St. 43.
V Gorici, 26. oktobra 1888.
„Soea" izhaja vsak petok in veljo o poStiprejemana aH v Gorici na How doSilj&na:
.Vae leto.....f. 4.4f
Pol lera.....,. .'.:?<
Cetvrt lcta     ."...„ I is-Pi'i ozuanilih in tako tudi pri „i>«. lanicah" se placuje za navuduo tristup. no vrsto:
8 kr. 6e se tiska I Krai  . 7    „   ii   «     ,,   2   ,, 0   „   „   „     „   »   „ Zaveto crke po prcisioru.
SOČA
Posaraozne Stevilke se dobivajopo 8 kr. v tobalrarm'cah na Starem trgu in v 5'ar.ski ulici in v prodajalnici G. Likarja v Someniskili ulienh k. sfc. 10.
Dopisi naj se posiljajo uredniStva Via Mercato 12, narocnina pa oprav-nistvu „So6o", Via Seminario st. 10,
ftokopjsi se.iic vrafiajo; dopisi naj se Mayovoljno franknjejo. — Delalcem in dnigim iiepreraoZuim so narocnina wiiia, ako so oglnsc pri opravnififvu.
Gorica ,
je po svoji naravni legi, po zgodbvini, po svojem picbivalstvu in po svojih dohodkili, oziroma po svoji trgem'ni in obrtniji glavno mesto slovenskega dela goriSke dez>le, Uradno je ob enem glavno mesfco za one kraje, ki so spadali nekdaj pod benelko lju-d<vl»do in pod gi ofijo gradi§c*ansko; ali trgovinsko in obrtno zveze ui niogla nikoli doscSi s tomi kraji. V goiiskem mestu nosili so od uekdaj, kakor jo to povsod v navadi. zvonec oni ljudje, ki so se prod drugimi odlikovali po omiki ali po bogastvu, ali po obojom. Posebuo omika je v tern oziru velikega po-ratna. ker imn to mo5, da vlece na so ljudstva, ki so raanj izobrazVnn, Le tudi so ta ljudstva v vpoini, moc'iiejSa ali celo magovalna. Lombard! so po mno-nji zgodovinnrjev nemSkega pokoljenja. pa so spre-jeli italski jezik, ko so zmagonoano prihrumeli v se-danjo domovino, ker ljudstvo, ka'ero so premagali, je bilo boljo oraikano od zmagovalce7. Tako tudi BoJIgarl' nifio izvirno slovanskega, ampak fiaakoga rorlu, ali ko so pridrl? 7 sedanjo svojo domovino in pudvrgli si ondaBnjo alovansko ljudstvo, sprejoli so slovanski jezik, ki ga So zdaj govorijc, ker prvotni slovai^ki prebiralci onih krajov so imeli vec* omike, nego njih zinngalci.
Tako se jo godilo tudi v Goriei, da razni na-seljonci in U'aduiki italijanskcg;* in nemSkega rodu hn bili odliSni po svoji omiki prod domalini slovon-skim prcb'valstvom in da so na so vl'ekli vse one, ki so hoieli ve'jati kot otnikanci. Zato so bilo tudi vse Sole oanovane na podlagi tujoga jozika in v bo-Ijih InSah srednjega in est a zafiel jo prevagovati za-dttkora neraSki, poteui italski jezik, med tern ko v najbli2nji meaini okolid je ostalo vse do najuovejsih casov zvesto prvotnemu jeziku.
V novejSih fash zacelo je v Goriei zivaliuo gi-batije v gospodarsktni ia v nni-odncm oziiu. Mesto se §iri, dobilo jo zeleznico, postavlja tovarne, trgo-viSca in razno obrtne zavode. Pt-ebivalstvo se muo'2i in promet z desteio je vedno vecji. S tem napredkora v trgovskih in bbrtnih raznieiah zafiel je napiedovati tudi dub narodnosti, ki so je vzbudil prvic za cam fr«ncosk h v<»J8k in pozoejo leta 1848.
Danalnji goriski Italijani sanjarijo kaj radi o i'alijanski vzajcnmc',. •'. ki jim blazi in sladi grenke ur.», katero jfm uzrc> ;jojo neukretui Slovenci. A po dnt'i ^iferani prikupilase jim je naiU last tako mooao, da, bi je no hoteli zapusliti radi „bratovtt. Zato so si izraiaHH novo, popolnem krivo naCelo, da mesto gorisko je Ia§ko in da1 le oni je pravi mesSan, ki si je prisvojil laski jezik. S tem bi si ohrauili, kar so od nag dobili, in bi ostali se vedno krvni bratje onih za mejo.
Bazvidno je na prvi poglod, kako krivicno jo tako nn6.'!o in kako epoaobno vzbujati mrznjo in so-vr&Stvo med narodoma, ki bivata v do2eli, osobito ki bivata r meatu v odlo6ilnein steviiu. Ali okolis^Sine so nanesle, da to krivo in S6uvalno nadelo nakaja priznanje in podporo celo lam, kjer bi se inorala strogo zadcSiti vaaktera pojava, ki so no strinja z blaginjo dizave. Italijani ne morejo to2iti, da bi pod avstrijsko viado ne u^ivali popolue tiskovne svobodo. Glanki, katere jc prinaSal goriSki ^Coiriero" pretoklo poletje v zadevi namerovaoe slavnosti uicd Slovene! in med Italijani, bodi pri6a!i, dokler bo Avstrija stala, da en:»ke svobodo ne d«»biS tako lahko, 6e tudi bi jo iskal z Dijogeuovo svetilno.
Iladoveden bo kdo prasal, kaj more biti temu uzrok, da sa sme o Slovoncih in proti Slovencem tako procto pisati. Odgovor jo lahek. Biatroumni po-litiki zadnjih let iznaili so v Primorji pana'avisto, katero je treba ovirati in zavirati v njih delu. Za to sluzln pa ni boljih slug od zngrizenib italijanskih ttaoij-malctv. Radi te svoje velike va^nosii zx var-n»st in obstoj driare so goto^o Yredni ncovirane tiskovne Bvubode.
To pa ne bo moglo zatreti vzbujenosti na stroni 8Tovct»',ki nifci zavirati naprodka nase sveto stvari. Slovenci  napredujemo v gmXnem  oziru in v omiki,
pa hira in peSa, kakar se vidi h zdivjanogs italijan skega iasniStvft. Slovenci se likamo; Italijani suro-vejejo. Zato bo vedno lepsa slovenska prihodnost.
Dopisi.
V Goriei, 20. sept. — (Dva 2upaua) ima zdaj roef>to gorisko: dr. MaurovieV pravilnc iz branega in od cesarja potrjenega, ter dr. vifeza Pa jerja, kandidata, ki mani, da z laj je priSel nje"gov das. Dr. Pajer je stai nekdaj na skrajnem krilu ita-lijanske uarodne stranke. Poznejo se je pomakni! proti sredi in je ob^udoval svit domaco vlade, ki ga je jako mikal, in se dandaiies velja kot prva zaupaa oseba trzaSko vlade na Goriskom. O njogovera na-mouu za 2upanski stol goriski ^gt^orllo se je 2e vofi-krat, ali probrisanemu odvetn:kti se ni zde' ugolen 6as. LetoSuje dopoliiilno volitve v. mostno.BtareSinstvo dale so mu pogum ter vzbulile v njem novo m'a* densko moc\ ki nuj bi mu donesla 6astni sode2 v goriSkom mostu. Favettij»*va ali magiatcatova stranka, ki se jo sm itrala v m-'stu za nepremagljivo, pod^ejjln je pri zadnjih volitvah v v.seli troh razredih in Slovenci so so pi»kaz:li v vecji moeJ, nego bi bil kdj pricakoval. Ysled kompromi^ov z moSm;, ki no no-znajo odvottrakih zvijuS, ampak nos'jo sree na jeziku, in ki §tej«»jo b?. vedno na moXko besedo, je raalo m;injktl'», da ni priSel Slovmie.i v me-:tno stare§instvo. Vladajoc' italijanaki straukt jo pa najvec" na tem d.» oil: ani sebo in da brani Slovoocflm v mesto, ozirom i v mostuo hiso. To smatra za svojo prvo in najsve-tejso nalogo, kateri morajo biti vse druge podrcjeue. Glede* to svoje prve in najvilje naloge vidi se aa enkrat v najvccji nevarnosti; strah jo pretresa in pripravljena jo, bratiti se s komor koli, sarao da ostane pri 2ivljenji in da ji zagotovi vlado toliko, kolikor more. V tem polozaji je dr. Pajer gospidar situvadje in vitez, od katoroga je odvisna usoda se-danje veeme v mestnem stareSinstvu. Kogar on pusti v dvorano, priie noter; komur on zabrani, ostano gotovo zunaj. Yite/. Pajer je najrazumnejsi, najneu-strasenrjSi, najbrezozirnej^i, najzvitojai mol v Goriei; zato mora biti zmaga na njogovi stratii zdaj; ko je vladajoca stranka brez glave in broz poguraa.
