ST. — NO. 2162 Entered m Mcood-dan waller, D« 6. 1907, at the poM oftri under tke Art ol CouB.rM of Mercl 1. 1879 oAri k Cliirf, II., CHICAGO, ILL., April 27, 1149 Published Weekly st 2301 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLIV. PRVI MAJ 1949 TRI IN ŠESTDESET let je minulo, od kar je organisirsno delsvstvo, ns svojem sestanku v Chicagu — v borbi ss skrajšan-je delsvniks, postavilo tamal} mednarodnemu delavskemu pras-niku Prvemu maju. Takrat ja bil delavec preupreien — moral ja delati vsak dan 10 do 16 ur, večinoma vseh sedem dni v tednu. Kar je bil samo delavec, je bil brespraven na vseh koncih in krajih. Voliti so smeli samo gospodarji. V javnih sastopstvih, kolikor jih je bilo, so bili sastopani samo najvišji sloji in meščanstvo: to je, velepoaestniška aristokracija, imovitejši obrtniki, bogati trgovci in višja duhovščina. IZ TEMNE NOCI V DAN Tako je bilo tista leta, ko so proletarski revolucionarji sasnovali svoj mednarodni dan s salo skromnimi sshtevsmi in gs prvič uradno prssnovsli lata 1890. Takrat sa ja delavec boril proti preobloženosti v garanju in brespravnosti. Takratni družsbni red — mešanica fevdalizma in kapitalizma — je garače smatral sa suinje, ki nimsjo druga pravice nago delati in ubogati. Edina njihova posest je bilo njihovo telo. A tudi to si ja lshko vladajoči sloj prilastil kadar as mu je zdelo potrebno, posebno v vojne namena. Ko ja garaču oblast oznanila, da ji ja za enkrat odslužil, ja moral iskati novih prilik za garanje, da si sam sluii kruh, gospodarju dobičke in državi davke. Za dflavce in kmete so bile to neznosne razmere. Upirali so sa jim. Gospodarji so imeli oblast v svojih pesteh in s njo tolkli po upornikih in ssduševsli nezadovoljstvo s silo. Velika krvi so prelili, da si ohranijo svoje privilegije. Nsmrač krvi onih, ki so jim ustvsrjali blagostanje. Svojo so ščitili s pomočjo onih, katere so izkoriščali in sasužnjevali. BORBA NADALJEVANA Delavec in kmet, kolikor ja bilo v njima upornika, pa sta tirala svojo borbo in zmagovala ob ogromnih irtvah od stopajo do stopnje. Silno počasi sicer, a vendar sta zmagovala. Čestokrat sta bila tudi tepena in njune razmera so po takih neuspehih pomenile kakor da greš vedri ti s dežja pod kap. ' Človek upornik vseeno ni omagal. i Delavec ja dobil priznanje kot človeško bitja in končno — po tisočerih žrtvsh, si ja izvojevsl eolo volilno pravico. "Saj jim ni nič pomagala," menijo dandanašnji razočaran ci. Motijo sa. Pomagala ja toliko, da delavcev nihče več aa sa postavlja. Na predsednik kapitalistične republike, ne kronani vladarji, ne diktatorji fašističnih dotal. Vsi jim zažigajo kadilo. Vsi so jim laskajo. Kajti kdor ima dandanašnji proti sobi delav ce in kmete, propada. - • * • Po šestdesetih lotih borbo so si dolavci torej vondaila izvo-jevali priznanja, o kakršnem ni bilo prod kakim stoletjem no duha no sluha. Vso vlada — pa bila šo tako reakcionarna, mo-narhistično ln kapitalistična, jik vabijo pod svoie okrilja in so hočsjo opirati nanje. Kajti bros njih na morejo pred llilhtlfff ff očeh družbe niti njihov | Prvi Maj - simbol m«dnqrodn« vrojemnosti in socialnih pravic. onim, ki dolnjo, odpada nekaj dobrin življenja. V prošlosti so jim bilo edrekane. . IZ BREZPRAVNOSTI V PRIZNANJE V času postanka delavskega Prvega maja jo bil delavec v veliki večini dežel bros vsakršnih državljanskih prsvic. To, da jo bil dalavac, jo pomenilo sanj najnižjo stopinjo na družabni lestvi. Samb šo nprežna živina jo bila pod njim. Nad njim in živino pa ukazi in bič. Danos ima delavec priznanja in laskanje celo v najbolj zaostalih deželah. Fašistični diktatorji mu celo dokazujejo, da ja v njihovih deželah, kar jih ja šo ostalo tskih, pravzaprav on gospodar! Tako trditve so mamilo. Dolavcu ja v uteho, čo ima polog garanja in pomanjkanja tudi nekoliko laskanja. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik V Kansasu (nekdanji premogovniški revir) je bila velika prvomajska proslsvs vsako leto in običajno so dobila tamošnja društva SNPJ, ali pa klubi JSZ govornika iz ChicAjga. Prvi maj je bil takrat v tistem delu Kan-sasa praznik, pa naj je padel na petek ali svetek. Sedaj so to le še spomini. Anton Shular in njegov brat John bi lahko veliko zanimivega pissls o tem. Zgodovina — zapisana — ostane. Kdor jo nese s sabo v grob, ničesar ne zspusti razen svoje delo. Anton Shular, John Goršok in drugi so iz nje že mnogo izluščili in napisali. Naj nadaljujejo. • Etbin Kristan je oblikoval napredno in socialistično gibanje tu in v starem kraju več in uspešnejše kot kdorkoli drugi Mnogi se ga še spominjate, kako zanosito je nastopal na shodih, kako orjaško so šle besede iz njegovih prs posebno na prvomajskih manifestacijah. Kdo bo napisal povest o življenju in delu tega velikega sina slovenske-gs naroda? Sam si naj napiše biografijo in izda jo naj Prosvetna matica. Vse preveč se ukvarjamo z ljudmi, ki se zasvetijo liki kresnice, a pozabimo na one, ki so dali sij kresniesm. KAKO $E JE S PRVIM MAJEM PRI NAS ? Obupen kot je položsj zs delovno ljudstvo je vendsrlo drugačen kakor je bil onega leta, ko se je prvič zedinilo za borbo v mednarodnem obsegu sebi v korist. Noben delavec — kl rasu-me, kaj jo bila prošlost, si ne želi povratka vanjo. Kajti tragične kot so današnje razmere, so ss proletariat vendarle boljše kakor nekoč. V splošnem veliko boljše. • • • Nekoč so se morali boriti za skrajšanja delavnika. Padali so na barikadah in v stavkah. Bili obsojsni v smrt. Tisoti vrženi v joče. Nešteti so bili odslovljeni in pognani v glad. Za vsako uro skrajšanja delavnika je bilo treba ogromnih žrtev, kl jih je prispevalo delavstvo vsepovsod. Danes so delavski razred bori posebno sa pravico uposlitve in sa socialno zaščito. Brezposelnost se je naselila k njemu, ali pa pretnja, da se morda vssk čas oglasi v goate. LE V ORGANIZACIJI ZA IDEALE JE MOČ Tudi v prejšnjih dobah so oni, ki nimajo na prodaj drugega kakor ivojo delovno moč, tu in tam občutili šibo brezposelnosti. Toda no v tolikšni meri. Ampak kadar so jo, so bili do kraja sa« vrženi. Umirali so gladu, kajti družba se ni brigala sanje. La organizirani sili delovnega ljudstva gre sasluga, da je zdaj tudi v tem oziru drugače. Tudi brezposelen delavec — kakorkoli zapostavljen — je človek in družba, to je država, »o MORA brigati sanj. Socialno zavarovanje je bilo v času postanka modernega delavskega gibanja komaj legenda in teorija v knjigah socialnih mislevec. Dsnes je sodslno zavarovanje prisnana sshtsvs in DEJSTVO v vseh deželah po svetu. Ogromne borbe je bilo treba sanj. In treba jo je ln jo bo sa vsako nadaljno izboljšanje. Velike razlike so tudi v higijeni, napravah in odredbah sa osebno varnost pri delu. Pred neksj desetletji ni bilo življenje delavca v Zed. državah — posebno priseljenega delavca Is "ušivega pasa", vredno beliče. Deledsjalci so jih smatrali sa veliko bolj manjvredne kakor pa svoje mule. Za odpravo teh nečloveških rszmer je Mlo treba silovitih naporov, da so (Konec na 4. strsni.)) m : ■ Ts številka Proletarca ja posvečena mednarodnemu delavskemu prasniku Prvemu maju. Radi bi )o isdali v večji obliki, a vpričo sedanjih stroškov tegs nismo zmogli. Gradivo je vse dobro in verjemite — zelo male je delavskih listov, bodisi v sngleškem sli v kskem tujem jeziku v tej deželi, ki bi še mogli ishajati na šestih straneh vsak teden v letu! Priporočajte Proletarca vašim snsncem in prijstsljem! Pridobite mu novih naročnikov! Zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! Naši starejši čitatelji se dobro spominjajo, da je imel delavski prvi maj v Zed. državah v nekdanjih letih, od kar se ga je začelo praznovati, velik pomen. Malo pa je ljudi v tej deželi, ki bi vedeli, da je bil ta mani-festacijski delavski pomladni dan zasnovan baš tu — v naših Zed. državah! Takrat je bilo delavstvo v tej deželi kot drugod po svetu brez pravic. Vsak delavski shod, vsaka delavska manifestacija ali demonstracija je bila označena za "subverzno" — namreč za protidržavno, proticessrsko, za protiversko itd. Ko se je delavstvo v zapadni Evropi in v Zed. državah najtežje borilo, je v Rusiji gospodoval še vsemogočni car — namreč njegovo fevdalno plemstvo ih o kakem Leninu še ni bilo govor*. Pač pa ga je že bilo nekoliko o Marksu ter o njegovih starejših tovariših, ki so bili takrat eni že zelo v letih, a drugi še mladi ter polni revolucionarnih idej. • Prvi maj je torej bil zasnovan v Zed. državah kot delavski praznik in res je bil tu mnogo let manifestacij8ki dan pro-letarcev za svoje pravice in za boljši svet. Medtem se je kapitalistični razred sprijaznil z idejo, da nekak delavski prsznik bi bil vseeno "dober" in konservstivni voditelji tskrstnih * strokovnih unij so jih v tem podprli. Tsko je nastsl naš "Labor Day" prvi pondeljek v septembru — ne kot praznik socialnih tahtev temveč kot dan jeseni, ko se odpočiješ od poletne vročine in se začneš priprsvljsti ns zimo. Vzlic temu pa je tudi po postavni uvedbi delavskega praznika (prvi