomestni deli Celovec — Klagenlurt, St. Peter, kontna postaja obusa, Volkcrmnrktci Strasse Nr 117
dne 23. marca ob 11. uri v Galiciji (gostilna Ogrin),
dne 30. marca ob 10. uri v Zg. vasi pri Žvabeku (gostilna Hassler), dne 30. marca ob 10. uri v Trušnjah (gostilna Rabi).
Po možnosti bodo predvajali na teh predavanjih tudi skioptične slike.
Dunajski velesejem
Uprava Dunajskega velesejma sporoča: V času od 9. do 16. marca posluje v prostorih velesejma — Messepalast — pisarna avstrijskega prometnega urada, ki izdaja vozne listke za povratek.
Za nenemške obiskovalce sejma je v prostorih velesejma brezplačno na razpolago tolmač. —
Plug za gorske kmetije
Farmarji v zvezni državi Wisconsin v Združenih državah uporabljajo plug, ki vleče brazdo navzgor namesto navzdol in s tem zadržuje erozijo na hribovitih kmeti-jab.
Plug ima dva lemeža, vleče brazdo navzgor, ko se obrača po višjem delu obronka. En lemež meče zemljo na levo stran, ko plug brazda v eni smeri, drugi jo pa meče na desno pri povratku. En plug jc vedno v zraku, ko drugi krazda.
Gorski dvolemežni plug jc enostavne oblike ter je lahko ravnati z njim. Nekatere vrste upravljajo hidravlično. Plug, ki'ga vlečejo s traktorjem, ima dva posebna pluga, ki sta združena v skupnem okviru iti tečeta na dveh kolesih.
Uporaba takega pluga ima razne prednosti. Pri tem načinu obdelave bo iz višje ležeče brazde teklo le inalo vode v nižjo, tako, da bo erozija majhna ali je pa sploh ne bo. Pri običajnem oranju se pa v brazdah dostikrat nabira voda, ki poplavlja in povzroča erozijo.
Tudi poljedelski stroji se bolj uspešno uporabljajo, če so brazde obrnjene navzgor. Zadnja kolesa traktorja na višji strani obronka tečejo po brazdi. To omogoča traktorju, da lahko stoji ravno pri 12 stopinj, padca zemlje. Pri običajnem brazdanju so zadnja kolesa traktorja približno 0,3 m višje kakor sprednja.
SOČIVJE - SVEŽE CELO LETO
Iz Amerike poročajo, da so preskusili ameriški znanstveniki novo kemično1 spojino, ki ohrani zelenjavo svežo celo leto dni ali še dalj. Ta tekočina, s katero poškro-pijo zelenjavo, se imenuje „maleic-hydrazid (MH)”. Zastopniki ameriških oboroženih sil izjavljajo, da bo na ta način mogoče oskrbovati s svežo zelenjavo ameriške čete v vseh delih sveta brez nevarnosti za po-kvarjenje.
V BOJU PROTI KOBILICAM
Ameriški strokovnjaki v uničevanju mrčesa so pomagali tudi pri boju proti vpadu kobilic, ki so grozile uničiti žitno letino v Indiji. Tozadevna akcija jc v okviru sporazuma po četrti točki, ki sta ga podpisali obe državi. Ti ameriški strokovnjaki so z uspehom zaključili tudi akcijo proti kobilicam v Perziji.
(pt'i tun. na JCmalkeiu
(Nadaljevanje s 5. strani)
njeveške obleke itd., zato je igra trd oreh za vsak oder, posebno pa še za tako reven kot je šentjakobski. Vsi sodelujoči: igralci in režiser, so tako dobro rešili svojo nalogo, da je ta uprizoritev ena najlepših v zadnjih letih. Igralci so vsi dobro igrali in izvrstno znali tekst. Hitro in praktično spreminjanje odra, razkošne obleke, luč, vse je prispevalo k uspehu. Predvsem pa vsebina igre same, v kateri sočustvujemo ob Sneguljčici, dobrosrčnem lovcu in gostoljubnih škratih, se jezimo na hinavsko in hudobno kraljico in se nasmejemo ob razbojnikih Fricu in Fracu. Skoro vsak gledalec je pozneje rekel, da si preje ni predstavljal, da bi bila igra tako lepa. Zato so mnogi izrazili željo, da bi igro spomladi ponovili, da bi jo lahko videli še tisti, ki sedaj radi slabih potov niso prišli ali niso še poznali te lepe igre.