Edini Katol Favetti, raestni tejoik, bi se mogcl vspesno mvriti z dr. Pajerjem; ali Favetti je 2e star, polo skrbi za svojo rodovino in zadnja leta nadleg)-van od ve6 etranij. Djkler je bil Favetti Sil in kro pak, se Pajer ni upal na dan ; zdaj, ko raestni taj* nik pesa, dobit je .dvzelui odvetnik novo moc in kro-post. Vvhu tega so mu okalisfiini', kakor reSeno, tako ugodne, da nikoli ne tako. Ali zdaj ali pa nikoli si postal vitoz Pajer p ufanxje do 2up mskoga stol*. "Vladajoci stranka jh plana in brez modi; kd>r jej prido na pomoc, sprejet bo kot Meaija in odroseoik. In ta Mesija vladajoSi stranki jo v resnioi dr. P.ijer, kateremu ni treba druzega kot dveh basedij, da ga bodo objeraUi in pritiskali na bratov^ko sree kot najvecjega dobrotnika. Vitoss Pajer bi bil milimoder, ako bi no izrokol toil bsnel, ako bi ne sprejol go-spoatva, katero mu tako rok»c po.rijaio. Ii kreri ste ti besodi P Oni, kateri je iz.ekel P«*jerjev ucea^o, knez Hohenlohe, ko se je pogaujal za drsUvnozborski mandat: nasprotnik sera Slovoncom, a prijatelj Ita-1 jauoiu. Ti dve besedi imito na nasi Italijano 6xrav-uo'mo$. Kdor jih more izrefii in kdor jih more v dejanji potrditi, je junak iu vclj lk med italijanskimi nacijonaici. Ali je izrekel dr. P,ije;* ti beaed ? Nam pe zdi, da. Vsa slavnost drustva ndel Mutuo soccorso", kakor se jo vrlila najprej s crnilom v BCor.'ierua ia drugih listih, potoin pa ni sabi v. vsejni posam^zno. stimi, pondarju neko nasprotnost j?roti goriskim Sb> vencem in ,izklju51jivo ital'ijatistvo goriik mu mesta. S tem veroizpovodanjero postal je vitoz Pajer polju-den moz* pri vsakem, ki mu hog.) verovati. Zito se bodo prihodnje volitvo v mestuo staroSinvstvo vrSile vse drugafie od lani; Pojor in Favetti bota skupno scstavljala liste; Slovenci in Icon sot vativci pa lahk) poyhiM m odpust,   Cez aye h\it &Jto se okoMiw
no prnmenijo, bo dr. vitez Pajer goriSki 2upan; po-sobno ko hi je izbral za pokroviteljico (glej brezmejno livalo v gCorr.") Angelino baronico Ritter, ki jo bila zo mnogim ljudem milooi'^iia in zmagajoca pomo6nica.
Iz Domberga, due 22. oktobra t* 1. — Za-nimanje za nasvefc, ki ga je „So8a" pwnesla gled6 nasajenja drevoredov v spomin earske 401etniee, sejetu ia tarn poDornbergu u2e prifielo; pa gotovo bi bilo §e ve6e, ako bi ljudstvo ve6 fiitalo in bi imelo v to svrho svojo Sitalnico ne le na papirji, ampak tudi v dejanji. Naletel sem na tropico zave-denik moz\ ki so se ravno pogovarjali 0 bodo6ih drevoredih. V celej stvari so se 'm precej ujemali; a needini so bili v tofiki: „Kakino drevje naj bi se nasadilo." Po mnenji nekojih pametnili ljudy in, ker take vselej rad poslu§am, tudi po mojem bi bilo najbolje, ko bi nasadili sadunosno drevje; kajti to bi nam dajalo poleg krasote in sence tudi obilnega dobi&ka; in dandanes v tako smentano zamotanih fiasih, ko vs» vrta in Skrta za kra,jcar, je dobiSek vendar jako imeniten. Primerna drevesa bi bila: zlahtni kostanji (maroni), visoke IiruSke in orehi. Ako pa kedo kaj boljega iztakne, naj se le oglasi; dober svet radi sprejinemo.
Cela stvar pa najve8 odvisi o^l sla^ne^a sta-reSinstva; ono naj prej preadari in modro premisli, potem naj sklene in sv^j Sklep naj castno izpelje v proslavo preUubljenega cara nasega Bii'ana Josipa I, in v lastno. korist.                             Dombergan.
IzpOd Trnovega, dne 24. Hoptembra 1888. — (OJgovor gosp. d-ipisniku iz Kroraberga v St. 37. cenjene nSicea.) Pricakoval sem, da moj nasprotnik na moj douis v s\ 35. flSoee" izpodbije kaj tega, kar ana gospoda dkemu svetu Kromberskerau ocital; a tega ni storil, ampak se stvari ogiblje kaker ma-6ek vrele ka§e. To mi jc dokaz, da je bil moj do-pis resnifien. Ako bi ne bilo dopisa v „SoLiK, bila bi poc se zdaj prek>pana; ko pa je pri§el dopis na dan, sel je sara ud vaseg* sveta pot popravljat, katero jo prekopal, da je labil kamenje za zidanje,
Go8p. zagovornik gospodaisb'ga Bvota se opra-vi6uje. da ako se pot popravi, bi bilo treba dav-ko-pla6evalcem bolj globoko v zepe seci; pa ta jo bosa. Ako se pot blagostanju popravi, no b>de temu nobeden pamcton d-ivkoplafievalec ugovarjal, se manj pa jaz, ko sem divkoplacevalec v KrombarSki obcini.
Kar se pa mono tice, da Srez tri dai iz Goii-ce hodim, je popoluoma izmisljeno. Ako bi pa tuli resaica bila, ni bilo potrebno zagovorniku Ktomber-skega sveta glavo bel.ti si s tem, ker ni ne njogo nc gospcdar8k"ga svota doKnoat vodeti, kd:ij jaz is Go-iice domov prid>m, ker do zdaj niinam so oskrbni-ka postavijenega, da bi na me pazil. Daljo 6eu6a do-pisuik, da sem lo iz mascevanja pisal; ali to ni re-snica, ampak jo le obrekovaoje dopisnikovo. Meni jo si stvar, katero bi bilo dopisniku ovreoi, ako ni bila resnica pisaua. Kar se tice one stvari, za katero sem kazoovan, ni ie konSana, ker sem ulozil ugovor ua c. kr. okrajno glavarstvo, pi katorem (5aka Se re§i-la. Ko bode st7ar konCana, odgovoriin morda kaj ve& dopisniku. Dalje* ug'ovarja gosp. dopisnik, da je tudi naSa pot od Kromberskega mojnika v slabem stanu. To je pa tudi reo, katero je dopisnik v svoji domi-sljiji izmislil. N»Sa pot je bila meseca junija popoluoma uabita z grusSem id jo se sedtj v dobrem sta-ny. Predno o naSi poti kaj govori, naj se sam o nji prepriSa.