pondeljek v septembru) ostal prvi maj tudi v Zed. držsvsh dsn delsvskHi manifestacij. Labor Day je bil v očeh mnogih unij ter med vsem razredno zavednim delavstvom smatran kot nekako mamilo, slepilo, zato so pa Prvi maj toliko bolj navdušeno praznovali. Praznovali so ga zlasti pre-mogarji. Naši stari kopači te črne rude se še dobro spominjajo, kako je bil Prvi maj v nji-kovih naselbinah prav tako velik praznik kakor Četrti džulaj. V mnogih slovenskih premogovniških revirjih so se vršile tega dne manifestacije skupno s premogarji drugih narodnosti, nato veselice, shodi, izleti in večerne bakljade. V velikih mestih so se vršile prvomajske manifestacije in po-vorke, ki se jih je udeležilo na tisoče delavcev in zvečer pa so bile zaključene s shodi. Ta ameriški Prvi maj, ki so ga vsa leta vodili socialisti, je bil zadušen med prvo in po prvi svetovni vojni. Socialisti so nato še poskušali ssj s shodi, imeli so še povorke v Chicagu, New Yorku, v Clevelandu itd., toda starega zamaha ni bilo več. Unija premo-garjev je medtem prešla v konservativno vodstvo in tako je z izumiranjem priseljene generacije premogarjev šla v poza-bljenje stopnjo za stopnjo tudi prvomajsks trsdicijs. Enako so praznovale prvi maj unije delavcev v oblačilni industriji. Potem so skušali nadaljevati z njo komunisti in res jim je uspelo skozi neksj let pod firmo skupnosti z unijami prirediti precej velikih prvomajskih povork. Sedaj je tudi njim izpodle-telo. Naši klubi so imeli na prvega maja ali pa prvo nedeljo pred ali po prvem maju velike shode in imeli smo socialistično gibanje, ki je nam bilo v poti os Ps ni več ne prvegs ne drugegs. A vender — neglede kako konservstivno je postslo ameriško unijsko gibanje — vštev-ši CIO — razredni boj se nadaljuje. Saj se povprečen ameriški delavec tega niti ne zaveda. On niti z daleč ne sluti, da je njegova borba .sa socialno zaščito le nadaljevanje one, ki so mu jo zasnovali tn jo vodili socialisti v najtežjih okolščinah Od kraja nismo dobili ničesar. Potem drobtine in pod Roose-veltom pa u volj s vi jen je nekaterih točk takozvanega socialis-tičnega minimalnega programa. Toda borba se nadaljuje — sedaj pod konservativnimi gesli, tods v marsičem za iste stvs-ri. Socialisti so bili pionirji v borbi za človečanstvo, za mir in za socialne pravice. Sedaj se celo politiki kapitalističnih strank kossjo, kako bi volilcem saj v volilnih kampanjah iz socialističnih programov čimveč obljubili. A po volitvah pa nič dali, razen da vržejo tu pa tam nekaj drobtin. a Naša* reč napreduje! Naj jo kdo označuje za "subverzno" za protiamstižko, ga "komunistično" ali kar že — mi vendarle gremo dalje po začrtani poti s programom, ki si ga je v mnogih minulih desetletjih zgradilo delavsko gibanje v znoju in v krvi. Priredba v korist Prosvetne matice sijajno uspela CLEVELAND, O. — Koncert v korist Prosvetne matice, ki so gs skupno priredili pevski zbori "Zarja", "Slovan" in "Jadran", ter dramsko društvo "Anton Verovšek", je zelo dobro uspel. Cisti prebitek je bil poslan Prosvetni matici v svrho, da isds letos čimlepio knjigo ih sa njene druge aktivnosti. Znsšs vsoto $566.14. Joe Oo-dins ps je prispeval $5, skupaj $560.14. Podpiraj mo Prosvetno matico tudi v bodoče! Najlepše hvala vsem poset nikom! Za odbor, Mary Boakh, 1201 I. !77th St. Keglanje" je ameriški narodni sport. In ta sport je v veliki meri vzrok, da se proslave naših znamenitih obletnic več ne obnesejo. "Grem kegljat". In gre. Priredba namenjena kaki pomembni slavnosti — je pa polom. Odličnjski v naših podpornih organizacijah, kakor jih označuje z raznimi titeli Louis Adamič, so se v svojem staranju zavzeli ustanavljati v njih takozvane "atletske odbore". Tako smo dobili žoganja Vseh vrst, kegljanja, športne izlete, krava-le po hotelih, kjer so se nastanili naši "športniki" — in uspeh je kajpada ničev. Financiraš, sport. Mlad človek se zabava le dokler je mlad. Poteni usahne za sport in zS vse drugo. Katoliške organizacije so bile saj toliko previdne, da so športnim aktivnostim svoje mladine dodale tudi nekaj klerikalne ideologije — povabile zraven kakega škofa, imele veliko mašo ob vsaki priredbi splošnega značaja — toda naša napredna (?) mladina je bila brez kake druge magnetične privlačnosti — le sport, ples, kegljanje, pojedina in potem pa ob koncu ob baru kaka slovenska popevka, npr. "jaz pa ti, pa židana marela .." Življenje ni ples. Toda naša sem priseljena generacija je svojo piščad vzgojila kot da ni tu drugega kot sveti miklavž. In zato nismo dobili med tu vzgojeno generacijo otrok slovenskih staršev še nikoli kake-g a PROSVETNEGA odbora temveč vedno le "atletske" odbore! Mar se je čuditi, če sedaj ni te že dokaj postarane mladine več na seje? In da noče prevzemati društvenih uradov? In da jih je med njo prilično takih, ki znajo igrati dvojno vlogo', eno za biznis, drugo pa za t Konec na 4. strani.) ekaj o naših stvareh Dobra volja vso premaga. V loj številki poroča Mary Sozich o uspehu koneortno priredb« v Clevelandu v korisf Prosvetne matico. Prinesla jo $555.14 prebitka. Anton Jankovich so potoiujo vslod raznih stvari— rtpr. vslod izpuščenih oglasov v Koledarju. Upravnik zatrjuje, da jih ni prejel. Take stvari so vedno dogajajo tudi kadar imaš v uradu povsem skušeno osebje. Kajti tudi pošta ni vselej na svojem mestu. Je pa — prav zares sila nerodno, kadar človek dobi oglase, govori in se trudi, potom pa vidi, da niso objavljeni. Upravnik pravi, da je Tonetu pojasnil kako in kaj. Medtem je Anton Jankovi* svojo naročilo za koledar že v tretje pomnožil — zadnjič za 65 nadaljnih izvodov. Angola Zaitz jo nabrala v to številko k pozdravu mednarodnega delavskega praznika za $52 voščil, Herman Grebene iz Detroita za $55, in Geo. Smrekar za $7.00. Peter Benedikt so jo spet oglasil z vsotami za oglase v Koledarju in pravi, da nas bržkone v kratkem obišče. Glede bodočnosti lista jo mnenja, da naj študiramo, kako znižati stroške bodisi z znižanjem ali dveh številk na mesec ali kakor že. V tiskarni smo o tem poizvedovali, a pravijo, da imajo tiskarje tako najete, da delajo stalno — ali pa jih morajo pri takih delih kakor jo našo vseeno plačati, ali pa jih odsloviti, če ni dovolj dola zanjo. Posebno, ako so stavci pri naše vrste delih bili poslednji najeti in nimajo po pravilih unije prednostnih pravic pri stalni uposloviti. O tem tu sedaj ne bomo razpravljali. Louis Kocjan Iz Clevelanda pravi, da naj ne gremo več v dolg, ker narašča brezposelnost in no bo podpore, da bi krili primankljaj. Nasvet jo dober. Ampak kaj storiti, da ne bi imeli primanklfa|a pri dohodkih, ki jih imamo? To jo problemi Dohodke bi so šo moglo zvišati, ako bi imeli več takih prijateljev, ki bi hoteli pomagali pri prodaji Koledar|a, priporočati našo knjigo, in ako bi tisti, katerim |e kaj za ta list, rekli prijatelju ali znancu: "Naroči si Preleta real" Prank Kluno, Chisholm, piše: "Nedavno sem bil na obisku v St. Paulu, Minn., in vzel s sabo nokaj izvodov letošnjega Koledarja. Mislil sem si, ako prodam, dobro, ako no, jih odneeom nazaj. Na srečo sem mod tamošnjimi rojaki vso pvodol. Bili so prav zadovoljni, ko som jim povedal, da je dobra* knjiga In da tako so v njihovem mestu no more kupiti v nobeni knjigarni." Prank je potom naročil Šo nekaj izvodov Koledarja. OFFICIAL ORGAN OF J. 5. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanski Socialistične Zveze in Prosvetno Matico ■w- P.OI.CT.«« A«il *J IMI PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO $BEDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drmšba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NABOdNUf A v Zedinjenlh driavah za calo lato $S,QO; aa pol UU $1.75; ia četrt leta $i.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. _ * v Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne ta priobči te v v številki tekočega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'! Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor..........—......................._.......Prank ZaiU ' Business Manager...................Clarence Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $3.00, PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, n,y.. Telephone: ROckwell 2-2864 svetovno delavstvo ob svojim mednarodnem prazniku 1. maju Se nikoli ni imelo delavstvo toliko moči kakor sedaj. A je zavirsns z nacionalizmi ter s starimi tradicijami, ki so ugnezdene v posameznih deželah in narodih. Vsled teh ovir je mednarodnost zelo splahnela in ojačale so se nacionalistične ter tudi imperialistične težnje celo v deželah, v katerih ima delavstvo bodiai vso vladno moč, ali pa je zastopano v koalicijskih vladah. SPLOSNI POLOŽAJ. — Razmere po svetu so vse v negotovosti. Ne gospodarsko, ne politično, ne mednarodno niso ustaljene. Lahko se kaj sproži danes tu, jutri tam in baš radi te situacije je taka napetost, novo oboroževanje, govoričenje o neizogibni tretji svetovni vojni. V organizaciji Združenih narodov, ki je imela ociroraa ima še zborovanje v svojem stanu blizu New Yorka, bessdičijo, komu naj se izroči italijanske kolonije, kako naj se uredi indoneško vprašanje, kako ustaviti tožbe proti hierarhiji — a nihče ne vpra» ša ljudstev (domačinov) v kolonijah, kako ai žele urediti svojo usodo, nihče ne pojasni delegatom vseh mogočih ver, da ao duhovniki katoliške vere v prvi vrsti politiki in steber starega družabnega reda, ne pa dušni pastirji! Tako se to brezmočno društvo Združenih narodov ukvarja z rečmi, ki za svetovni mix in za graditev blaginje in vzajemnosti med deželami nič ne pomenijo. INTERNACIONALE.