Naš g. dekan še ne pomnijo, odkar so v Št. Jakobu, da bi bil kateri predpust brez vsake poroke, kot se je to — v žalost ali sramoto, v srečo ali nesrečo — zgodilo letos.
ZITARA VAS
Pred desetletji se je v društvu „Trta” po-
rodila želja, da bi si postavili lastni kulturni dom.
Društvo je kupilo Kajšlnovo hišo in uredilo tam lep kulturni dom. „Trta" je rasla in dajala sok kulture in gospodinjstva vsej okolici.
Nekaj let pred vojno je prevzela Prosvetna zveza dom v varstvo. Med vojno je leta 1944 dom do tal pogorel.
1945 pa je „Trta” pognala prve povojne življenjske znake. Igrali smo po skednjih in v šoli, dokler ni bilo to delo prepovedano. Leta 1949 se je vršil prvi kuharski tečaj. Letos pa imamo zopet dobro obiskan kuharski tečaj pod vodstvom gospodične Milke Hartmanove.
Da pa je bil tečaj mogoč, se moramo zahvaliti Narodnemu svetu koroškhi Slovencev, ki nam je dal na razpolago učno moč, gospodično Milko Hartmanovo, posredoval je na okrajnem glavarstvu zaradi pravice uporabe doma ter poskrbel tudi štedilnik pri Kmetijski zbornici.
Slovenska prosvetna zveza pa je stavila društvu „Trta” prostore na razpolago v obnovljenem domu, kjer se bo vršila tudi zaključna prireditev kuharskega tečaja.
| URADNE
Deželno finančno ravnateljstvo za Koroško DAVČNA NAPOVED 7,A 1951 ZA PREVOZNIŠTVO (Befordcrungssteuererklarungen)
Rok za davčne napovedi za prevozništvo za leto 1951 je na splošno podaljšan do Sl. maja 1952.
Za predsednika:
Dr. Kollegger, 1. r.
Koroški deželni urad za razdeljevanje energije UKINITEV OMEJITVE UPORABE ELEKTR.
TOKA IN OKLIC VRSTNE STOPNJE IV.
I.	Oklic vrstne stopnje IV:
Po odredbi zveznega urada za razdeljevanje energije je določena z veljavnostjo od 1. marca 1952 dalje IV. vrstna stopnja za vse odjemalce električnega toka, katerim je izdal za to pismeno dovoljc-nje za uporabo toka ali zvezni ali pa deželni urad za razdeljevanje energije.
Od tega dne dalje sinejo ti potrošniki toka jemati iz javnega omrežja največje potrošne količine, kakor jim je dovoljeno po nujnostnih stopnjah 12 3 4 izdanega jim dovoljenja za odjem toka. Ta dovoljenja za odjem toka sama pa ostanejo v veljavi in za vsako prekoračenje dovoljene največje potrošne količine je treba tudi še v naprej plačati zvišane pristojbine.
II. Splošna določila za uporabo toka ki so bila v veljavi v smislu objave v časopisih z dne 1. novembra 1951 za vse odjemalce (gospodinjstvo, obrt, kmetijstvo), katerih potrošnja je na mesec manjša kakor 1000 k\Vh, so ukinjena s prvim odčitkom na števcu po 1. marcu 1952. Za te odjemalce torej uporaba toka do 1000 kWh na mesec ni več omejena.