Na konci m^jegi dopfra v „Soc.tt st. .^5 je bilo Sitati: „Ako to nc zadostujo, pa drugikrat kaj Vec.tt Ako bi se ue bil zvgovovnik Kiombevskega sveta o» glosil, bi jaz o stvari malSal; kor pa dopisnik bruna ali tramii ne vidi v svojem oeVsd, naj mu ga jaz po-ka^em. Ob vodi. katera teoe po grabnu na Lijak proti Ajsovic!, vodi glavna ceata iz Kromberka proti Ajsovioi. Tu je bil most 6rez vodo napvavlj«a; sedaj sta pa most io cesta prekopana (ali pa se je most gm i'odrl, ^e tudi *o ga aektm J&w) Mrii p»4-
pirat ?) Davkonlacevalcem ae nam cudno zdi, kako more gospodarski Bvet to pustiti, ker glavoa oosta mora biti vender v dobrem atana. Vidite, gosp. za-govornik, da ne poznate postav, katere bi vam jaz prav toplo priporocal da bi j«h veokrat prebirali.
Nam pa fie se bolj   eudno zdi,   da   nista most
in cesta popravljena, ker vemo, da sta LoSki in Erom-
berSki gospodarski svet 2e dvakrat prevdarek napra-
vila, in da nam  davkoplafievalcem  je  bilo treba y
Sep segniti ter c. kr. glavni davkariji  davek placa'i.
Vkljub temu pa vender nista 8e  cesta in most po-
pravijeua.   Eje pa je  denar,   kateri  srao morali na
davkariji placati? Prosim, gosp. zagovornik, odgovori-
te mi na to vpraSanje? Da bote pa vedeli; gosp. do-
pisnik, 3 kom imate opraviti, Vam povoin, da so piSom
JANEZ &ROK,
po zmerjanji Kova5, posestnik
v Eromberku in v Ravnici.
CerknO, 14. okt. — (Nova maSa). Dne 14. t. in. daroval je c\ g. novomaSnik Janez Sedej prvi-hraa nckrvavo daritev av. maSe. Komaj je nekoliko potihnila navdusenost od slate maSe, 2e ae oglasizo-pet lepo in ubrano pritrkovanje zvonov in gromeuje topicev. V soboto pred novo maSo zbrali so se cer-kljaiiski pevci pied hiSo, kjer je novomaSnik prebi-vaK ter zapeli bo tam nektere slovenske pesmi. Da je bilo petje lepo, razume se fmo po sebi; saj so Cerkljani znani dale5 okoli.
V nedeljo 14. t. in. je ljudstvo kar trumoma vrelo od vsrh krajev. Prostorna crkov je bila popol • noma natlaceoa ; mnogt so morali ostati zunaj, Tudi 0*8. gg. duhovni iz celega dekauatain nekteri iz kranj-ske ikofije so se pottudili ta dan v Cerkno. Sedem-najst jih je biio zbrauih okolo novoraasnika.
Ob 10. uri spremili so duhovai in drugi vab-Ijenci novomaSnika v sprevodu iz fnrovza v eerkey. Da je bilo vse okincano, koder se je sprevod porai-kal, da so topic! pokali in zvonovi velicastno peli, iii mi treba omenjati. Pred eerkvijo dvigai seje kraseu slavolok z napiaom:
„Pozdravljen novomaSnik bodi: Angelj bozji naj Te vodi.*
Slavnostni govor imel je brat novomaSnikcv S. g. dr. Fr. Sedej. V ne predolgem, sedanjim okoliscV nam jako primernem govora ppja5ojev»l je govornik razmerje med dusnim pastirjem in vernimi ovSicami. Dasi je cerklj. cerkev zelo prostorna, razumeli snio govornika vst Petje na korn pod vodstvom 6 g. a-pravitelja * Sebreljah in petje pred altarjem je bib lepo in strogo cerkveao.
Po sloveani maii je bil obed pri preS. nionst-gnoru dekanu, kateri je blagovoljuo dal na razpola-go svoje prostore. Kakor po navadi bilo je pri mizi vse zivo. Najprvo vstane 6. g. novomasnik ter napi-je zlatomasniku sv. ocetu papezir in prevzv&enemu knezonadSkofu Alojzija. Za to vratilo so ee druge na-pitnice.
SledojiS povabi 2. g. novomaSnik g-iste na svoj rojatni dom. VstopivSi v hiso novomagaikovo 6udili eo se gosti ukusno pripravljeni mizi. Tu so bill zbra-ni svatje in sosedje novomasnikovi. Zdaj se oglasi megani zbor, kateri je se svojimi gladkimi glasovi prijetno zabaval vso drnibo. Vse je bilo dobre volje" ali das loSitve je kmalu priSel, goapodje duhovniki ao veselo drnsgbo zapustili s presrcnim vog&lom, naj bi mili Bog novomaSnika V zvelicauje verncga sio-venskega Ijadstva Se mnogo let ohranil.
Iz Kala, dne 21. oktobra. — Ni mi navada pisati; ali danes sem primoran, dolman. Eal of dc2i-vel kaj enakega, odkar stoji. Misel zidati novo cerkev spofiela se je vie I. 1883. To je bilo prvo Igor-Bifino zrao. Pri kanoni5ni vizitaciji 1. 1885. je pa naS prevzvtfeni knez in nadSkof temu zrnu dal rast v gr-cih tukajSnjrga vernega Ijadstva. A pomogel jc vi-iji pastir ne le z beeedo, ampak tudi s knezjim da* rom. Bog plati! Ob enem izrazam tudi veieL, gosp. znpuika v fiifembergu Andr. Brezovscek-u, rojene-mu v Kalu, v vasi Gomilnici, svojo naj topi ejSo za-bvalo w zdatni dar novi cerkvi, to je za dest veli-kib kxasnih aveJSnikov in za kriz na veliki altar. Za dobrotnike moli se tukaj javno vsako nedeljo pri 8luzbi bozji.
Ta kraaoi hram bozji — to ni moje menenje, ampak trditev izvedenoev in ve§cakovf — blagoalo-vil je 14. oktobra t. 1. naS pre(. g. zupnik-dekan v Kanalu Franc Vidic v navzocooafci mnogik svojih du* hovnih sobratov in zbranega vernega Ijudstva, kate rega se je cenilu od 15 — 16 sto. Nova cerkev je dolga v ladiji 21 metrov, Siroka 10Vt metra, v pres-biteriji dolga 9 metrov, tedaj po vsem dolga 30, Si-roka 10V„ visoka pa 12 metrov, in to vse v luCi. to je brez zidc, ki so do vrha debeli 80 centime trov. NaSrt v popoloma romanskem slogu izdelal je skrbni voditelj, ki je bil dnSa vsemu delu. Anton Trobec od Sy. Ivana pri Trstu, pravi ve§6ak, narod njak in kar je najbolje bva'.evre i»o, nnz, pr Sinjea katoI'Skega duha. Hvala, komur hvala. Bug plati I
Tri cefa leta trudilo, ma^ilo so je tukajSujo Ijttiatvo z% Bo^a in bpiji hram, Cerkev je 21 to. kra;
velikanaka in kraana, in vse to napravilo je ubogo, a za oast bozjo vneto ljudstvo. Ge se preaodi veli-kost cerbve in viso6ina kraja. 680 metrov nad mor-sko gladino; ce ae vzame v poStev, da z malo izjemo vps pesek (posek se je meril in keznenik pla^eval p0 25 — 30 kr.), kacerega je trebalo na ti^o5e in tisoze keznenkov, se je moral dovazati po slrini a!a< bi poti od So5o pri Av<S.h; 6a se pomisli, da jo oe lo lansko poletje bilo delavcev vsak dan z robotniki vred 70 — 100 in da se je tri leta delalo; 60 se opunini, da ljudstvo v najvecVm in nojsilnejem delu je p»*tilo v siti cepce v akedaji in k* se na polji in je hitelo v roboto za oerkev ; e\t sj prevlaii, d,i je samo ljudstvo brez kakegi z.tloga zbiralo denar za cetkev, kakor fiebelc strd za panj ; mora ae vaakdo Luditl nauduSonosti in vatrnjnaati tukajSnjega ljud-Btra za cast bozjo. H konou |a ne re2em druzaga kakoi: vseniogocni in dob.otljivi Bog povrni vsem z vrhano, natlaCouo mero v sodanjosti in v vednosti.