—Velik uspeh beležijo po drugi svetovni vojni še mnogo bolj kakor po prvi vse sorte p^pfpf? delavskih unij in strank za obnovitev ali za preosnovitev rasnih international. , Vse do ene so propadle, največ ob prihodu Hitlerje v sedlo in kar je še ostalo se je sesulo med vojno. Stara delavska mednarodna socialistična internacionala se je razblinila še predno je nastala vojna. To seveda največ, ker je imela glavno zaslombo v nemških strokovnih unijah. Prevzel jih ji je Hitler za svoj nacizem in jih pretvoril v svoje'namene brez kakega večjega odpora. Nemško vodstvo v politični in strokovni internscionali je vsled tega propadlo — pod terorjem seveda, ker strokovnemu kot političnemu delavskemu gibanju so na mnogih mestih načeljevlli Židje nemškega rodu in po njih je Hitler udaril z najtežjo pozo. . POUTICNE INTERNACIONALE.—Strokovno delavsko gibanje, organizirano v mednarodnem obsegu, je vsled tega propadlo« dasi je na papirju še obstojalo, toda ne več pod nemškim temveč pod angleifeim vodstvom. Se veliko bolj pa se je razpršila delavska socialistična internacionala. hi za njo med vojno tudi komunistična, ki ps se Je vzdržala podtalno Jn se pred dobrim poldrugi« letom obnovila pod znamko Komunističnega informacijskega biroja (Komin-form). Sestanki zastopnikov soeial-demokratskih strank, bilo jih je precej, se niso obnesli, dasi so si vae te skupine tudi ustanovile nekak informacijski biro, ki pa ne uspeva. Že radi tsge ne, ker hoče delati angleška laborit&ka stranka neodvisno od drugih social-derookratakih skupin. Francoska socialistic^ stranka je za obnovitev delavske socialistične internacionale — a je po dolgih pogajanjih uvidela, da je ne bo. Delavska strokovna internacionala, ki je bila ustanovljena par let po vojni z velikim pompom, je splahnele, ker ao ae is nje umeknile delavske unije v Angliji in v britanskih deminjonih, ter ameriške unije CIO. Toda je po številu članstva še vedno impozantna organizacija, ne ps po aktivnostih. AFL snuje sedaj novo mednarodno strokovno internacionalo, v kateri bi bile tudi unije CIO — tako mednarodno zvezo, ki bi bile podložna zvezi atlantskega pakte. Torej aa obvarovanje ka-pitalizma v smislu ameriškega tolmačenja 'svobodnih" unij in svobodnega (kapitalističnega) podjetništva. % INTERNACIONALA STROKOVNIH UNIJ, v katero spa dajo aedaj poleg unij v Sovjetski zvezi tixfi francoske, italijanske ter mnoge drage unije po svetu, vštevši unije v latinski Ameriki, je po številu jačja kot bi mogla biti katerekoli druga Toda kapitalistični raziskovalci položja pravijo, da ta internacionala ne pomeni velifco in da tudi ne bo mogla pomeniti kaj izdatnega brez pridruienja ameriškega, angleškega in drugega organisi-ranesa delavstva v anglo-ameriškem bloku. Stvar s te strani torej za solidarnost mednarodnega delavstva ni ai* kaj mikavna in tudi ne bo, ker svet — hočeš eočeš — je aednj razdeljen v an gl o-ameriški in v sovjetski blok. Na eni strani anglosaksi, na drugi slovanske dežele z Rusijo ns Čelu. Prvi, se ponašajo, da imajo višji življenski standard ter civilizacijo kot pa katerakoli izmed dežel sovjetskega bloka vštevši Rusijo. Taki se to trenje nadaljuje in oi ga državnika od kar je Franklin f>, Roosevelt umrl, ki bi snel te nspstoeti ursvnoveaiti v skupno dobro. ZED. DRŽAVE. — Naša dežela je sedaj vodilna sila, oziroma v ospredju vsega boja zs zajezitev komunizma. Že pred dobrim letom, ko sta prišla v malo mestece Fulton v Mo., Churchill in Truaaan, Je btio očitno, ds Je sasnovW smernice ameriški (Nadaljevanje v 5.-6. koloni na tej strani) svetovno delavstvo NAJSOU PRtUUSUCNI AMSSlSKt NARODNI SPORT ETBIN KRISTAN: Sedanjost in bodoenost Danes živimo in jutri ne vemo, kaj bo. To je nauk ljudi, ki bi nam radi dopovedali, ds ni vradno, brigati se ze bodočnost, ki itak ne bo več naša, ampak jo boeto ravnali in uživali tisti, ki pridejo za nami . . . Današnji dan mine hitro; prihrani ksr imaš, sa jutri, na stara lete, ns drugi svet. TSko nas eče tisti, ki nas hočejo odvrniti od sedmijega živ* ljenja in njegovih zahtev. Življenje pe je bilo včeraj in je danes in bo jutri in prihodnje leto m dokler bo svet. In v dnu srca ne verujejo svojim besedam ne konservativci, ne utopični fanatiki, a če jim varujejo, se ne ravnajo po njih — in se ne morejo. Življenje ims svoje zakone; dovoljuje nam, ds jih poiščemo, ds jih spoznavamo, de jih rabimo, ne dsje nem pe moči, de bi jih štrli ali porinili na sšran. Vai smo prišli iz preteklosti in gremo skozi sedanjost v bodočnost. Ce hočemo razumeti sedanjost, moramo posneti preteklost in se po tem spoznanju pripravljati za bodočnost. Svojo veljavo ima, kar je bilo, kar je in kar bo — vse na svoj način in vse ob Svojem času. V decembru v naših krajih ne moremo kositi, v avgustu pa ne bomo nosili zimske suknje. Pe vendar smo tukaj v hudi zimi in ob vročem poljetu, in pomlad ima svoje pravice kakor jesen in kakor zima. Sedanjost je taka, kakršna se je razvila iz preteklosti in bodočnost bo taka, kakršna izida iz sedanjosti. • % A kaj je prav za prav sedanjost? Trenotek, dan, leto, dobs ene generacije? Kje so meje ene generacije? Nekateri smatrajo pet in dvajset let za tako v dob je, drugi imajo drugačne račune, nihče pa ne bi mogsl povedati, kdaj naj se začne šteti tistih petindvajset aH trideset let, zakaj v resnici ae porajajo "nove generacije" veako minuto In včssih se izpremeni aa svetu v enem letu več kakor drugače v dssetik. Poglavja zgodovine se ne menjajo po stalno določenih koledarskih presledkih, ampak pišejo jih nove is-najdbe ie njih prektitee raba, boji in njih posledice ae zemljevid« in v človeški družbi. Sedanjost pa v resnici ni nič drugega kot *pr§g, preko katerega neprenehoma prehaja preteklost v bodočnost Kskor so si ljudje naredili pratiko, osnovano ns opisovanju sonca ali pa luas, ds moremo s "časom" sploh kaj početi v svojem življenju, tako rabimo besedo "sedanjost", ki je povsem nedoločena, ker ne bi mogli izhajati bras nje. Kader je izgovarjamo, bolj čutimo, kot ee vemo, kaj hočemo izrazili z njo. In pomen ji dajejo bolj okoliščine, v katerih jo rabimo kot pa beseda sama Na vsak način ne živi nihče le v sedanjosti, ampak vsakdo če se ne seveda, da je aa smrt bolan, upa. da ima bodočnost pved sabo. Sevede, nekoč ga ne bo več, ampak bodočnost, ki je bila nekaj časa njegova* pojde dalje in živeli jo bodo tovariši ia prijatelji, ki ne umro tisto minuto kakor on, nemara vdova, ki je del njega samega, ee je bil srečen z ženo, otroci in vnuki in nečaki, za katere se je ssmmal v življenju, in tujci, ki jih morda niti po imenu ni poznal, pa so imeli enake čute in susli, enake skrbi in upe, enake boje in cilje kakor on in jih je tako vezala enaka nit. Ogromno število ljudi, zlasti v Aziji, veruje, ds bodo po smrti zopet rojeni in v drugi podobi živeli as zemlji. Pred leti Je v Indiji zbudile veliko senzacijo deklica, ki Je trdila, da se spominja ae avotfe prejšnje življenje; baje je imenovala svo-egs prejšnega moža, ki še živi v drugem mestu, in natančno opisala kraje, ki jih v sedanjem življenju ai videla ter prepričala učene preiskovalce, da govori resnico. Ampak tudi brez take vere se bo težko našel duševno zdrav ia razvit človek, ki bo mogel po pravici trditi, da mu nič ni mar, kakšen bo svet, ko ga več ne bo. Kdor koli živi za kaj več kot za vsakdanji kruh in toplo peč, bi rad kaj ustvaril V življenju in k^j doprinesel, da se izoblikuje svet po idejah, ki so mu drage. Ts zgradba, za katero izdeljuje načrte ali pa le skromno priklada opeke, se ne stavi za kratko sedanjost, temveč za bodočnost in kakor mu najmanjši današnji uspeh prinaša zadoščenje, tako spremlja zanimanje sadove njegovega dels ns Is do smrtne postelje, ampak dalje vštric z upanjem, da bodo trajni. Zavedno ali nezavedno živimo vai za bodočnost. Nekateri nakladajo v banko denar, da bo zleUl prihodnje čaae njihovim ainovom in hčeram. Drugi — zdi se, ds Je teh drugih ogromne večina — imajo cvenka komaj ss vaakdanje zahteve in pogo-stoms še sk te ne dovolj, pa se ssrsdi legs nikdar ne seznanijo z bančnimi direktorji. Ali tudi oni imajo včasih sinove in hčere, navadno, kakor po nekakšnem perverznem zakonu mno-latnih go več od lastnikov mastni SS Fadi' * ** ^mag^alkeT^ b^moTmeU jim bolje godilo; zaradi tega jim je bodočnost važen in tešek problem. In ker jih je na milijone in milj one v takem položaju, se zdi, da bi morala biti rešitev problema za vse enaka: preobraženje sveta na tak način, da ne bo raj za tiste, ki imajo denarja, in pekel za tiste, ki ga nimajo. Kjer koli se trpini drami jo, spoznavajo jasneje in jasneje, da je potreben načrt za tako obnovljenje sveta in da mora temu načrtu, ki postavlja cilj, slediti delo in boj. Pota morajo biti začrtana tako, da drže koraki k cilju. Medtem ko je preteklost privedla sedanjost brez našega sodelovanja in smo jo morali sprejeti tako, kakršna je bila, hočemo bodočnosti položiti temeljne kamne, da se bo na njih zgradila stavba po našem najboljšem spoznanju in z našim delom. Tako vpliva bodočnost na sedanjost in jo v veliki meri določa. Ampak zaradi tega je ne sme tako pogoltniti, da bi sploh izginila in da bi ljudje postali ne graditelji, temveč sužnji bodočnosti. Glej naprej in živi tako, da ne izkoplje* groba jutrišnjemu dnevu! Ampak živi tudi danes! Tisti, ki pridejo za nami, imajo svoje pravice; sejmo zanje, da bodo želi. Pa tudi mi imamo pravice in če postanemo zaradi bodočnoati puščavniki, nam o-slabe možgani in mišice in kar storimo v samozatajevanju, ne bo plod moči in ne bo imelo moči v sebi. (Konec s 1.