Občinski urad občine Dobrla vas - Ebemdorf ZAPRTE CESTE
Z odrom na trajno odjugo in z ozirom na to, da tej sledi v zelo kratkih razdobjih mraz, odreja občinski urad zaporo spodaj navedenih občinskih cest in potov in to z veljavnostjo od 9. marca 1952 naprej do preklica, ki bo objavljen na uradni deski občine Dobrla vas. Zapora velja za vse to-vorne avtomobile preko treh ton, nadalje za vse traktorje in težka vozila z nosilnostjo preko 1000 kilogramov.
Zaprte ceste ne bodo posebej označene.
Cesta iz Met love (kolodvor) preko Metlove v llumče;
cesta iz Metlove (kolodvor) v Kazaze cesta v Priblo vas in Brezo; cesta iz Dobrle vasi v Lovankc; cesta iz Dobrle vasi (Mekjeltov mlin) preko Mo-krij do Pirovca:
pot iz Goselne vasi preko potoka Suhe v smeri
proti Preboju.
Zupan: Franz Schtveinzer Zvezno ministrstvo za linancc
Rok za oddajo davčnih napovedi za
KOLEDARSKO LETO 1951
Zvezno ministrstvo za finance javlja:
Rok za oddajo davčnih napovedi za leto 1951 za dohodninski, korporacijski, obrtni in prometni da vek je na splošno podaljšan do Sl. maja 1952.
OBJAVE
Kmetijska zbornici za Koroško
razglas
Koroška kmetijska zbornica objavlja: Kmetijska zbornica ponovno opozarja na odredbo deželne vlade z dne 30. septembra 1949, štev. 77.103-7/1-1940 o zatiranju San-Jose kaparja in to odredbo v izvlečku ponatiskujemo.
§ L
(1)	Vsak lastnik sadnega drevja, jagodičastega grmičevja in drugih dreves, ki jih napada San-Josč kapar, so dolžni, da ta drevesa in grmičevje, potem ko so jih osnažili in razredčili, poškropijo v zimskem času s škropivom, ki ga je zvezni zavod za varstvo rastlin priporočil za zatiranje San-Jose kaparja. Ta dolžnost velja tudi za uživalce sadnih pridelkov, najemnike in vse, ki razpolagajo z zgoraj označenim drevjem.
(2)	Rastline, ki so okužene po San-Jose kaparju, je treba uničiti, ako je bolezen napredovala tako daleč, da posamezni deli odmirajo in bi uporaba sredstev za varstvo rastlin ne bila več gospodarsko opravičljiva.
§2.
(1) V krajih, kjer se v škodljivem obsegu pojavi San-Jose kapar, morajo odrediti okrajne upravne oblasti v smislu § 11. odst. (2), št. 1, zakona o verstvu kulturnih rastlin zivedbo vsakoletnega zimskega škropljenja vseh sadnih dreves, po potrebi pa še drugega drevja s sredstvom, ki je priznano za zatiranje San-Josč kaparja. Pri tem obveznem Škropljenju je upoštevati tudi vinsko trto, orehova drevesa in marelice (v kolikor niso cepljene na češpljo ali slivo), ako je bilo na teh drevesih mogoče ugotoviti San-Josč kaparja in v kolikor ni bil odrejen že poseben način zatiranja škodljivca.
§3.
(1)	Vsaka oddaja
a)	razmnožitvenega materiala (cepiči, potaknjenci, grebenice, vejice itd.) od drevja ali grmičevja, ki je okuženo po San-Jose kaparju,
b)	delov rastlin, ki so napadene po San-Josč
kaparju, je brezizjemno prepovedana (§ 17 zakona o zaščiti kulturnih rastlin).
(2)	Izraz okužba pomeni, da so na rastlinah živi kaparji.
§ <•
1) ako oni, ki bi bil dolžan izvesti škropljenje, tega ne stori, naroči izvršitev tega v smislu § 8, odst. (4) zakona o varstvu kulturnih rastlin župan (magistrat) na stroške obveznika in tudi na njegove stroške najame potrebno število delavcev.