KaUki.
S TolminSkega, 20. ok». — (DtuStvene zadeve ,Tolminskega uoiteljskega druStva.") Pri ob6nem zboru dne 24. sopti-mbra izbrani novi odbor sostavil se j" v odborovcj aoji dne 11. t. m. tak6 1e: pivosednik Joaip Kenda, ucitelj 11a Lju-bn§»jem; nam(4stnik Ivan IvanSic", u6. v Kredu; taj-nik And;oj Gabrg6t)k, ud. na L;vku ; blogajnik Mat. Kcnda, ufi v Smllu; pett odbnrnik j« Anton Mikla-vi6, uc. v Dreznici. To naj A blagoizvole vzeti^ na znanje vai p. n. gg. d-uStvoniki. b'-atska nam dru5tya i:i «ai prijatelji 'naioga n6itelj>tva, ki bi uteguili imeti kak poael z na§im drultvom V.si vazni dopisi, zaradi katerih je trebi sklieatj odborovo sejo, izvole" naj se adrenovati na druStvcnega prvosedni:ca (noSra Kobarid); bolj siljeni dopisi, razna naanan'ila ali in-foimacije pa kar na tajnikn (tudi poS'a Kobarid.) V nobeuera okraji namred posl«vanje .ni te2tvnej§e, kakor ravno v naSein okraji,. kjer so kliraat!6ii! in fizifine tazmere kaj nengodne. Kologje smo jedoq od drugega takd oddaljeni, da se moremo le tezko se-stajati. Zat6 pa so zborovanja xnaSoga druStva tako redka in odborniki le z \elikimi zrtvami morcjo iz-polnovati nalozono jim tezko nalogo. Sicer bi malo ved odugcvljeoja nikakor ne Skodovalo, ker pomistiti nam je, da imamo ravno mi ufiit lji mioge bolesti in jade, za kattu-e ves ostali svet nima pravega raz-uma in ne srea. Saini si moramo pomagati 1 V ko-legijaluoj ljubezoi moramo h priskoMti v p>>moc z dobtim svetom in dijanjem, kolik<r lo piipuadajo n»§o modi. Vsak naj delujs po svoji mo5i, da ae. raziii pojmi razbistrijp med nami, da v nasVm taboru no bode strankarstva in hudih posledic njegovili, co-sar si mnogokdo tako sr5no Mi. Posebno pa nam jo priporocati, da se ognettio raznih predaodkov, §e bolj pa grde nekolegijalnosti, kojo porodi vfiasih ostulrio kruhoborstvo. 6e graotne razmere nase nis-j pr«u godne, zato smo §e vedno lehko posteni mozje, ki lehko pogledamo vsakemu sloboduo v oU. Dosii bi iraeli so opomniti, no za danes le: Roko na sree i — o pripravnej nriliki pa §e marsikaf..
V  omenjenej odborovi seji sklenilo se je s0-glasno, da bode praznovalo nale druSlvo §?irideset-iettiico .vladanja Njegovoga Velifianstva Frana Josipa I. na prtdvefier uradne konference «e slavnostoim Kborovanjem. To se zgodi pa le tedaj, ee bo letoa uradna konferenca, ker drugace ne vemo, da li bi bilo uiogoce udeleziti se tega zborovanja vsem p. n. gg. LIanooj, ker smo namrec tako zeI6 oddaljeni in raztreseni.
Upamo namrec, da nas kompetentni krogi ne osupnejo zopct z novico, da uradne konference ne bode, kakor se je to zgodilo pred par leti, in letos tudi §e ni uiS gotovega cutitl. To bi bilo malo dudno in pri tej konferenci imamo voliti novega zastopnika, kar je lo samo zadosti povoda, da se konferenca akliCo. In po^tava ?! Ce bodo torej to slavnosfno zborovanje, naznauimo program Se za Lasa. Preskrb-Ijeuo je vse!
V  tej seji sklecilo se je tudi, da ac obrneroo do odbora „Goriskega uciteijskega druatva", da pri-skrbi prepis iz di^eluozborskih zapisnikov, zakaj se prehaja prt-ko na§ h opraviienih prosenj kar na dnevui red, V bodocV hoSemo paralizovati one raz-loge, da se kedaj ualiSijo opravidene to2be naSe. ULi-teljsko vpraSjmje po^talo je v &?edujoj dobi va2en predmet deielnih zborov, kateri polagoma ustrezajo opravi^enim tozbam. Tak6 8- je zgodilo lani na Ko-roskem, letos celo v Istri. Gotovo se to zgodi na Ci'ikem, kjer je narcdna vecina ze gotova v tem, da mora znaSati uditeljska plafia nnjmanje 500 gl in na semelji tega se So le zida. Dezelui zbor Kranjski peCa »e tudi 8 to zadevo in narodna vocma ima prav resno voljo radikaloo pomagpti svojomu ucitoljstvu. In to je kuristno tudi z drugega stalisdi, ker bi v srccnejSih dasita u&teljsvo mnogo ve5 koristilo na-r< do., v^em narodnim zavodom, podjetjim in drugim moogim. potrobam. 6e kaj stori, stori le narodna iateligencijii, in uditeljstva narodnega ni malo. Ali bo tor«\j edino na§ dez»lni zbor vedno in vedno kar m. 1^6 preziral proSnje na&ViM Moral bode kaj ukre-uiti, de ho53, &¦' d"bi u&teljskih m'6ij, ki se z ve-ecljcm posvetijo ufiiteljtkeiDU ftanu, te zdaj pri oaf
za vsakib 10 razpisanib sluzeb dobi mo po par novih mo6ij, ali '^a Se toliko ne. In Se ta novi naraScaj dobinio le iz svoje srcde, ker so nam plaoinceiu naSe gore tak6 na sree pricasle. (Da je poroanjkaoje ufiiteljatva pri nas na Tolminskem toliko, javna je tajoost; kje t:mjo uzroki P) Na§e proSnje na dozelni zbor bomo torej ponavljali, dokler ne bomo usli&ini. Eonefino je odbor aklenil izdati oklic, ki je na dru-gem mestu obolodanjen.
Z deiele, dne 5. oktobra. — V nizjeavatrij-skem dozelnem zboru je pred'agal poslanec Vergani, — im6, kaj ne, u2eTeaz\j m^drolwviregji^angerniana7^ naj bi so dezolni zbor skupno udelezil sprejema nem-Skeg»» cesai'ja Viljelma. Velikodusni ta m'n naj bi -izrazil ljubezen Avatrijcev do vladarja vseh Nemcev. Pred'agatolj ni disegel namerovanega vapeha, kajti zelja njegeva biia je s celim mot-da na poli papirja pisanim predlogoin vrzooa mod akte. Badoveden sem pri tem edino lo, kako je imenovani poslaaec praz-noval pa imendau svojega yladarja, ker je hotel tujemu cesarju skazati toli djisti
V naSoj slovenskej Gorici imamo zalibog tudi neko bazo Vorganifevih poanemaleev, ki ob vsacej pnlici difjajo 6ez mejo, a za doma6e patrijotidne •olavno'iti pa se toliko brigajo, kakor za lanaki sneg. Sree mora vsaemnu domorodeu krvaveti, ko vidi, kako Smeutano malo.se udeleiujejo neki mesSanjo slavnoatij, tikajocih se prevzvilene nase vladarske hiSe. Cesarjev rojstni dan, imendan njegov, obletnica vladanja, to so daovi. katet-e bi nekafceri zagrizenci najraje izb.'isali iz koledarj«. Ni 6a&) tedaj, da je toll mladina tako mla&ia gledd domovinoljubja, da ce!6 zmi5evalno p^ezica vae, kar disi po patrijotizmn, ter da rajsi pieskooi mejo za vselej. kakor da bi sluzila nvojemu cesarju. Prav umesten in opravjgou j'.i tu ukaz miuistra iio'.raujih zadev do triaSkegi na* mestnibtva, naj se stroze pazi na irredento — ako He je ta ukaz v istini iz<ial.