-2. kolone na tej strani) vnanji politiki Winston Churchill, skupno s Trumaoovimi svetovalci, ki so in še glavarijo trustu mednarodnih bankirjev na Wall Streetu. Od tedaj je nastslo geslo "Iron Curtain", ki ga je prvi izrekli Hitlerjev propagandni genij Goebbels, a se ni uveljavil. Ko ga je Churchill dramatiziral, se je. ^ Poglavje Churchillovega govora v Fultonu, oziroma posledica je tudi Trumanova tekogvana protikomunisttfna doktrina, ki je bila v naprej zamišljena in njen oblikovalec je bil poleg j*Akirskih inženirjev z Wali Streets Winston Churchill. UME&AVANJE Zed. držav se je nato pričelo v veliki meri >od protikomunističnim geslom najprvo v Grčiji, nato v Turčiji, v Aziji pa je naša vlada vodila tako politiko že več let prej. Svojo igro na Kitajskem, ki nas stane več milijard ter mnogo Kitajskih ter tudi nekaj naših življenj, za Trumanovo doktrino izgubljena. Tudi na Japonskem ne uspeva. In ne v Koreji. Ali bo Marshallov plan v Evropi uspel? Odvisno je od sodelovanja evropske birokracije starega reda. Doslej je vse ravozila. Ako se bo pod ameriško iniciativo zavedla svojih ilabih razvad in zastarelosti ter se reformirala — tedaj bo Marshallov plan podaljšal življenje staremu redu saj v An-jliji v zapadni Evropi, oziroma v vseh deželah, ki so se mu IMridruzile. Toda radikalno delavsko gibanje — ne le komur nistično temveč tudi socialistično, je proti umetnemu podaljševanju življenja kapitalizmu. Je pa med voditelji desničarskih struj veliko takih, ki pravijo, da jim je gmotna pomoč ameriškega kapitalizma bolj dobrodošla kakor pa ako je ne bi bilo — ekonomski kaos z neizogibnim terorjem, pomankanjem in splošno zmedo. ATLANTSKI PAKT. — To je drugo poglavje Marshall-ovega plana. Namen mu je "komunizem" zajeziti ne samo ekonomsko temveč tudi z militaristično silo. Ta oborožena moč pa naj bo po ameriškem načrtu (atlantski pakt) tolikšna, da bo Rusija v naprej vedela, da bo s svojimi zaveznicami vred temeljito tepena, ako se ' spozabi" in prične z "agresijo". Ta zveza, zvana atlantski pakt, je vojna zveza v vsakem oomenu besede in naperjena proti Sovjetski uniji ter njenemu sistemu socializma in se jo gradi s stališča, da do spopada mora priti in da bo kapitalizem zapadne sorte otet le ako se stre ' rusko nevarnost". Torej smo v možnostih za pričetek tretje svetovne vojne zares. ZAPADNE DRŽAVE. — Namen ameriškega Atlantskega pakta je na stroške Zed. držav oborožiti za možno obrambo pred agresivnostjo" Sovj, zveze, ali pa za invazijo v "sate-iitke" in v USSR predvsem Francijo in Anglijo. Slednja je militaristično že sedaj močna, toda z vojnimi zalogami se ne more ponašati — torej jih ji naj mi znova napolnimo na naše stroške. Oborožitev nove francoske armade pa nas bo največ Jtala, enako oborožitev Italije, ki je tudi v Atlantskemu paktu in v Marshallovem planu. Ce oborožimo še Belgijo, v kolikor je že nismo, in pa Nizozemsko, ki si je z našp municijo že toliko pomagala, da po indonežki republiki lomasti že z vsd gotovostjo v zapadni Evropi napram sovjet- Luksuzni obrati nazadovali Cim se prično opažati znaki recesije, to najprej občutijo trgovine z zlatnino, cvetličarne itd. Industrija, ki izdeluje fotografske aparate in potrebščine zanje je lani imela nad 35% manj prometa kakor pred letom. Ali vesta, da je Ameriški dru-šinski koledar sa leto IMS ka Jigs S tako izborno vsebino, kakršne ee dobita sa tako majhen denar nikjer drugje? Naročite si Jo! Stane $1.SS, Najceneješe blago ns svetu sta dsnss: človeško meso in Človeške kri.—Eugene V. Debs ski sili že prilično oboroženo protiutež.( NEMCLJA. — Zdi se, da tajni načrti ameriškega obrambnega departmenta določajo tudi ponovno militariziranje Nemčije, kolikor jo je v coni zapadnih treh sil. V tem slučaju se bo v nji obnovila bojna industrija propaganda za hujskanje v vojno pa je v zapadnem rajhu že jako močna in negovana ter financirana od zapadnih sil. Vse nemške stranke v zapadnem delu so nacionalistične, vštevši social-demokrate, ki so sedsj veliko bolj konservativni kakor pa ao bili po prvi cvetovni vojni. Zavzeli so povsem pro nemško stališče ne cario proti Rusiji temveč še posebno proti Zed. državam, Argliji in Franciji. Pravijo, da je načrt zapadnih sil Nemči;o criiti razdeljeno na posamezne avtonomne province in ji orcniog čiti obnovitev v skupni narod. Francija res zahteva nekaj tak^i. A ameriška vlada pa bi rada tako Nemčijo, ki bi bila mo:ra ir.il tcri tično in ekonomsko. Po mnenju državnega departmenta bi le tika Nemčija bila zmožna postati jez proti prodiranju komunizma in slovanske poplave v zapadno Evropo. ANGLIJA. — Ts sledi smeriški vnanji politiki na celi črti. Nekaj, ker je tega navajena, veliko ps zato, ker je AngUja v dveh svetovnih vojnah toliko obubožala, da ako hoče oteti svoj stari sistem, si ga more ohraniti edino s ameriškimi dajatvami. Tako se je zgodilo, da so laboriti odnehali v svojem programu za zgraditev socializma na Angleškem, ker bi ga ne mogli tudi ako bi ga hoteli. Kajti ves aparat imperija Velike Britanije je zidan na in^perializmu. Amerika ga ji je pripravljena ščititi— toda svojih milijard na Angleškem ao^e ^rošiti v pomoč kakim socialističnim "eksperimentom" temveč za utrditev reda kakršen je. Zato je v Ameriki po kraQe%wko sprejemen vedno le Churchill, ne pa kak Atlee ali Ern*t 0evin. ITALUA. — Kakor v Angliji in v Franciji, sc je ameriškemu ekonomskemu ter političnemu manevru, v zvezi z Vatikanom, posrečilo potisniti levičarsko gibsnje v defenzivo. Toda vsi problemi so ostali kakor so bili in klerikalni premier Alcide de Gasperi je koncem konca nedavno vendar obljuba izvesti dalekoaežne agrarne reforme. Poaebno južna Italija je v mizeriji..Volilci v nji so pod cerkvenim pritiskom ter pod namilom ameriških darov ter ameriške kampanje glasovali svojim izkoriščevalcem v korist. Sedsj se treznijo in klerikalno fev-Oslstvo ter kapitalizem pa severu Italije se pripravlja skupno s cerkvijo vred vreči bedni masi nekaj dfohtin v slepilo. JUGOSLAVIJA. — V Titovi državi ae življenski nivo ni izboljšal in vzrok je, ker je prišla med dva ognja. Kominform si jo je izbral za tarčo, ker njen ražim dela po komuniatičnih potih, ali kakor pravi Tito, ker noče slediti ukasom iz kremla. To je letošnji prvi maj v sovjetskem bloku najbolj kalilo. Jugoslavija je bils toliko porušena in opustošena, da bi potrebovala saj pol milijarde dolarjev kredita za nakup potrebščin— a namesto tega je prišla v precep kominforma in Marshallovega bloka. Vlada v Beogradu pravi, da bo težave vzlic temu dvojnemu pritisku premagala. Kako — tega niti sama ne ve. Ima pa vero vase In v svoje ljudstvo. PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA.' — Tsk približno je svetovni položaj ob tem prvem maju, ki je postal praznik po vsem širnem svetu letos v večjem obssgu kot * kdaj prej. In U praznik je zim bel mednarodna vzajemnosti, simbol miru ter vzajemnosti med vsemi ljudstvi vsega sveta. Predno bo smoter dosežen, pa bo treba še veliko dels. A dosežen bo. To nsm pričs naraščajoče število onih ljudstev, ki so za en svet in za skupni blagor vjfega človeštva. PRIPOVEDNI DEL Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) V nečem pa so si v šoli vendarle prišli na jasno s pomočjo Klemenčevih: da Koren ni pisatelj. Stvar je bila kar neprijetna. Ne da bi se ponašali s kakim posebnim znanjem, se vendar spet niso imeli za toliko neumne, da hi ne vedeli prav nič o slovenskem slovstvu. In v tem slovstvu ni bilo nikjer njegovega imena. Ne morda med tistimi, ki so že navedeni v zgodovini, temveč sploh med imeni tistih, ki pišejo. Nedogovorno so prav v božičnih počitnicah prebrskali vsak zase vse, kar so mogli, a Korena ni bilo tam. Toda Smon je gnal svojo naprej: Koren je pisatelj. Tedaj se Franc Prelc ni več vzdržal; ko so se pri obedu srečali z Matijo, se je