Okuženi okoliši v smsilu § 2 (1) so:
1.	Zazidani okoliš mestne občine Cclovec-Kla-genfurt;
2.	kraji Kurličc-Gurlitsch, Tibinja ves-Leinsdorf in Kriva Vrba-Krumpcndorf v občini Kriva Vrba-Krumpendorf;
3.	kraji Goriče-Goritsehach, Pričičc-Pritschitz, Po-reče-Pdrtschach in VogličeAVinklern v občini Po-reče-P8rtschach a. IV. S.:
4.	kraji Majernik-Maieniigg, Sckita-Sekim in Otok - Maria IVorth v občini Otok ■ Maria W6rth;
5.	kraji Grabštanj-Grafenstcin in Jadovce-Thon
v občini Grabštanj-Grafenstein;	•
6.	območje mesta Beljaka-Villach razen kraja Bcljaške Toplice-IVarmbad-Villach;
7.	kraj Sv. Andrcj-St. Andra v občini Vajškra-Landskron:
8.	kraja Sattendorf in Annenheim v občini Tref-fen:
9.	kraj Vrba-Velden v tržni občini Vrba-Vclden a. W. S.;
10.	kraj Bodensdorf v občini Steindori a. O. S.;
H. območje mestne občine št. Vid n. Gl.-St. Veit
a. d. Gl.;
12.	kraja Horzendorf in Radweg v občini Hor-zendorf;
13.	kraj Dobrla vas-Eberndorf v tržni občini Dobrla vas-Kberndorf;
14.	kraj Launsdorf v občini Launsdorf;
15.	kraj Gonitz v občini Granitztal;
16.	kraj Framrach v občini Kollnitz;
17.	celotno območje občine št. Andraž-St. AndrS i. Lav. z izjemo kraja Burgslall;
18: kraj St. Marein v občini St. Marein;
19. kraj Siegelsdorf v občini Thiirn.
Mestna občina Borovlje-Ferlach ŽIVINSKI IN KRAMARSKI SEJEM
Letošnji Jožefov živinski in kramarski sejem v Borovljah bo v ponedeljek, dne 17. marca 1952.
Zupan: Lang, 1. r.
Čiščenje semen krmilnih rastlin 1952 Čiščenje semen krmilnih rastlin, katero je bilo uvedeno na Koroškem leta 1951, jc pokazalo izredno dober uspeh. Zato bo Kmetijska zbornica za Kx>-foško s to akcijo prihodnjo pomlad nadaljevala.
Tako bodo imeli tudi letos vsi proizvajalci krmilnih semen priliko, da dajo čistiti seme, ki ga bodo dobili z razmnoževanjem semena iz leta 1951. Pri tem bo mogoče čistiti seme rdeče detelje, lucerne in drugih deteljnih vrst v času
od 15. januarja do 15. marca 1952.
Travna semena (gladka pahovka-Glatthafer, zlat* pahovka-Goldhafer, pasja trava-Knaulgras, travniška bilnica-Wiesenschwingel itd. po enotni ceni 25.— šil. za 100 kg.
Čiščenje bo izvedlo, kakor že lansko leto, Združenj« koroških proizvajalcev semen — Vercinigung det Saatgutcrzeuger Karntens z modernimi specialnimi stroji in je zato dano polno jamstvo, da bo čiščenje izvedeno čim popolnejše in pri čim manjši izgubi semena.
Vsa semena, ki bodo očiščena v okviru te akcije za čiščenje semen krmnih rastlin, bo preiskal Deželni poskusni zavod na čistočo in kalivost in bo uspeh sporočil dopošiljatelju. Stroški za to preiskavo so že vključeni v preje omenjeno pavšalno ceno.
Vsa semena, ki jih nameravajo dati proizvajalci čistiti, je poslati na naslov
Vercinigung der Saatgutcrzeuger Karntens, Klagenfurt, Krassnigstrasse 45.
Pošiljke morajo biti v močnih vrečah, ki nimajo lukenj. Vreče morajo biti opremljene znotraj in zunaj s pritrjenimi oziroma vloženimi listki s točnimi podatki odpošiljatelja (ime in kraj stanovanja), z navedbo teže in vrste semena. Kdor želi imeti vrnjene tudi odpadke pri čiščenju, mora priložiti pošiljki tudi pripravne vreče za te odpadke.