Gospod urcdnik t jaz bi od moje stiant pripisal So dostavek — po priliki na spidnjt desni vogaldek onega nkaza — naj se vsacemu preglasnemu neod-leSencu naStejo po neimenovanem delu telesa 20-30 gotkih brezovk, prinegenih moHa tam od nekjo iz slovcnakega trnovskega gozda. Dolgo bolezen t;eb6 tomeljito kurirafci, tor poleg grenkih pijaS priptsovott tudi mazila iz leskovega olja. — (Dopis smo sprejeli lo za to, da se vidi, kako narod sodi o naSih raz-raerah; da bi pa'irredenta le koliSkaj se svojim di-bom strupila nasi tfa. moram> s'coro zanikiti, ak o je res, kar pii >jo o fi c i j o z i (plafiauci — pa ne % rublji) o naiih odnoSajih ua znotraj in na zuaaj. Ur.)
Politicni razgled.
Diiavui zbor sc§el se je v sredo 24. t. m. Predstavila sta se mu nova ministra grof Schon-born in Zaleski. Finandni minister Dunajevski prcdlo2il je dilzavni proradun za leto 1889. Dohodki bod«> znaSali 538,515.245 gl, stro§ki pa 538,345.786 gl., taka da ostane p r e se* 2ck 169.459 gl., 6esar v Avstriji nismo do2i-veli, odkar imamo ustavo, kajti vedno je bilo treba pomagati z izposojenim denarom. Ugodno , stanje dovedejo novi davki, ki dajo naslednjo vsote:^;anje 19,179.800 gl., sladkor 2,957.500 gl., tobak 2,667. 500 gl, skupaj 24,804.800 gl. ve6 ncgo so dajali dottdni davki do zdaj. Tem novim dohodkom bodo stali nasproti novi stro§ki, in steer: za vojsko in za bojno mor-narico 2,890.694 gl. in za de^elno brambo 2,567.400 gl., skupaj 5,458.094 gl. ve6 nego se je do zdaj trosilo v ta namen. Leta 1888, ko ni bilo he v preudarku navedenih novih po-viSanih davkov, znaSal je primanjkljej v drzav-nem gospodarstvu 21,375.360 gl.; leta 1889 bi znasal primanjkljej, ako bi ne bilo novih dav-kov in novih stro§kov za voja§tvo, manj od lani za 2,198.113 gl. Da bi dr2avni zbor voljneje dovolil novih 5% milijona za voja§tvo, prinesel je „Fremdenblatt", oficijozni list Kalnoty-ja in grofa Taaffeja, stra§ansko vest, da iz Rusije koraka e n a dtvizija (dva polka !) vojakov proti avstrijsko-nemski meji. Kadar ho6e imeti vlada denar za vojaitvo, ropotajo navadno njeni listt z ruskimi vojaki. Eo se denar dovoli, postane pa spet vse tiho, in to sc imenuje visoka po-litika! Torej 538 milijonov vsega vkup. Bo-gati smo I
Danes je bila zopet seja v drzavnem zborn. Levica jc poparjena in razjarjena, da jo od-stopil Ziemialkov8ki, liberalen moi, ter da je prevzel pravno miniiterstro SMnbom namesro
Ghlumccky-ja ali koga drugcga izmed levice. Ta zuga, da izstopi iz drzavnega zbora, ako si ne bo mogta druga6e poma&<iti; ali si bo s tern pomagala, je veliko vpraSanje. Vse oficijozno Sasnikarstvo je proti grofu Schonbornu, tako da se celo Prusi cudijo, kako je mogoce, di v Avstfji vladni Sasniki vladi kljubujcjo. Uganka je lahka: vsi ti listi so v zidovskili rokah, ka-kor je 'M tudi nafielnik onega uradu, ki raz-poSilja vladnim in poslusnim listom rasne na-vodc; a zidi so dandanes vsemogofcni, ker drzijo I v rokah ino§nji6ek, iz katerega zajemajo-drzave,
Nemci imajo zopet cesarja v svoji sredi I in se vesele, da je pn§el srecno doinov. Glavno mesto Berolin poslalo je deputacijo, ki se je poklonila cesarju o njegovem povratku. Tudi neraSki framasoni poslali so k cesarju deputacijo s proSnjo, naj bi prevzel pokroviteljstvo nein-Skih loz, katero je imel prej njegov stari oce„ Nemci se bahajo, da njik cesar je potro-sil na svojem potovanji na Dunaj in v Rim okolo pol milijona goldinarjev in raznih drago-cenostij ; pa kdo je to stel? — Nad§kof v Ko-loniji in §kof v Munsteru izdala sta pastirske liste, v katerih priporocata svoji duhov§6ini, naj sc pri volitvah krepko in modro poteguje za to, da bodo voljeni poslanci krganskih nafiel. Nasprotno je §kof Poznanski svojim duhovnom I prepovedal sodelovati pri volitvah.
Kralj Milan je spet fant, zenO so mu vzeli; metropolis belograjski izdal je razsodbo, da kra-Ijev zakon je razvezan.   To bi  znalo  imeti se hude nasledke,   kajti tudi  pravoslavni verujejo, i da zakon je nerazvezljiv. Metropolit se je udal | kraljevi zahtevi ter razglasil za razvezano, kar j razvefce ie sinrt. Kdaj in kam pojde Milan zopet snubit, ni §e povedal. Ce mu pojde tako tezko za 2e»o, kakor za denar, ostaue menda po silt vdovec. Pravijo, da na Dunaji je debil na po-sodo  od  „Lauderbankea   1 milijon  goldinarjev za 5 let po 10 od sto na  leto.   To   je   jako drago posojilo, kaker§ncga  bi ne sprejel noben posestnik, ki ima cisto preraozenje.
Rusi si hoSejo obraniti prosto roko za vsak slucaj in ker niraajo drugod pryateljev in za-veznikov, sklenili so baje s Turkom pogodbo, da si bodo died seboj dobri. To pa zopet ni vse5 drugim dri&avain, ki hocejo, naj bi bil Tu-rek njtm prijatelj. Tako ima Turcija ve5 pri-jateljstva nego si 2eli. Posebno Nemci so men-da hudi, da je sultan tak.
Francozi mislijo premeniti svojo ustavo. Minister Floquet je nasvetoval, naj se odpravi gosposka zbomica in naj se imenujejoministri na dolo5en Sas sluzbovanja.
Morda bi bila 3e bolj temeljita prememba, ako bi bil nasvetoval, da kdor ne more postafci minister in bi rad bil, naj dobi od svojega 50. leta naprej najnizjo rainistersko penzijo. S tem bi bilo mnogira pomagano, in glavna stvar mnogim politikom ostane vendar le — kruhek in zelodee, ki ga sprejema.
Italija prein&ljuje vesele dneve, katere ji je pripravil nemiki eesar s svojim potovanjem v Kim, a po drugi strani obzalaje ne9reSo, da je nekje plaz podsul zelezniSki vlak ter usmrtil in ranil do 150 ljudij.
Domade in razne vesti,
Slovenska ditalnica v Gorioi priredf prih. mesec v svojoj dvo-ani „slnvnostno besedo* v proslavlanjo 40letnega vladanji naSega p r e 8 v i-tlaga oesarja. Vapored bode obse'il razen alav-nostnegi govora, deklainacije ia primernc igre troje pevskib tofiek: Ncdved-ov moSki zbor „A v-atrija m o j a," Foerstcrjov mesani zbor „N a s e go r6* in Haydnovo „C esara ko |> o a em" za meSani zbor. Nftancnejsi vapored priobfiimo ob svo-jora casu.