nagnil k njemu in kar skrivnostno vprašal: "Povejte, ali je Koren pisatelj ali ni?" Matija ga je pogledal. "Od kod pa naj to vem? Morda je kje drugod. Na Dunaju." "Viš, France," je tedaj planila Manca Golobova. "Ti nisem rekla, da je to lari fari?! Ti kar verjami Rozmanu, pa še bolj Smonu, ki v življenju ni prebral niti ene knjige, kakor pa meni, ki sem brala celo Beračeve skrivnosti, ne pa da kaj poštenega ne bi!" Obrnila se je h Kle-mencu. "Pa sem res mnogo brala in mnogo jokala pri knjigah. Njega pa že nisem našla nikjer. Saj sem koj rekla: Ne bo! Pa so le vsi tako navdušeno peli: Gospod pisatelj! — Kar Šmonu ga prepusti France! Tam na Dunaju je živel, bog ga ve kako, zdaj bi rad bil doma pisatelj!" "Saj je morda kdaj res kaj pisal," je menil Matija proti Manci. "Najbrž je bil res novinar, toda jaz ga prav tako ne poznam kakor vi ne, gospodična. Saj še Andrejčkovega Jožeta poznamo, ki ni bil bog ve kaj—." "No vidiš! Se Andrejčkovega Jožeta sem vsega prebrala, pa ne bi Korena!" Ko so govorili o Kraljevi Pavli, ki da se ji noče sem na hrano, je Matija vprašal Manco: "Ali ima Kraljeva kakega brata?" "Seveda ga ima," je rekla Manca, ki je bila iz istega kraja kakor Pavla. "Vaš sošolec je bil, ne? O božiču sva gledali fotografijo z mature, kjer ste tudi vi. On je šel k mornarici." Izkazalo pa se je, da Manca pozna še enega njegovih sošolcev, nekega Kavčiča. "Od kod pa tega poznate?" je vprašal Matija. "Saj je bil njen fant," je vzkli-nil France. ' "Nekaj ti bom povedala, France," je rekla Manca. "O Tončki se bova pomenila! Pesmi si ji delal, poljubljal si jo in ob-ljubjal zakon! No, zdaj imaš!" Skoraj pa enem mesecu, kar so se srečali, je bil to prvi nekoliko toplejši razgovor. Zima je popuščala, srca so postajala toplejša ... Ko so odhajali in je France šel z Matijo, medtem ko je Giza šla z dekletoma, je Matija dejal Francetu: "Oglasite se kdaj pri nama. Pridita z Manco ... Morda igrate šah?" France je nekaj pomežikoval. Matija je čutil, da je presenečen. Pogledal ga je od strani. "Ali imate šah?" je naposled dejal France, ne da bi naravnost odgovoril. "Če ne, bom svojega prinesel.. "Kar pridite,! imamo pri hiši šah." Ko so se ločili, mu je stisnil roko. • "Skoda bi jih bilo," je dejal Matija Gizi, ko sta bila doma. "Mladi so. Potrebovali bomo ljudi..." VESELICA. BOJ SE ZAČNE .. 1 Rebernik Tine, petintrideset-leten, nizek, suhljat človek, je bil pri Svetem Ivanu organist, mežnar ter občinski tajnik. Poleg tega je dobival tudi "pod roko". To so počeli v glavnem vsi občinski tajniki, pa bi bil čudež, če bi se Tonček mogel odpovedati takim dohodkom. In to je bilo umljivo: ljudje so se navadili, da na občini Rebernik opravlja zastonj samo tiste posle, kadar gre za njihove dolžnosti, če pa gre za njihove pravice, je treba Tončku posebej plačati. Kajpa, za vse svoje manjše in večje sleparije je moral imeti vselej župana na svoji strani in, če ne drugače, da ga je na ta ali oni način zapletel v kako stvar, potem pa: "Kuš!" Rebernik je organistovsko službo in mežnarstvo podedoval po očetu, ki je zavidljivo obogatel pri Svetemu Ivami in se pri sedemdesetih letih umaknil s svojo ženo v svojo kupljeno hišo. Dedec, ki je bil pri teh letih še neverjetno čil, je svojo ženo, nekoč navadno kmečko dekle, dejanski vse življenje nasladno mučil. Imel 'jo je za navadno deklo pri hiši in za posteljo, da je tešil pri njej svojo močno, re-bemiško pohotnost. Povrhu vsega pa ji v teh letih ni dal, da bi z njim jedla isto hrano. Da jo je pretepal vse življenje, in to kar iz nekega veselja na eni strani, na drugi pa skoraj že iz naslade, je skoraj samo po sebi razumljivo. Vse to so ljudje dobro vedeli, vse to je vedel tudi gospod župnik Zadravec, a k vsemu — molčal. Molčal je vse življenje. 2enica je šele v teh visokih letih i s PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA • Naročnina sa Združena driave ( Chicaga) la • SS.SS na leto; M.ti ta pel lata; 9I.SS aa Sttrt leta; aa Chleage ta • Cook Ce., SS.SS sa eelo lata; $4 71 sa pni lata; aa Inosemstvo SU. n a n • a o • e o a a a e a o a a o e a o Noslov za list in tajvtMvo |ss 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS pred neko prijatejico preklela tisto uro, ko se je mlado dekle ozrla po "gospodu". No, Reber-niki so bili gospodje toliko, kolikor so se delali. Imela sta troje otrok. Najstarejši, ki je bil tudi organist, je padel v prvi svetovni vojni. Hči se je omožila v mesto, izsilila na nepojasnjen način iz očeta dokajšnjo doto, na kar jo je možak preklel enkrat za vselej in se niso več srečavali. Najmlajši, ki ga je oče takisto dal izšolati za organista, je po očetu prevzel organistovsko službo pri Svetem Ivanu, kjer je postal tudi občinski tajhik in kjer se je poročil. Z ženo sta imela prav tako troje otrok. Kar se zakona tiče, je sin šel nekako po očetovi poti: z ženo sta živela drug mimo drugega in celo dokaj zanimivo: medtem ko je on v prepričanju, da nihče ne ve, kradel ženo sosedu trgovcu Mrkunu, je le-ta, prav tako skrivaj zahajal k njegovi ženi. Prav za časa prihoda Klemenčevih, je stvar prišla na dan, ko so seveda ljudje zgodbo že zdavnaj poznali. Odigravali so se smešni prizori, a v nekem pogledu tako značilni za to kmečko "gospodo". Ne glede ne vse to je bil m6-žak ugleden in mogočen, tembolj, ker se je v glavnem on ukvarjal s politiko. Župnik sam vendar ni mogel laziti okoli, kadar so bile volitve. Rebemika so brezpogojno potrebovali. In Rebernik je "znal" zlepa in zgrda. Enajst vasi fare Svetega Ivana je dobro vedelo, da se "zaradi enega glasu" ni vredno zameriti dvema tako mogočnima osebama, kakor sta bila župnik in tajnik, ko ti je potem eden mrc-varil dušo pri spovedi in s priž-nice, drugi pa te je držal na občini. In res je bilo malo tako drznih, ki bi se sprli z njima. Za novo leto je bil župnik Zadravec prepustil Klemenčeva svojenmu kaplanu in Magdič je ves ta čas čutil, da se bo treba zadeve lotiti. Tu je bila fara Svetega Ivana, doslej kolikor toliko nedotaknjena, kar se tiče politike. Ne Podlesek ne Plav-šek niti Sušnik niso bili nevarni. Nevaren ni bil posebno niti oskrbnik Miha Kuhar, dasi je Magdič vedel, da ga bo treba pritegniti za vsako ceno, tembolj zdaj, ko se je politični položaj nekako rahljal. Z učitelj-stvom do prihoda Klemenčevih ni bilo sitnosti. Potisnjeni so bili v šolo in tam niso mogli biti nevarni. Skrb pa mu je začela povzročati Giza. Ne tolikanj sama, kolikor bolj njen mož. Zakaj vsa poročila, ki jih je dobil župnik Zadravec, so kazala, da je mladi človek resnično komunist, ki pa mu ne morejo do živega, da bi ga vtaknili v ječo. Zato je Magdič napravil načrt, pri katerem je potreboval tudi Rebemika. "Premestiti," je kratko povedal Rebernik, ko mu je Magdič nekega dne konec januarja pojasnil, za kaj gre. "Kratek proces." Bil je vedno za "kratek proces." Magdič se je nasmehnil. "V Beogradu zdaj nočejo slišati o kakih premeščanjih, če ni posebnega vzroka." Rebernik je pomežikoval. Doumel je, pa rekel: "Treba Je najti vzrok?" Nasmehnil se je tudi on. "Zbrali bomo podpise od vseh staršev, da se bojijo za vzgojo svojih otrok. Malenkost taki podpisi!" "Da," je pritrdil Magdič. "Toda uspeh? Prišla bo komisija in s takimi komisijami imamo sls-be skušnje. Na otroke se ne morete zanesti. Povrhu pravi Rož-man, je dobra učiteljica. Pač pa bi bilo treba nekako izzvati, da bi se ljudje sami zgražali, zahtevali, skratka, moralo bi priti tako daleč, da bi ji ne bilo mogoče več tu ostati. Seveda, ne mislim, ds mors biti že jutri, ts teden. V glavnem, ds še j iT letos odkrižamo. 2upnik je že zaprosil za drugo učiteljico." (Dalje prihodnjič) aaaaaaaaaaeaaaaoaaaaaaaa j BARETINCIC & SON aa : POGREBNI ZAVOD • Tal. I9-SC1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. POZDRAVI PROLETARCU K PRVEMU MAJU 1949 Živel mednarodni delavski prazniki 2ivela borba za svobodo vseh ljudstev po svetu. Naprej za naše cilje - za mir, svobodo, blagostanje vsepovsod za vse ljudi! ELIZABETH LOTRICH Chicago, Illinois VERA LEVEČ Chicago, Illinois ANNA PICHMAN Chicago, Illinois CONRAD LADSTATTER Družina Cicero, Illinois JOS. TURPIN Cicero, Illinois DONALD J. LOTRICH Chicago, Illinois FRANK ALESH Chicago, Illinois tončkaTurbanz Chicago, Illinois FRANCES in JOS. VIDMAR Chicago, Illinois PHILIP in FRANCES GODINA Chicago, Illinois LOUIS ZORKO Chicago, Illinois -Tr JOS. CULKAK Chicago, Illinois JOS. OBLAK Chicago, Illinois FRANK JAPICH Chicago, Illinois JOSIE in ANDY POTOČNIK Clarendon Hills LOUISE in FRANK MUHA Chicago, Illinois . AGNES in LUDVIK KATZ Chicago, Illinois JOS. KOSICH Chicago, Illinois MICHAEL CHANDICK Chfcago, Illinois JOHN POTOKAR Chicago, Illinois JOHN MORSI Chicago, Illinois JOHN MORSI, JR. Chicago, Illinois PETER BERNIK Clarendon Hills, 111. FRANCES in FRANK MAR-GOLE Cicero, Illinois ANGELA ZAITZ Chicago, Illinois HELEN in EDWARD J. ARKO Cicero, Illinois ANTON in EVA GARDEN Chicago, Illinois KATTIE HRVATIN Chicago, Illinois JO§. in FRANCES SAJOVIC Chicago, Illinois