Da bi se mogli poslužiti čiščenja tudi najbolj oddaljeni kmetovalci, bodo tudi stroški za prevoi plačani iz javnih sredstev. Zato so prevozni stroški že vključeni v pavšalno ceno za čiščenje, v višini 25.— šilingov.
Oddelek za poljedelstvo.
živinski sejmi v mesecu marcu 5. marca: Beljak;
12. marca: Labud;
13. marca: št. Vid na Glana (prireja živinorejska zveza za pšenično-rjavo živino in zveza koroških svinjerejcev);
24. marec: Pliberk:
24. marec: Borovlje:
in vsak četrtek običajni sejem v Celovcu, Geyerscflbtt.
oddafa v cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
9. marca: Verski govor. Pesmi in glasba. — 10. marca: 14.30 Teden in mi. Spoznavajmo skladatelje. — 11. marca: 14.30 Zdravnik. Po svetu. 18.30 Glasba ž jtiga. — 12. marca: 14.30 Za podeželje. 13. marca: 14.30 Za mladino. 14. marca: 14.30 Komentarji in sodobna vprašanja. 15. marca: 8.45 Iz slovenske literature. 18.30 Poje šmihelski pevski zbor. 16. marca: 7.30 Verski govor. Nedeljski jutranji spored.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetij-sk inasveti vsako nedeljo ob 15.30. — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1m oddaja za inozemstvo.
7. marec: 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.00 Melodije. 16.15 Popoldanski koncert. 20.15 Pesmi s Koroške. 8. marec: 17.10 Lahka glasba. 18.30 Slovenske narodne. 20.30 Veseli večer.
Pozor« naglušni! Br«zpla£no predvajanj* vsah lipovi Lv , . . S 1.605 OV ... S 1.430 VV... S 1.270 AV,. S 1.710 SV ... S 1.400
RadlO Schmidt« Calovec. Behnhofstr. 22
NEW-YORK (val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
RADIO TRST H
306,1 m ali 980 kc sek
Dnevne oddaje: 7.15-8.30- 11.30—14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00—24.00. Poročila dnevno: 7.15. 12.45. 19.45, 23.15, 14.00. Ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45, 23.15. Glas Amerike: 18.00, razen ob ne dcljah. Dnevni pregled tiska: 14.15, razen ob nede Ijah.
Elektro-Rauter, Beljak-Viliach
Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki
Zelo ugodno zamenja lan in konopljo men jalnica in tkalnica
H. KERESZTURV,
LINDENHOF. pošta VSlkermarkt-Velikovec.
GLEDALIŠČE Začetek ob 2o nri
7.	marec: „Tosca”, opera v treh dejanjih (premiera)
8.	marec: „1001 Nacht”, fantastična opereta
9.	marec: „Tosca”
10.	marec: Gostuje „\Viener Werkel” s... Chincahch
denken!
Gramozna Jama PodravUe
(Kiesurerk RderladO
A. Kunz & Co.
Brezprikorna mešanica pomeni 20 odstotkov prihranka na betonu
Betonski gramoz
opran in sortiran: cbm S 22.— v jami
Drobir (Splitt)
(Dolomit, Sienit, trdi apnenci cbm S 22.50 do 28.50 v jami — Nalagamo na vagon, tovorni avto pri silosu.
Za postne tinevei
največja izbira svežih morskih rib — pole-novka-filet, losos, list, makrele.
Sladkovodne ribe: krapi, ščuke, smuč. Marinade: norveški ruši, slaniki iz Vzhod nega morja, zviti slaniki, angelotti.
Prekajene ribe: povojeni slaniki, losos-sla nik.
Ribje konzerve: sardine, sardelni obročki, sardelni filet, tun.
Preprodajalci so naprošeni, da naročila pravočasno oddajo pri
Alois Gmeiner
Detajlna prodaja:
Gmeiner-ribe
Celovec-Klagcnfurt, Pemhartgasse 4, Telefon 35-20.