Ivan GaSSer, civilni zeraljemerco, ki je bil odlikovan z viteSkim kri?cm roda Franca Joiefji pod imenom civilnega in^enirja, imd je kot de2elni od-bomik in priaidnik o, kr. ddSehega Solskega aveta netreSo, da je atavil v neki sojl o nemSkem jeziku predlog, ki izrectio nasprotujo dr^avui Sol»ki postavi in drJavnemu temeljaeum zakonu. Naaledok tega je bil, da so se vsi nualanui gori&kega deiolnoga zbora Msrdkli pt-oti njegv.emu ravnanju ter da jo nasveto-faleo nepo»t»vnep prcdloga. ki je bil y tel, h, syp-
tu aoglaano aprejef, odloiil svoje mandate kot ud I kup^ijske zbornice, kot de^elni odbornik in kot dez\ I poslanec. S tem je zgubil tudi sele>, v dez. s. avetu. I Tsc je porailovalo mofi, ki se je 2rtotf-.il za — dubro I ie6 in ki je tako temeljito in s takiin bli§6oni atati- I 8ti5nih rjizkazov zagovarjal svoje postopanje, kakor.I da bi sedel. v prodsedniatveni aobi iL»z. a. svet*. Da I je tudi sam ob^iloval to svojo nengoduo usodo, zdi I so naravno ; a razvediilo so mu jo 6o!o, Jc prej ne, I zdaj, ko so listi prineslj vest, da je minister dr. Gavd I v dogovoru s kup5ijskim miniatroin imoncval Ivana I Gasaerja koozulenta ali svetovalca za obrtni poduk v I Trstn in v Primorji. Skoda, k&icio je trpolo priraor- I ako SoI>lvi> po odstopu g. Gasserja, je zdaj vasj de- I loma popiavljona in potrdil se je rek, da vsok pri- I den in ubo^ljiv otrok dobi aflrtjsceteJ1* (polivalni H- I stek), 6e prej ne, po cuem letu. 2ivio! Cesti tamo. I (0 Studijah g. Gasserja n ima mo pmtnih »oro6il; a I teh niti tr-ba ai, de more kdo z nekdanjo spodnjo I realko priti celo v ministerstvo in biti nadelnik vaz- I nemu oddelku.)                  « -                                 I
Bog ohrani! Cesarska pesen; vspom'm na 2. I december 1888., ilustrovana po avstrijskih umetnikib. j Cfiia 80 kr. To prekrasno delo izSlo je v zalozbi F. ] Tompsky-ja na Dunaji in v Pragi. Obsega 9 krasnih I podob, kati'ie nam predocujo mo5 in slavo nagega I cesarstva. Dobiva se v 9 raznih jezikih in to: v slo-1 vensk^m, uemSkem, italijanskem, fieSkem, poljskem, I rusinskem. srbskem, l.rvatskem in rjinunskem, Domo-ljubnim drnStvom tn pnaamezi/ikum prtporofiamo naj-1 toplt*je, naj si narofie to k*po delo. Dobiva se tudi v knjigarni Janezi Giontinija v Ljubljani.
Kupcijska zboraica goriSka poslala je k sadni razstavi na Dunaj raznega sadja in zelenja, ki je bilo posuSeno umetno z susllnico amerikan-ske sestave, katero je refiena zbomica postavila v Gorici leta 1888. Razstavljenemu sadju dodala je tiskano poro6ilc o dosedanjem delovanji in o lepih vspehiu refieue suSilnice. Porocilo meni, da gori§ka I dezela ima §e lepo prihodnost glede svojega sadja, soeivja in zelenja, ako bodo znah* \judje svoje pri-delke su§iti in dobro spravljati.
Tramvaj na par (zeleznica z ozkim tirom) morda bo vendar kedaj 2vizgal po Voleji dragi skoz Dornberg v Aidovi6ino. Odbor, ki dela priprave za tramvaj v Furlaniji, misli prav resno tudi na Vi-pavsko stran. Podpredsednik Evgen baron Bitter, ki je na celu vsej tej zadevi, peljal se je te dni z ' drzavnim inzeuirjem Stummer-jeni po cesti,, po ka-teii bi imel iti tramvaj, in zdaj zacnejo baje brez odloga meriti svet in delati potrebne naerte. Tedaj bo imela Gorica prej zvezo cez Vipavo s Postojno nego cez Predel s Trbizom.
Duhovske zadeve. 6. o. Gelazij Kobal, vikar v kapucinskem samostanu goriskem, sel je v Kozbano, da bo oskrboval onda§njo duhovnijo, do-kler he dobi rednega dusnega pastirja. — Profesor dr. Mahnifi je ostal v Gorici, ker se ie sklenilo, naj bi ne Sel v Ljubljano. — Meseca novembra bodo posvefieni trije bogoslovci cetrtoletniki goriski, meseca decembra (o boziel) pa trije ali stiri bogoslovci tr2a§ki.
Pojasnilo. Z ozirom na dopis iz Doberdoba 15. okt. v stv. 42 „So6eK podajam po naro&lu slav. predseduiitva bivsega podpornega odbora naslednje pojasnilo :
V  seji dne 7. februarja t. 1. je podporni odbor dovolil v i>omo5 doberdobakim revezem 200 gld. pod-pore in je ta znesek nakazal gospodu zupanu na ra-Lun in v razpolag podporne krajne komisije. Gosp. diieini deuarnicar hrani dotiSui recepis od dne 10. febr. 1888.
V  s3ji dne 17. marcija je podporni odbor v idtcm zmialu nakazal g. Zupanu §e 100 gld. podpore. Ta znesek je g. deSelni denarni6ar odposlal dne 4. maja 1.1., kakor ka2e doticui recupis, ki se hrani vuradu.
S poro6ilom 19. junija t. I. Stv. 209 je gospod Lupan Stefan Fvrletifi uradoma naznanil, da je po-rabil podeljeni podpori tako-te:
I.  Za pot, katera drii v Zagraj ir»
Poljane......gld. 149:24
za bolchano in stare OBebo          .    . .     „     50:76
•knpaj gl.   200:—
II.   Za podpiranje  ubogili,  to jo
itev. 25 ubogih po gl, 2     .       .       .     „     50:— »     20     „         „     1;50         .       .     »     30:—
>       4     „         n     4     .       .       .     „     16:-
n       1     „         ,     1     ^      •      •     „       l:-
•        1 ,    .         .      3      .        ..       .   _*____3^
skupaj gl.   100:—
V  seji die 5. maja je podporni odbor dovolil po enakem nacinu, kakor poprej v pomo6 doberdobakim revezem ie 100 gld. podpore.
To je odborovo prcdat'dmstvo naznanilo g. hi-panu z dostavkom, na se ma ta zneauk nakazc, kakor hitro polozi natan6en od podporne krajno komisije potrjen rafiun o porabi zgorej nave 'en h dven podpor. — &upau nitoga rataaa nikiar pulozil ih zato je oatal znesek 100 gKl, k* jo bil oJnieijJ'« da-berdobskim revezem — v blagajnici podpormga.,dbora.
V  GORICI 25. oktobra 1888.