MATH in ELIZABETH KURE Cicero, Illinois MR. in MRS. JOHN TEROBSIČ Chicago, Illinois MR. in MRS. RUDOLPH SEDLAR Cicero, Illinois MRS. SLAMNIK Chicago, Illinois MRS. JENNIE GRADISEK Chicago, Illinois JOHN TURK Chicago, Illinois FRANK UDOVICH Chicago, Illinois LAWRENCE LOTRICH Chicago, Illinois MIRKO in PAULINE KUHEL Chicago, Illinois RUDY K0R02EC Chicago, Illinois MIMI in FRANK OMAHEN Downers Grove, 111. FRED A. VIDER Chicago, Illinois ANNE in LOUIS BENIGER Chicago, Illinois ANNA in JOS. SVIGEL Cicero, Illinois FRANCES in JOHN RAK Chicago, Illinois MARY AUCIN Clarendon Hills, Illinois MARY CHURCH Chicago, Illinois PEPCATROJAR Chicago, Illinois IDA in JOHN SIMON Oak Park, Illinois JOHN TROJAR • Chicago, Illinois MARY in JOHN CAYHEN Chicago, Illinois MARY in JOHN THALER Cicero, Illinois URBAN KARUN Detroit, Michigan CHARLES BERRY Detroit, Michigan JOE BERNIK Detroit, Michigan JOS KOSS Detroit. Michigan PAVEL OCEPEK Detroit, Michigan ANN KARUN Detroit, Michigan JOE ZUPANČIČ Detroit, Michigan LEO BERNIK Detroit, Michigan JOE BRICELY Detroit, Michigan JULIUS SLAPS AK Detroit, Michigan LOUIS KIRN Detroit, Michigan JOE SMALC Detroit, Michigan HENRY BOZIC Detroit, Michigan JOSEPH GOLIA Detroit, Michigan MIKE KUMP Detroit, Michigan GEORGE STIMAC Detroit, Michigan JOSEPH DEVJAK Detroit, Michigan ANDY GRUM Detroit, Michigan JOSEPH GRUM Detroit, Michigan ANTON JURCA Detroit, Michigan JAKOB RAČKE Detroit, Michigan A. OBRANOVIC Detroit, Michigan FRANK WERHOLTZ Detroit, Michigan JOSEPH KOSHIR Detroit, Michigan FRANK KRESE Detroit, Michigan STANLEY BALOH Detroit, Michigan RAY TRAVNIK | Detroit, Michigan ANN in MILAN MEDVEŠEK Chicago, Illinois LOUIS MAJER TYfovina finih abnval sa družino S4SS-1S St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Ex 0564 WE PIT BY X-RAY PETER TOMSK DRY CLEANING AND TAILORING Expert Repairing and Dyeing Service SSS E. 152nd St. Cleveland, O. Telephone KE SSSO JOS. KALAN in Slti Edini zastopniki v tej eknIM ss Du Pant barva. enamel In varniše Phone Hw. 43S5 8421 gt. Clair Ave., Cleveland, O. FRED KOČEVAR Detroit, Michigan FRANK MODIC Detroit, Michigan JOHN KRAINS Detroit, Michigan MIKE TRATAR Detroit, Michigan HERMAN GREBENC Detroit, Michigan JOHN PLACHTERT Detroit, Michigan JOHN LAMUT Detroit, Michigan MICHAEL GREGORIČ Detroit, Michigan PETER VERDERBAR Detroit, Michigan JAKOB LOČNISKAR Detroit, Michigan EDWARD K^ANČNIK Detroit, Michigan FRANK KLANČNIK Detroit, Michigan ANTON FATUR Detroit, Michigan FRANK REMSAK Detroit, Michigan PETER TAUCHER Detroit, Michigan FRANK DOLEC Detroit, Michigan MATHEW CUFFAR Detroit, Michigan JOE VESEL Detroit, Michigan MATTHEW PINK Detroit, Michigan NE2A BARIC Detroit, Michigan HELEN KR2&NIK Detroit, Michigan JOHN LOČNI&KA SR. • Detroit, Michigan JOSEPHINE GABERSČEK Detroit, Michigan JACK KAPEL Detroit, Michigan ALBERT KIRN Detroit, Michigan FRED M. HENDERSON Detroit, Michigan JOHN KRALY Detroit, Michigan RUDY KOSS Detroit,,Michigan ANTON GROZNIK W. Aliquippa, Pa. LOUIS GERZEL W. Aliquippa, Pa. ANDY ANTONČIČ W. Aliquippa, Pa. MRS. ANTONČIČ W. Aliquippa, Pa. GEO. SMREKAR W. Aliquippa, Pa. LOUIS UHERNIK Ambridge, Pa. ANTON ROZENBERGAR Ambridge, Pa. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se delavstvo še vedno ni naučilo resnice, da le ono vse ustvarja — umsko in fiziko, to mi nikakor ne gre v glavo! In tudi to ne, de se razdvaja celo ob svojem prazniku PRVEM MAJU! Namesto da bi bilo enotno, za skupen program, dopušča, da ga vlečejo narazen vse sorte imperialistične in druge sebične sile! Ako smo za en svet — edine delavski razred —■tisti, ki dela fizično in oni z možgani, ga lahko ustvari! Toda kako da ta razred ne postane i i "možganski" — namreč razumen in človekoljuben — tudi to mi ne gre v glavo! Mednarodni delavski kongres proglasil 1. maj za svetovni delavski praznik aprila 1890. Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in oka lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, na) nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Slovenski dom št SS SNPJ — praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 630 Webster Ave. Družabni klnb Slovenskega centra—veselica ob prililki dokončanja predelave spodnjih prostorov in dvorane v soboto 14. maja v SDC. Društvo Delavec št. 8 SNPJ — slavnost 45-letnice v nedeljo 15. maja v So. Chicagu. » Klnb št. 1 JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto 9. julija pri Keglu v Willow Springsu. Pevski s bor Prešeren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Druš št. 707 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Pioneer št 55S SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta, So. Albany ter 26th St. Progresivne Slovenke, krožek 8t. 9 — proslavitev druge obletnice krožka s programom in plesno zabavo v nedeljo 16. oktobra v dvorani SNPJ. Pevski s bor Prešeren —jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. Kedzie Ave. Svet se spreminja. Tehnika kar brzi v izpremembah. Le ljudje se pomikajo še vedno kakor starodavni romarji. Iskren« čestitk« sotrudnikom Proletarca z željo, da bi imeli le več uspeha, izrekajo Frank, Jennie in Frank Hribar jr Mi obratujemo gostilno BLUE DINE CAFE »» • \ * 6911 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Tel. EXpress 2540; ENdicott 9340 IF90MBTAJUČC April 27, 1949 KOMENTARJI (Konec s 1. strani) naprednosti, kadar ji tako l>olj-še kaže? Mladi bi sicer lahko upravičeno rekli: "ilo vse njegovo delo iskreno za mir. Italijanske kolonije delajo im-perialistom zapadnega bloka veliko preglavic. Nekateri jih bi radi kratkomalo dali nazaj Italiji, ker je sedaj "demokratična" in članica Marshallovega plana ter Atlantskega pakta. Anglija pa jih bi najraje vse sama obdržala pod svojim jerob-stvom. kakor jih je imela doslej. Toda domačinov, ki žive v teh kolonijah — največ Arabci — pa nihče ne vpraša, kaj oni mislijo o tem. Arabci sioer opozarjajo Ameriko in Anglijo na Atlantski Čarter in na štiri svo-bodščine, ker menda ne vedo, da je oboje pokopano z Rooseveltom vred v Hyde Parku. Vseeno — Italijani so vojno dobil}, čeprav so bili tepeni Kajti zmagoviti "demokratični zapadni blok" ravna z Italijo kakor da je bila naša zaveznica od vsega začetka. Delavstvo na preizkušnji Letošnji prvi maj praznuje ne pomeni nič dobrega. Organi- delavstvo v napetem ozračju zacija Združenih narodov, na "mrzle vojne" med dvema orja-< katero smo polagali vsa upanja koma: Združenimi državami za svetovni mir, se je izkazala Amerike in sovjetsko Rusijo, za navadni glasovalni stroj, v Kdor le maVo zasleduje srdite kateri prevladuje zapadni blok, boje med delom in kapitalom v dočim Rusija pridno vetira nje- moderni zgodovini, ta se ne bo ne ukrepe. Posledica tega je čudil napetemu položaju, ki je sklenitev atlantskega pakta, kar v bistvu le poslednja bitka med je očitno kršenje pravil ZN in razpadajočim kapitalizmom in vojno izzivanje napram Rusiji. mladim, kipečim socializmom. Pobudo za razmah delavske zavesti je dala že prva svetovna Svetovno delavstvo je v tem nasprotju različnih naziranj. Ameriško delavstvo je v sploš- vojna, ko so ruski delavci in nem konservativno in politično kmetje pometli z dekadentnim nezrelo. Dostopno je vsaki nai-carskim režimom in si ustano- vni propagandi v časopisju, ra- polju. Duhovnik t^či, naj kmet potrpi — saj bo dobil plačilo na drugem svetu — a zase pa ga zahteva lakoj in v čim obilnejši meri že kar v tej "solzni dolini". Pismo pionerfa ROUNDUP, Montana — Zopet sem "iztaknil" vsoto $4.50, ki vam jo pošiljam s to notico. Moj sin je prepisal Proletarca name, da ga bom redno prejemal. Prej sem dobil le tu pa tam kako številko. Novih naročnikov pa Še nisem mogel dobiti. Tudi mi je težavno in mislim da je vzrok starost — moja in drugih. Oči pešajo in spomin. Kar ie dalj časa ne delam, si preganjam čas s či ta njem. A bom vseeno še poskusil dobiti kakega novega naročnika. Max PoUak. Ali vette, da je Ameriški družinski koledar za leto 1949 knjiga • taka iz borno vsebino, kakršne ne daklto sa takm majhen denar nikjer drugje? Naročite si jo! Stana $1.19. vili delavsko vlado. Druga svetovna vojna je v tem pogledu napravila še znatno večji korak naprej. Delavsko usmerjeno o-bliko režimov je vpeljala cela vrsta vzhodnih držav s Kitajsko vred. V Franciji in Italiji, ki sta za zapadni blok silno važni državi, so levičarske stranke zelo močne. To znači, da je že precejšen kos sveta pod delavskim vplivom. Pod takimi okolščinami bi bilo naivno misliti, da ne bi svetovni kapital skušal z vsemi sredstvi (in teh ima še dovolj) zaustaviti * nadaljni pohod socializma pa četudi ponovno žrtvuje milijone človeških življenj in uniči na tisoče cvetočih mest. JKaj nam bo prinesla bodočnost, to mi navadni Zemljani lahko samo ugibamo. Toda blazno oboroževanje na obeh diu in kinu. Ameriški način življenja smatra za popolen, zato odklanja vse kar prihaja preko morja. Vojni hujskači pa navzlic temu lovijo "rdečo nevarnost", da mečejo ljudem pesek v oči. Kaj pa