, ^ SSlllfiPPG-Pi¥S fUMMli
POZOR!
Ob vsaki priliki najlepše darilo!
Sada je vrijeme (iz filma „Dama v hermelinu") — Serenada Opatije — Dekle prinesi mi vode — Dekle prinesi mi vo-Zfl lU- In inozemstvo	de (Vokalni kvintet) — Cej so tiste ste-
zice — Ste videli barona — Kmečki val ček — Skoz vas — Da bi jaz vedela -Za mal dnarja mal muzike — Ti-Pi-Tin (foxtrot) — Meluzina (foxtrot).
Narotlte takoj zaloga je majhna!
Uprava ..Malega tednika" v Celovcu Viktrlnger Ring 26
Vl&ša [Mnladcutska p6*iu46a tudi teto-s fa&zk<>Hluite*ZH6- poceni !
Nudimo:
7.3. gospode:
Modne obleke od . . Kanigarn obleke od . Hlače iz čiste volne . Amerayon hlače . . . Gabardine hlače . . . Športni sako, Homespun športno blago, Homespun
HO cm
šilingi
467.20 635.50 ll<).30
186.20 220.90 232.20
56.40
Za dame:
Svilene bluze.......................64.90
Krila iz	blaga	....................71.90
Volnene	obleke	.........	176.80
športni plašči ...................  398.—
štajerski	kostumi	........	413,—
Flauš za	plašče,	140	cm..............96,—
Blago za obleke, enobarvno in v vseh
barvah .......................21.30
Pcpita blago za obleke, 112 cm . . .	19.20
Blago za modne obleke, črtkan, 140 cm, od 113.—
Po sklepu trgovstva s tekstilijami so te cene že za 5 odst. oz. 6 odst. znižane.
Pomlad je k nam prišla. Mi ne kažemo samo ljubkih dekoracij, temveč nudimo predvsem tene, katere je mogoče najti le v ljudski hiši
Dietmar Warmuth & Co.
Beljak- Villach, Hauptplatz 22 • Telefon 41-03, 41-86
Občinski svet in mestni svet glavnega mesta Celovec, izvršujeta s tem žalostno dolžnost, ko sporočita, da je njun dolgoletni član, gospod
deželni poslanec
Friedrich Schatzmavr
župan glavnega mesta Celovec
v petek, dne 29. februarja 1952, nenadoma umrl.
S svojim sedemletnem delovanjem kot župan glavnega mesta jc v neutrudljivem delu in v zavesti odgovornosti pripeljal deželno glavno mesto Celovec iz težkih povojnih časov, ob enem pa je mogel odstraniti v glavnem silno škodo, ki jo je povzročila vojna. Njegovo ime bo ostalo za vedno povezano z veliko obnovo deželnega glavnega mesta.
Občinski svet deželnega glavnega mesta Celovec bo ohranil svojemu županu, ki je tako nenadoma iztrgan iz njegove srede, zvest spomin.
Žalne svečanosti so bile v ponedeljek, dne 3. marca 1952, ob 15. uri v rotovžu, pogreb pa je bil ob 16. uri na pokopališču v št. Rupertu.
Celovec, dne 6. marca 1952.
Občinski svet in mestni svet deželnega glavnega mesta Celovec.
(A
$^£*srr

H flHNIIPI I
Wmr
Učitelji, naročajte »MLADI R0D“!
List je odobrilo za ljudske in glavne šole ministrstvo za prosveto na Dunaju
V globoki žalosti sporočamo vsem uslužbencem deželnega glavnega mesta Celovec, da je naš tako nad vse spoštovani vrhovni predstojnik, gospod
Friedrich Schatzmayr
župan deželnega glavnega mesta Celovec
nenadoma umrl v petek, dne 29. februarja 1952, v krogu svojih uslužbencev.
Njegovo delo za socialni napredek, njegov boj za gospodarsko šibkejše, nam bo vedno vzor in nam ga bo ohranil vedno v globoki časti.