IUWT KLAV^AH, od'jorov iajok
Vabilo k slavnoseni veselici, katero priredi PrvaSka w6italnicaB, Podru^nica sv. Cirila in Metoda in iupanstvo prigodotn Stiridesetletnega vladanja Nje-govega e. k. apostoljskega Velefiastva prosvotlega cesarja Frana Joaipa I. dne 11. nov. 1888. Spo.ed : I. -Predvecer stroljanje s topi6i, pritrkovanje, kresovi, bengalic ti ognji in budnica z godbo po raisvitljenej obCini v Jupnijski dvorec, kjer zasvira godba himno. II. Zju»r;>j budoica z godbo po obCini. III. Ob 10. uri slovesna sv. ma§a z asistenco in propovedjo, katere se ud< leie gore omenjeni skupno. Drn^tva se zbcrejo ob 9V9 nri v iitalnici, odkoder odidejo z godbo in s eitalnicno trobojnico v cerkev. IV. Banket v gostilui V. GroguriS * ob 12»/9 uri. Za osebo 60 nov6i5cv brez vina. Kedor so udelezi banketa, naj naznon; dutifinemu gostilniiSarju pravo5asno. V. Bla-goslov ob 3 uiah popoludne. VI. Slavnostna veaelica ob 4. uri zvefier. I. Godba, Naprej. 2. SlavnoBtni go-vor. 4. Kantata, Hayden-Hribar, mozki zbor. 4. Gro-goriic, Prstan, deklamacija. 5. Kdo vstaja na dan? besode  V. G.*egori6a, ugl. H. Volaritf;  mo2ki zbor.
6.  Godba, „Hej Slovenoi". 7. „4upanova Micika" kratko6asna igra v dveh dejanjih. 8. Sokolska, bes. Iv. Jenka, ngl. Foerater. VII. Oddihljej. Vecerja. VIII. Pies. Ustopnina k bosedi 20 nov. & sedej, 10 kr. K plesu 1 gl. K obilni udele^bi vabi uljudno slav-nostni                                                    ODBOR.
Oznanilo. Dne 14. novembra t. 1. priredi podru2niea sv. Cirila in Metoda za Celo v e c i n okolico v dvorani dru25e katoliSkih rokodelskih pomocnikov slavnost v proslavo 401etue-ga vladanja Njih Velieanstva naSega presvitlega cesarja FrancaJozefa I. Spored se natancnejepravoCasno naznani po liRtih in vabilih. Zadctek slavnosti bo ob
7.  uri zvecer. Ravno na ta dan (v sredo 14. novembra) popoludne ob 4. uri razkrije slovesno druzba sv. Mohora na St. Rnpettsketn pokopaliScu spomenik pokojnemu msgr. Audreju Einspilerju. Spomenik je jako lepo in okusno delo ljubljanskega kamnoseka Srecko Totnana in dsla mojstru vso Cist. Vse sloven-
j ske rodoljube opozorujemo 2e danes na te vazne slavnosti ter jih vabimo in prosimo, da bi se jih iz vseh krajev Sim's naSc slovenske domovine udtlezili v prav obilnem Stevilu.
Slovenskemu uditeljstvu na QoriSkem. Tovariai! Znano Vam je gotovo, da je odprl bivsi nas tovaris in us'aaovitelj uasega drustva gospod Gaspar Li kar, zdaj ucitelj v pokoji, produjalnko 8ol-skih knjig in vseh lolskih in pisardkih potiebs6in v Goiioi. Veak zacetek pa je tezak, zlasti pa zacetek natodnega trgovca v nasej Gorici; In mi vidimo, da so kupcijske zadeve v tem pogledu jako napete. To-vatisi! Propade-U bivsi na§ tovaris, ne bade daatno to za u&teljstvo, ki ni imolo toliko zavcstt, stanov-sko in narodue, da bi s s v o j i m i novci podpiralo svojega m«zi — tovati§;* in rojaka. — 0Iba.* BTol-minskega u&teljskega drustva5* izpolnuje sam» kole gijalno svojo dolznost, ako najtoploje prip>roca svojega ustauovitelja in po'lpornagi uda .gospoda Ga-& p a r j a Likarja vsemu zttvednema uSiteljstvu, ostalema razumn 8tvu in narodu na GoriSkem, da g* podpira z obilim narocevanjem, da ga vsakdo pripo-ro6a pri svojih zaancih in prijateljih. Upamo, da be* sede case ne bodo glas upijocega v pnScavi, kajti kdor zauiduje so sam, podlaga je tnj^evej petit
Odbor „Tolinin8kega uciteljskega drustva."
(Odbor proai slavna uredniStva Laauikov n sib, ki imajo svojw cit-.«t»lje tudi naGoviSkem, v gkvnem urcdui§lvo »B linoti. „.SIov. Naioda* in nSlovenca,B naj bi v prospeh dobro znane potrebe nase ponati-snila gornjo izjavo.)
SAHVALA.
C. gg. igr&lcem, govorniku, deklamovalki, pev-cem in pevkam pri cesavjovi slavnosti v Podgori 14. oktobra 1888 so pods-lsani najtopleje zalivaljuje z nado, da nas bodo tudi v prihodnje blagovoljno pod-pirali.                                                      Odbor.
Zahvala,
Vsem aoi'odmkom, prijateljem in 6. ob5iustTU ^agarskemn in SerpeniSkemu ter drugim dofilim izre-kamo najsr5nejso zihvalo, da so skazaii blago so5atje do nase nepozob'jeae soproge, oziroma
matere,
ktero so sprem'H k zadnjemu po6itku dne 20. oktobra. Srfiaa zahvala posobno 6. duhovscini, c. k. finan-c.iim sttaZnikom in prijatoljem, kteri so nas tolazili o bridki zgubi proljubljone matere, tako nenadema odvzeto soproge.
Na &agi, dne 22. oktobra 1888. Zalujoci ostali: ANTON BOTH, soprog ; ANTON in ANDREJ, sinova,,   _
Javna zahvala.
Za mnogobrojno  dokaze prijateljskega   soialja povodora nagle ararti najine nepozabne UCorko
MAEIJ6KE
izrekava tern potom vsem znancem in psijateljem, posobno pa c. g. vikarju, kakor tudi preblagnroHnej gospej baronici Bianohi v Rubijah za podarjeni pre-krasm ?enec HajprisrcnejSo zabvalo
prezalostna roditelja JANEZ i* MARIJA BE.VKO. V Sovodnjah 25. oktobra 1888.
Nagrobni venci
in umeteljno izdelane CVETLICE v voliki zaiogi in po naj n'2ej ceni v nunskej ulici it. 9.
oe<t±±
^
Rustrovan
NARODNI KOLEDAR f\
za navadno leto 1889 dobi se v knjigarni in v prodajaluici papirja
Coppag & Skert
v Gorici 14. - v SemeniSkih ulicah it. 12.
|m na Travnlku ilev. 14. — v
Mli ndaU 1
Dovoljujem si zopet naznaniti, da prodajam v Gorici v SemeniskiU ulicah fa. §t. 10 cnnkd pisar-ni§ko pripravo za uradnije, za solo 'in za zasebao pisarijo, pa tudi tiakoviue za duhovnije in zupauije in nekatere knjigo po istih cenah in tudi ceneje kot drugi solidoi prodajalci.
Da je to resnicoo, rojaki moji, izvolite se do dobrega prepricati s primerjanjem cene in blaga, kup-Ijenega pri raeni in pri drugih!
Z vsem spostovanjem
V Gorici, 17. oMobra 1888.
6. Likar
KMETOVALEO
I je   edini   sloveuski,   gospodarski   list   s  podobami, bi izbaja  dvakrat  na mesec na celt poli. in pri-
1 naia poljedelsko, zivinarske, vinarskein druge clanke, I goepodarsko    novice   ter   daje narocnikom   svojia i dobre gospodarske  arete.   „Knieiovalec"  stoji na leto 2 gld., za gg. ucnelje in knjiznice ljudskih  Sol pa le 1 gld. Narocniki, ki rstopijo med letom,  dobe Tse iziSle fiterilke tistega letnika.
mimir
«?JS2333SLS?»
VBTNAR
| je list a podobami,  ki prinoga sadjarske   in  splob ] ˇHnarake clanke In izhaja dvakrat na mesec. „Vr-tnarja" dobe narocniki gKraeiovalca" zastonj.