evropsko delavstvo? V zapadnih državah se zdi, da jih je Marshallov načrt precej zmešal. Močni in značaj-ni še vedno vztrajajo pri svojem prepričanju, dočim so se slabiči prodali Amerikancem za skledo leče. Zanesljivo merilo za to so volitve v raznih državah kjer so radikalci izgubili precej mandatov, dočim so jih konservativci pridobili. To velja celo za zmerno delavsko stranko v Angliji, katera izgublja tla pod nogami. V vzhodnih državah seveda ni tega trenja ker tam Amerikanci straneh1 nimajo besede. Tam vlada ko- (Konec s 1. strani.) bile odstranjene ln še je nič koliko prostora sa izboljševanja. Delavski razred je torej napredoval valic vsemu — kakorkoli je moral vso dobo plavati proti tokom. To, kar je dosegel, pa Še z daleč ni osvoboditev iz razmer sistema« ki aa svetu še zmerom prevladuje. Vzroki, ki porajajo socialna sla, radi katerih trpe v prvi vrsti delavci in kmetje, so tu še kakor so bili. Ni pa potrebno, da sa večno ostanejo. CEMU KLATI DRUG DRUGEGA? , . Nobenega vzroka ni, čemu bi se morali kmetje in delavci ene dešele klati z delavci in kmeti druge države. Ne eni ne drugi si niso nevarni, ampak sistem, ki vlada, jih pošilja drugega proti drugemu v morijo in v rušenje zaradi koristi onih, ki vladajo. Ali bolje, zaradi UREDBE KAKRŠNA JE. Ta ne služI blaginji ljudstva v splošnem (n ne civilizaciji, 4iego le imperializmu in kapitalizmu. Vojni oblaki viae nad svetom. Močni v padajo v posesti malih dežel in si jih osvajale. Zaman j pričakujejo zaščite. Zamanj so se zanašale na organizacijo združenih narodov, ki so jo smatrale za varstvo svoje bodočnosti. Diplomati ae shirajo na posvetovanja a ne sklenejo ničeaar razen kvečjemu nove zveze za nove vojne, v katerih zmagovite deželo po baše jo plen. Male države so v tej igri žoga in glavna žrtev roparjev. Velike je ie napredoval DELAVEC-CLOVEK. Od cilja pa je še daleč. Dosegel ga bes ker je navajen borbe In zna ZMAGOVATI. Njegovemu mogočnemu pohodu ae bo morala kramaraka diplomacija umikati in umakniti ae iffu bodo morali tudi vzroki za vojne — za vse ROPARSKE vojne. ŠIBKOST LE NAVIDEZNA Danes izgleda, da je mednarodno delavstvo šibkejše kot kdaj prej v modemi debt To se človeku le tako ZDI. Kajti če bi bilo to rea» se ne bi laskali proletariatu vsi taki, ki so ga nekoč zaničevali in pljuvali nanj. Delavske vrste so a to strategijo sicer razredčili in napravili teike vrzeli. Meti ae, kdor misli, da bo tako tudi ostalo. Kakor v prošlosti. bo mednarodni proletariat tudi v bodyče v stan-ju ZMAGOVAT) ovire in GRADITI kljub vsemu POT, ki vo« v novo civilisncijo — v uredbo, ki jo označujemo za aocializem* Branltelji aiatema kakršen je ta razvoj mogočno ovirajo, toda ni je sile, ki hi ga aaogla za zmerom uatavitl. munizem, ki pa je po vseh znakih sodeč, še vedno v poizkusni stopnji. To vladno obliko imenujejo "ljudsko demokracijo" kar pa ni povsem točno. Radi ali neradi priznajmo, da tam vlada omiljena delavska diktatura v kateri igra birokracija in osebnost še precejšno vlogo. Začasna diktatura se lahko opraviči z bojaznijo pred protidržav-nimi elementi, ki izpodkopavajo temelj novi socialni uredbi in prott-kapitalističnim državam. Ti prevratni elementi komaj čakajo civilne vojne in preobrata, da bi zopet uvedli stari red izkoriščanja ljudskih množic. Za birokracijo, ki tepta načelo enakopravnosti in bratstva, bi se morala pa vpeljati brezova metla in stroga disciplina. Ponaankanje sloge med delavstvom vlada tudi v komunističnih državah kar je dobrodošla voda na kapitalistični mlin. Tako vidimo taktični spor med sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo, kar Škoduje zlasti slednji pri izvajanju njenega petletnega industrijskega načrta. Kdo ima v tem sporu prav, bo pokazala bodočnost Titova vlada smatra, da se Ruaija preveč vtika v njene notranje zadeve in da hoče Jugoslavijo obdržati na primitivni poljedelski stopnji, dočim Moskva trdi, da Beograd brenka na narodnostne strune in s tem krši komunistična načela. Mnogi trdijo, da je politbiro ljubosumen na jugoslovansko petletko, ker smatra da bo s tem pratala preveč neodvisna od Rusije. Povprečni opazovalec se vpričo jugoslovanskega napora za kulturni in gospodarski podvig in moderniziranje zaostale dežele skoro strinja s Titovimi smernicami. Križ je le v tem, da je Jugoslavija vsled sovjetske sobotaže ostala osamljena in bo prim orana dati gotove koncesije zapad-nim državam ako hoče gospodarsko uspevati Vsled te nesloge je razdvojeno tudi u^medno delavstvo: delijo se v pristaše kominforme in takozvane Titov-ce. Umevno je, da pri tem trpi napredek dežele'in se ustvarja nepotrebna 'bratska" mržnja.To velja tudi za druge male države, katere morejo samostojno živeti in ki hrepenijo po večji neodvisnosti od mogočne Rusije. Tako vidimo, da je tudi socializem v teoriji bolj izvedljiv kot v praksi. Izjema je mogoče na Švedskem kjer uvajajo socializem demokratičnim potom. Za tako postopanje je pa treba razuma in podlage v močnem zadružnem gibanju. Mi ameriški Slovenci praznujemo prvi maj v smislu Debso-vih naukov in z vero v vstajenje vseh narodov. Četudi se reakciji posreči začasno ustaviti kolo napredka, jih bo isto kolo prej ali slej strlo pod seboj, kot je nekoč strlo fevdalno gospodo. Herman Grebene P«*? DETROIT, Mich. — V kratkem poteče 33 let od kar sem postal v Detroitu aktiven v zastopništvu Prosvete, Proletarca in revije Čas. Po preobratih v prvi svetovni vojni, ko je nastala politična fu-rija vseh sort, sem pustil nadležno delo v dobivanju novih naročnikov, kar pa ni bila moja krivda; vzrok so bile razmere, v katerih smo se in se še nahajamo v njih. Na poziv Proletarca sem se odzval klicu za nabiranje pozdravnih imen k Prvemu maju, ki je v vsej zgodovini najpomembnejši mednarodni delavski praznik. Hvala vam, prispeva tel jem, ki ste dali skupno v ta namen $55. Niso samo prispevki, ki izražajo vašo vero v vstajenje. Že to, da daste s prijateljsko gesto, je s tem dana listu ne samo gmotna temveč tudi moralna pomoč. Živijo Prvi maj! —Herman Grebene. Neka] misli o ljudeh, ki nič ne mislijo CLEVELAND, O. — Pri či-tanju in poslušanju radia človeka ker nervoznega napravijo. Ne slišiš skoro drugega kakor "soap operas" in pa govorance ter komentarje o veri in o preteči vojni. Mau* so militarist! res toliko trapasti, da bodo ustvarili mir s ponovnim klanjem, s pomnožit vi jo ubitih in pohabljenih? Čemu bi nam bile potrebne vojne v imenu vere? čemu zaradi imperialističnih smotrov? Ljudstvo potrebuje znanja ter pogojev za mir in za delo v miru. Za to se gre. Ne pa za vere. V tej deželi delavce znova odslavljajo. Pravijo, da to ni depresija ampak nekaka "recesija".' In tudi inflacija pojema, nadomešča pa jo "deflacija". Čim gre cena kaki stvari dol za lc, že zavpijejo — počen ju je se vse! Kar pa se v cenah draži, o tem nič ife kriče. Država ima milijone za subvencije raznih svojih propagand, za pomoč cerkvam in tujim državam, ne briga pa se kako bi ustavila nevarnost vedno bolj preteče velike brezposelnosti. Čemu se potem čuditi, ako še tako nevedni ljudje začno govoriti o komunizmu, v katerem niso aktivni in ga niti ne poznajo? Ako je zvezna vlada pametna, naj poskrbi, da ne bo brezposelnosti, da reši stanovanjski problem, one, ki se brigajo za posmrtna nebesa, pa naj pusti, da si jih sami zaslužijo brez vladnih Subvencij. — Louts Kocjan. Izseljevanje Nemk v Anglijo V Anglijo se bo letos priselilo 10,000 Nemk, ki že imajo delo obljubljeno za razna hišna opravila. Vse odbrane so v starosti od 18 do 35 let. Vse te Nemke so iz sudetskih krajev, kateri so bili po vojni vrnjeni Čeho-slovaški, Nemce pa je pognala preko meje, kjer so dobili zavetišče v angleških in nemških taboriščih. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH Sfe VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. fel. Mlehlffsa t-Sl4f 1838 N. HMSTED ST. * CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SC TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. ZAVEDNOST DAJjE SIU MOČ Ni si|* na |vety na^ silo človeškega dela i »rte je človek uporabil ; šo celo elementarne z delom ukrotil in udomačil Prispevki za zdravila nad $8,000 V prvi dveh mesecih po urad« nem naznanilu, da je Sans ustanovil poseben sklad za naba-vanje potrebnih zdravil i n zdravniških potrebščin za sa-natorje in bolnišnice v Sloveniji, posebne redka zdravila, ki jih je v Jugoslaviji skoraj nemogoče dobiti, posebno v pomoč veliki borbi proti nevarni tu berkulozi, so se naši narodni domovi, klubi, razna društva, organizacije in posamezniki odzvali z veliko radodarnostjo. Do sredi aprila smo dobili v ta namen že osem tisoč dolarjev. Toda denar še vedno prihaja. Obenem pa smo dobili iz stare domovine cele kupe zahvalnih pisem od bolnikov, ki so bili deležni streptomycina ali ki ga še prejemajo o<7 zdravniške u-prave. V Sloveniji je bila po osvoboditvi ustanovljena cela vrsta bolnišnic in zdravilišč. Spadajo pod upravo Ljudske republike Slovenije, dočim je bilo zdravilišče na Golniku proglašeno za zvezno in ga upravlja federalna vlada. Na Golniku se nahajajo jetični bolniki iz vseh krajev Jugoslavije in le približno ena tretjina jih je Slovencev. Zdravila, hrano in vse drugo oskrbuje zvezno ministrstvo za' . , . . ..... zdT^fc v Beogradu. Nasprotno mka' Wk M politjč- pa mora slovenska vlada^ste^** % dn!