Glavno sodstvo uslužbencev	Osrednje zastopstvo uslužbencev
Vrhovna uprava in mestna podjetja
Globoko pretreseni sporočajo, da je nenadoma umrl naš spoštovani gospod
župan
Friedrich Schatzmavr
S pokojnim izgubi magistrat ob vsaki priliki pripravljenega pomočnika, vzornega predstojnika, ki je imel v svoji srčni dobroti vsak čas za vse težave in upravičene želje uslužbencev popolno razumevanje.
Mnogi izmed nas so izgubili z njim zvestega prijatelja.
S posebno požrtvovalnostjo in vestnim delom za dobro našega mesta hočemo delovati v njegovem smislu.
V Celovcu, dne 29. februarja 1952.
Magistrat glavnega mesta Celovec
Družbeniki tvrdke Rosentaier Ziegelvverke Johann Guidassoni oHG. v Podrožčici
izpolnjujejo s tem žalostno dolžnost, ko sporočajo, da jc umrla njih srčno ljubljena mati, gospa
Romana Guidassoni roj. Viezzi
soproga lastnika opekarne in posestnika
dne 24. februarja v 76. letu starosti, po življenju, ki je bilo izpolnjeno z delom. Drago pokojnico smo položili dne 27. februarja v družinsko grobnico na mestnem pokopališču Leibnitz na štjerskem.
% 1
Podrož&ica, v februarju 1952.
r.
KAPUCINSKI KONVENT V CELOVCU sporoča, da jc Frater Mihael Germek 0. F. M. Cap. dolgoletni brat za zbiranje miloščine umrl blaženo v Gospodu na pepelnično sredo ob 15.15 po boguvdanem trpljenju in previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 75. letu starosti in 52. letu redovniŠtva. Pogreb je bil v petek, dne 29. februarja 1952, ob 15.30 v Annabichl-u. *- Sveti rcquiem jc bil v petek ob 9. uri dopoldne v kapucinski cerkvi. Kapucinski konvent.		6000 gramofonskih plošč Vam je na izbiro RADIO PRINZ, Celovec, Kardinalplatz 8. železna Kapla (Pribilova hiša). Nakup in prodaja vseh \ ist glav bil in instrumentov Vlili Gaggl, Bcljak-Villach, Bahnhofstrasse. Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Malt oglas v »Našem tedniku”.
		KINO
		
MALI OGLASI Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka). Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, 8t. 43-58).		CELOVEC-KLAGENFURT Stadtthcater Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri. Od 7. do 10. 11.: »Das Karen Zci-ten. Od 11. do 13. III.: ..Das Testament des Dr. Norman”. Brechti Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30. Od 7. do 10.: »Nacht ohne Sterne”. Od 11. do 13. IH.: »Jagd ant „Z”.
Priporoča se izdelovatnica in trgovina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Treffer, Celovec, Burg- gasse.	Vsi iz Celovca, Podjune in Roža kupujejo in prodajajo pri 5VEST-RITSCHNIG-KULTERER, špcce rija, Celovec, Volkermarkter Str.	
		BELJAK-VILLACH Bahnhoflichtspiclc Predstave ob 12., 16. uri, ob 18.15 ter ob 20.30, ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne. Do 6. III.: »Konig Salamons Diamanten”.
Otvoritev prakse. Ur. VV. HimmcI, praktični zdravnik, si dovoljuje sporočiti, da jc začel s 5. marcem s prakso v Ledincah, gostilna Hcinschele.	Želim spoznati žensko v starosti 25 do 35 let, ki ima veselje do kmetije in ima denarja 20 do 30 tisoč šilingov. — Naslov pri upravi „Na-šega tednika”.	
ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV PEISTRITZAN D E R D R A U - KEruten		
Liji izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom „Na5 tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Cena mesečno 3 lil., za inozemstvo 4 dolarje. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških
Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tisk: ..Carinthia”, Celovec, Volkermarkier Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. — Poštni
čekovni urad štev. 69.793.