KX=X><
{{\\U
Se sprejme v prodajalnico z  me§anim bla-Kje!   pove iz   prijaznosti  urednistvo tega
Samo yo kr. ˇelja SkatlJIca, v kojoj jo
50 zrnov pruvih kkarja R;ek. Brandtovih Svicarss h krogljtc v vseh lokarnah 6» ae tniH rubijo vs.iki dan, jib je dovolj ?.a en meacc, in alone na dun komaj 2 ki\ Tu ae vidi, da kisle vode," zolodeone kaplpce, s»lno pa tile, Ric nus olje in druga zdravila, mnogo vee fitanejo, kot p.-am Ickarja Rji-h. Brand-tove ivicarako krogljico in no nupravijo tako prijetnaga ne-skodljivoga in gotovega w'hika, kot to krodfljico. Van pajwj vsaki, da pravo lekarja Kiflh. Brandtovo krogljico kispi, ker so vcHt<o ponarejonih Inko iroenovnnih Svicarakib krogljic med ob5instvo prodcja.
ILUSTROVAN
za leto 18SO.
Uredil, izdal in zaloiil DRAOOTIST IIRIBAR. Dobiva so v „Narddni Tiekami" in v bukvarni J. Gion tinija r Liubljani. — Cena 40 kr., po poSti 45 kr. Vsebina: Popolen kalcndarij, koledar, ka to remit ho pri-dejana tudi sl-vanska imsna, in cerkvoni kulcdar. Nad.il.jc: Genealogtja cosawke¦ hiSo. Sedanji v!a«arji ovropski. Sploitio dolocbo el kr. poStO/ Brzojavni eft ik. Xestvica m, priHtujbino kolekov. Sojmi na Kranjsketh. ~~ Zabavni del: St'iriileactlet-nica vladanja cesarja Fraua Josipa I. -Na5i zasluztu mozjo. BoZja pota Slovencev. Na sveti ve<ior. Smesnice. — Naznanila.
Qospodu var.                                                      lekarju
:pri angelu" v Ljubljani.
Moj sin je trpel skozi dve lett vsled gastralg je, slabega prd-bavanja in 2«lodcncga krca, da ga jc ta bolor.cn v cga shujSaia in skoro uuifila. Pri njem po-skusal 8om vsu srcdntva, ki nam jih nuSit vfida zadajo in tudi jnisem pozabil nnjrazIicnejSih ru-idninftkilt vodL Toda zboljSek bil 'je le za malo f.ronutkov. Slodnjic si domislim, posluztti se Vase zelo polivaljene esence za fcelo-dqe, in vspoli je bil tako nngel in sijajen, da jo moj sin porabivSi samo 6 steklenic popolnoma os<-dravel.
Pri takem vspebn morem Vaso esencp le najgoi-keje priporofati vsem trpecim vsled ilabo prebave, zlate ziie itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spricovalo moje hvaleznosti kot v resnici zasluzeno pohvalo tudi razglasite.
V Trstu 1
Dr. Leon Levi.

IUttanovIjeno 1. 183T.
(J, C.
SVOJO
GERBER) v Ljublja i pripvrodA
boffato in raznovrstno zalogo
siovenskih niolitvenih knjig, 1
po ]ako nizkih ceuah in rnzlii-no vezanth, na [.rimer t papirju, v pol usnji pozIaCene, popolnoma v usnji . z Kioto obrezo, t tujavent usnji okovano, dalje vo-zane v slonovi kosti, ? ponnrejenem kristatn, v h\-metu in pltsu, s pozlaSonimi vozli in b podobo v sredi. Izdeluje pa jih tudi, kukorkoli zahtoiajo 5as-titi naroemki.
Kdor vzsme vecje §tevi!o knjizic, dorolim mu primerno zniianje ceno (rabat).
Castito naroSnike prosim, naj se kar narav-nost na m6 obradajo.
Cenik posljem na zabtevanjo brezplsSno ia franko.
Dalje opozarjam svoje p. n. narodnike in kuyovalce, da se ze nekoliko Lasa prodnjajo in Sirijo med Ijndstvom sloven-k' molitvoniki, ki niso na Kranjskem prisli na svitlo, katerth ni spisal kak gospod dnh.>vuik in ki tudi nimajo knezoSkofiJskega potrjenja. Na teh knjigah se dalje nahajajo tndi taki napisi, kakor jih imajo kujige, ki so v moji zaiogi in fie celo IrJJV razliLni napisi, med tern ko .te vsebina pri Tseh knjigah enaka.
¦ Dobivajo se po vseh knjigarnah. f |f
Y           Kdor sc hoce oblaciti  dobro,  liSno in
f  ceno, obrne naj se na glasovito tvrdko:
Igmcij Stsiner
Gosposke ulice §t. 5,
kjpr se nnhaja vedno vclika zalopa. mnjSkih, deskih in otroSkih oblrk, ^nskili in dckliSkih jop, ne|»remoCnih plagfev, ogrinjalk, triko, stanov in spydnjili kril.
Bogata izbini <itnnaiih in tnjih n>b; po-hp, nujboljse deluvne moci, da more tvrdkn vc&klurega, kolikor mogoLo, zndovoljiti. Po-saetek iz cenika:
ximskn hla6e od       3 el. naproj, zimska obloka od    10 gl.      „ povtlma suknja od 10 gl.      „ deskfl oblcka od       7 gl.      „ otroika    „      fl        3 gl. 50 kr. Vedno na razpolago anglvske in  franco* ^  ^kc ]>nseb»c mode za gospode in gospe.
i
Zelodcne botezni
bitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
odino in noprescgljivo SolodSuo zdravilo.
Izbrati v '"\znib zol'odcnih boloznib zdravilo, katero bi v resnic. -'Igovarjalo namenu, ni lahka stvar dandanes, ko 8^ prodajajo vsukovrstna taka zdravila.
Vecji del oniii kopljio, izl «ckov itd itd., ki so oznanjajo in priporoLajo obSinstvu z visoko lotoCimi bosedami, n» drttzopa ko prevar?. pogosto se skodljiva.
Samo jeruzalemski balzam, uzo davno znan po svo.ji priprosti sestavi in po ozivljajofti svojt mofti na lelodLne zivce, si je prtdobil prodnost pred vaemi dru-giroi do zdnj znnninti pomoCki, kar potrjujo njegova razprodaja, ki vodno roste.
Tu balzam, bogat krepcajofe moci kineskega ra-barbara, koronike, ki jo splolt «nana po svojem p'r e-bavnem unpeliu, daje gotovo srodstvo prosi zolodcnlm slabostim, izvirajocim iz nerodnoga prebavljanja. Zato se priporoca, ko josti ne disi, proti ncprijotni sapt, gnjusu, riganju, zabasanju, nemorojdalnim toiavam; ¦ pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim v drobu.
Sreklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KOJK3UNU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C. Palisca.
jXl Pfvo skiariisee. - V Rastelji St. 2/25 ft^
JOSIP COLOT
V GOKICI.
Naznanjam slavnemu obcinstvu, da bem dobil na veliko izbiro Cevljev, fievljidev, ikorenj, velikih Le?ljev in Slap se sukua, klobu&iie in usnja vsake velikosti za otroke male in vol ike in za odrasle s pod-plati in. brez njih in tudi z li5uim usnjem znotraj in sicer vse to leto-snje blago,       -_—11M1
Bogata zaloga: celuloidnih zavratnikov in zapestuikov za duhovnike, m«S5ane in vojake; podobic, roinih vencev, svetinj; cigaretnega papirja novo vrste; okvirjev s papirja z vaem, kar je treba, s papirja zlatr, sroberne in rndnato barve; lepoticija, digav; vsake visto igrafi na veliko izbiro za deLke in deklice; raznolionih kovfiegov in po-potnih torb za gospe in gospode; vsako-vrstuih fievljev, Solnov in Solnidkov raalih in volikih za mo2ko in ^enske ; vrhu tega vsakovrstnib galantarij li6nih in navadnib na veliko izbiro.
VRTNA SEMENA ZAGOTOVLJENA.
Zm'raj in vse po najnizjib cenah, da su ni bati UktHovanju.
n
JXl Prv  skladi^e. - V Rastelji St. 2/25
Azdsvatelj to (Mtypronuu reMk: ii. MUSIC ~ UilarijaiiBka Tiskarna v Gomi.