*** bovati svoja zdravilišča in si kislim da bi to zadostovalo tu- pomagati, kakor si pač more.|dl za U?te ki so Ker imajo zvezna zdravilišča mene gotovo <^>no spominja-povsod prednost, je lahko ^JJo inki morda deUjo,največ ne-ljivo, zakaj druga zdravilišča in Pr,hk in nerazpolozenja napram bolnišnice zaostajajo v preskrbi SVOJ1 OWn22U mnogih slučajih ne razpo- e je človek uporabil za tvojo službo, potem ko si jih je . EJektrikp, ki smo pred kratkim poznali le kot unič^lpio u .j.2 L: L—i- 'Iiu _______ TT1 , priporočano, da se sam pismeno olomentqrno silo (blisk), dela zdaj čudeže, ki bodo vrnili človeitvu rajsko življenje, _______ _____ . ... >m bo dobili in še dobivamo zahvalna pisma iz raznih slovenskih bolnišnic. Dobili smo obenem zahvale od zdravnikov in zdravstvenih oblasti. Ta izmenjava pisem in zdravil je dobro znamenje, kajti kadar gre za Človekoljubnost, odpadejo vsi predsodki,, politične razlike in druga nesoglasja. Bolnik stremi po zdravju. Prispevatelj pa želi, da elektrike, bi njegovo darilo zares pomagalo kakemu nesrečnežu do ljubega zdravja. Iz seznama darovalcev je razvidno, kdo so ti velikodušneži, ki se brez obotavljanja ob vsaki priliki tako pridno odzovejo. Navadno opazimo ena in ista imena, ena in ista društva in organizacije. Dr. Tomaž Furlan, direktor Zveznega instituta Za tuberkulozo na Golniku, je v zvezi s tem vprašanjem zapisal v svojem zahvalnem pismu tole; "Slovenskim Amerikancem, ki ne sodelujejo pri vaši akciji, predvsem iz političnih razlogov, sporočite sledeče: Vse zdravilo sem pre jel jaz osebno in ga delim bol nikom kakor se kdo javi, odnosno kakor ga priporoča njegov zdravnik. Samo po sebi se razume, da ne bi hotel niti ure sodelovati pri taki akciji, kjer s^ na bolnika ne gleda kot bol- ^fl VVHIIV) ua BV JHIII - —— - - ■ - -— ~ - -------^ -----— — i--v - ——---— ~— m ■ «" ■ " ■ w w ■ • ■ . m mmw .«1.1 zahvali. To je bil vzrok, da smo kadar jih bo začelo uporabljati ia dejanja ljubezni namesto sovraštva. Z delom t^Ji tp doseieoo« Ogromna sila je v delu. , . V delu je pa skrita tudi Tu<|j titfp moč je v delu, o kateri sanja proletariat, da jo bo doseg*! prej ali slej. V sanjah P0 ni nobene mo$i, prav nobene, Sanje so le žica, po kateri se pretaka sila posameznih proletarčev v velike stroje, ki gonijo vse kolesje kapitalističnega gospodarstva. \ Moč električne sile ni nikaka moč, ker se ne zaveda. Človek vlado nad silo rike. Moč proletariatgve sile ni.nikqkq mpc, če se proletariat ne zaveda. Kapitalisti vladajo npd iilo proletariate. Sila proletariates je brezmejna, kajti proletariat je, ki, dela in vsq sila je v delu. Če nastopa proletariat v masah, se tp sila tudi vidi in čuti. Ne vidi in ne čuti se pa mot Pride kapitalistični sorodnik, potfavi sa na čela proletarske mase in napelje vso M>9 prplfttartlce mase po žicah proletarskih sanj v kapitalistične stfoje. Tam se proletarska sila iipremeni.v kapitalistično moč. Zavednost je, ki daje sili moč. Konjeva sila je voznikova moč, ker, je kpnj nezaveden. Sila, prgletariata, je kapitglistova moč, če je proletariat nezaveden. Vsa kapitalistična moč je v nezavednosti proletariate. Vsa socialistična moč pp je. v zavednosti proletariate* * in v lagajo z zdravili, instrumenti in aparati, ki so neobhodno potrebni za uspešno negovanje in zdravljenje bolnikov. Zaradi tegu položaja je uprava zdravilišča Golnika razdelila glavni del streptomycina, ki ga je dobila v poklon od JPO-SS, drugim slovenskim bolnišnicam. Ravno tako je razdelila med druge slovenske bolnišnice večino, tora-koskopov, ki jih je tudi nabavil JPO-SS, odposlal v Slovenijo pa Sans. Torakoakopi so kirurški instrumenti za operacijo na pljučih jetičnih bolnikov. Taki instrumenti omogočajo uporabo najmodernejše metode za pljučne operacije. Kako so zdravniki izvršili operacijo na ortodoksni Mirko G. Kuhel, tajnik Sansa. Poročilo podružnice št. 39 SANSa Glavni tajnik SANSa Mirko G. Kuhel porota, da je zopetna poli-ljatev zdravil, vsebujoča 5,000 gramov bila odposlana iz New Yorka 5, aprila na 'bolnico Golnik pri Kranju. Dr. Tomaž Furlan, direktor tuberkuloznega instituta, pa je poslal pismo, koliko veselja je med bolniki, kar pričajo tudi pisma od bolnikov, ki se zdravijo v zavodu. V pismu je izrecno navedeno, da zdravilo dobijo vsi. katere zdravniki priporočajo brez razlike političnega ali verskega prepričanja; le to naj si zapomnjo naši Molki in Jontezi in vsi, ki naspro- način, smo videli v filmu "Ope- tujejo vsaki akciji v pomoč bolnim racija na Golniku". v naši prvotni domovini. Vest iz Amerike, da smo pod Vedno * vel*a« kri ni vod® okriljem Sansa ustanovili pose-tTo nam 8Vcdočii° ben sklad na zdravila ter da bodo zdravila v večjih količinah prišla kot dar ameriških Slovencev potrebnim bolnikom, je silno razveselila bolnike« i n zdravniški štab. Se boli se bodo razveselili, ko zdravilo res dospe v Slovenijo. Naša prva pošiljka je odšla iz New Yorka dne 5. aprila na ameriškam par-niku SS Examiner. Ko boste čitali te vrstice, bo pošiljka že v Sloveniji. Pri polaganju naročila nismo pazili samo na ugodno ceno, temveč tudi na kakovost zdravila. Uspeli smo obojestransko. Dobili smo 1000 stekleničk di-hydro-streptomyciifa-sulfata in vsaka stekleničica vsebuje po 5 gramov čistega streptomycina, skupaj torej 5d00 gramov ali 5 kilogramov. Te vzste streptomycin se lahko uporablja z Večjo varnostjo za bolnika in prilike za kake resne posledice na drugih človeških organih so dosti manjše. Zdravilo, prevozni stroški, zavarovalnina, dobava izvoznega dovoljenja in podobni stroški so nas stali skupaj $2,745.00, ali približno 55 centov ^ram. Druga pošiljka kmalu sledi. Kadar dobi bolnik to zdravilo, mu zdravnik obenem pojpsni, da je prišlo iz Amerike kot dar njihovih rojakov. Vsakemu je raznih društev kot posameznikov. V uradu "Enakopravnosti" je bila zopet nabrana vsota S162. katero je izročila Mrs. Julia J. Pire. Darovali so po S3 v spomin pokojne Josephine Močnik: Mrs. Mary Stupar, Addison Rd., Mrs. Mary Zavrl, Metta Ave., Frank Verček iz Maple Heights, Ohio, družina Frank E. Lunka, Lucknow Ave., Mr. in Mrs. Carl Estanek iz West Side, Mr. in Mrs. Frank Estanek iz West Side, Mr. in Mrs. Ernest Urbas in Mrs. Anna Pengov. Mr. in Mrs. Theresa Cerkvenik S20 v spomin Louis Cimperman in Mary Kuhel. Frank in Joseph Delost iz K. 212 St., S10 v spomin Frank Strle iz Strabanc, Pa. Mr. in Mrs. John Gabrenja $5 v spomin pokojnega* Anion Pogačar. V spomin pokojne- Mary Obed pa so darovali sledeči; Mr. in Mrs. Jack Habat $10. Po $5: Družina Bole iz E. 71 St., Mr. in Mrs. Vincent Salmič, Mr. in Mrs. Anton ,Skok. Mr. in Mrs. John Tavčar in Mrs Mary fcivodar, E. 1\ St. Društvo Na Jutrovem, št. 477 SNPJ S46. Gospodinjski odsek Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. S10 in Mrs. Theresa Jerala iz Mohican Ave. $1. Tajnica društva Dom, it. 25 SDZ poslala S4, prispeval Anton Go-renc S2, Andrew Rezin $1 ln Jot Beme SI. Društvo Danica, it 11 SDZ $5, poslala tajnica Frances Kodrich. Društvo Danica št. 34 SDZ $10, poslal tajnik V. Bubnič U Girada. Ohio, poslala Mary Seiak $15 za društvo št. 643 SNPJ. Za društvo št. 355 SNPJ, Fair-port Harbor, Ohio, $10, poslal Lovrenc Baje. Društvo Nanos, št. 204 SNPJ S5, poslal Charles Zakelj. Mrs. Katerina Štefani* izročila S5 od Mrs J. Velič iz E 60 St. in $2 od Mary Baznik iz Prosser Ave. Mr. John Močnik izročil $S, katere je poslal V. Jelusic iz Los An. gelesa. Cai., v spomin pokojne Josephine Močnik, Leo Lukek izročil S5, katere sta darovala Mr. in Mrs. John Transportne možnosti tega okraja so ugodne. Chicago in severni UJino enakomerno Illinois, ae v Jedru z lahkoto dosotejo iz vseh krajev v deieftl. »«a okraja »o tudi mnoge kulturne prilagodnosti— orkestri, muzeji in dbrki. Ncprekosljiv« zdrav- , . , . r ■ ________zdrav prostor za življenje. Knt veliko poučeval- no in mdustnjalno trtdikče—izvrtten kraj za živeti in riobet prottar za iH ust variti Življenje—ta okraj nudi tudi mnogo indu^ijatp. ff^ gledajd na bOdoČnott narodnega transportnega sistema Dodatno poučevalnlm prilikai svetovno slavne knjižnice, gledi stvene priprave ustvarjajo to okfcUCo, zdrav prostor za življenje. inditttHiolno sredi" ......i fa , i Om W m mri— W »^fcNfrrMlisigM«« A* is Wm^ry ky CWrgpe'i ^^ toferttf TERRITORIAL INFORMATION FITMENT 4 ••-»40 Ww* D«.r^r« CKU.«» f, fM- t Anrf^ COMMONWEALTH SDISOM CO M I?AN T " '•"»•T » fttnt - »M MU n yet a while longer. / PfOPLl'S ♦ OtdFOSABtS INCOME ♦ ItTAtCgN BACH MONTH BY PAYMENTS OH INSTALLMENT CONTRACTS ♦owivi« on visMvvmvDuatrt^— yXltaserStVtN HATS AMD OAFS IS UNtON'MAO*. THE NEXT TIME Yt>J 6cVA HAT OR C*P LOOK PC* TO* UMON LAltl tftlDK-TMl ftMMTl