REVIEWS
_____________________________________________________
Marc L. Greenberg, A Historical Phonology of the Slovene Language,
Universitätsverlag C. Winter, Heidelberg 2000, 200 str.
Ni novost, da potrebujejo slovenisti in slovenistika novo in podrobno
zgodovino slovenskega jezika. Naša prva ugotovitev je torej, da obsežna
in bolj ali manj izčrpna zgodovina slovenskega jezika še ni bila
napisana. Ramovševa dela seveda ostajajo dragocena za strokovnjake,
vendar gre za knjige in prispevke, ki so bili objavljeni še v prvi polovici
prejšnjega stoletja (prim. Ramovš 1924; Ramovš 1935); ta jezikoslovni
opus je ostal nedokončan, saj se nanaša le na posamezne dele jezikovne
zgodovine ali pa predstavlja samo kratek oris razvoja slovenščine (Ra-
movš 1936 [1995]). Riglerjeva knjiga kljub naslovu obravnava samo
razvoj slovenskega jezika v protestantski dobi (Rigler 1968). Drugo po-
membno (in kot tako dovolj obširno in sistematično) delo je brez dvoma
Lenčkova znana knjiga (napisana v angleščini) o strukturi in zgodovini
slovenskega jezika (Lencek 1982). Vsekakor pa bi se danes moglo do-
polniti tudi Lenčkovo gradivo, ker je v zadnjem času izšlo nekaj novih
publikacij oz. raziskav, ki nudijo dodatne lingvistične podatke predvsem
za rekonstrukcijo zgodnjega stanja slovenščine. V mislih imamo zadnjo
znanstvenokritično izdajo Brižinskih spomenikov (BS 1993), objavo do-
kumentov pisne slovenščine iz tako imenovane rokopisne dobe (Mikhai-
lov 1998) itd.
Prav zaradi takega stanja slovenistike in slovenističnih raziskav se
nam zdi zelo pravočasna in važna objava nove knjige o historični fono-
logiji slovenskega jezika, ki jo je izdala prestižna nemška založba C.
Winter v Heidelbergu. Njen avtor je Marc L. Greenberg, še razmeroma
mlad, a v slovenistiki že uveljavljen ameriški znanstvenik. Kot profesor
na Univerzi v Kansasu ter predstojnik katedre za slovanske jezike in
književnosti ima zelo tesne in plodne stike z Ljubljano in je (z M. Sno-
jem) soizdajatelj revije “Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies”,
Ljubljana, Založba ZRC SAZU. Njegova monografija predstavlja po-
skus sistematičnega in kronološko prepričljivo utemeljenega opisa zgo-
dovine slovenščine, prim.: “The work gives the first synthetic and com-
prehensive account of the historical phonology of Slovene from the time
of the arrival of Slavs in the Alpine and Balkan regions (ca. the seventh
century A.D.) to the present day” (iz povzetka na platnicah). Čeprav gre
tudi v tem primeru (kot pri Ramovšu) samo za segment zgodovine slo-
venskega jezika, in sicer fonološki del, je le-ta predstavljen zelo izčrpno
Studia slavica II322
in natančno: podrobni opisi se opirajo na dialektološko gradivo, na zgod-
njeslovenske jezikovne vire, na spomenike iz reformacijske dobe, tudi
na poznejše lingvistične podatke in na gradivo sodobne knjižne sloven-
ščine (“the modern standard language”). Poleg tega so navedene fono-
loške in tipološke paralele med slovenščino in drugimi slovanskimi
(predvsem srbohrvaščino, češčino in slovaščino), neslovanskimi (nem-
ščino, italijanščino, furlanščino) in celó neindoevropskimi (madžar-
ščino) jeziki. Knjiga vsebuje v uvodnem delu vrsto informativnih podat-
kov o slovenščini (prvo poglavje Introduction, s. 19-62), sicer pa je iz-
razito strokovna, kar je dobro razvidno že iz naslovov drugih poglavij:
II. Phonological Processes at the Time of Slavic Settlement in the East-
ern Alps (s. 63-86); III. Slovene Outcomes of Some Late Common Slavic
and General South Slavic Developments (s. 87-104); IV. Slovene Inno-
vations (s. 105-127); V. The Dialect Disintegration of the Slovene Spe-
ech Territory (s. 128-166). Temu glavnemu delu knjige sledijo trije važ-
ni dodatki (Appendix 1, 2, 3): An Overview of Dialect Differentiation as
Reflected in Slovene Vowel Systems (sheme 6-22); Hierarchy of Stress
Retractions from Final Syllables (tabele 8-16, s. 183-185); Reference
Maps (dva zemljevida: 1. imen vasi in mest, omenjenih v knjigi; 2. dru-
gih krajevnih in vodnih imen.) Na koncu monografije sta kazalo oblik
(Index of Slovene Words, Word Forms and Phrases, s. 190-198) in kaza-
lo krajevnih in vodnih imen (Index of Toponyms and Hydronyms, s.
199).
Prvo poglavje – Introduction – lahko označimo kot pravi uvod v slo-
venistiko, saj bi ga lahko uporabljali študenti-začetniki (pa tudi stro-
kovnjaki) kot pripomoček, da bi si ustvarili sistematično panoramično
vizijo o sodobnem stanju slovenščine in slovenistike. Podpoglavja v
Uvodu vsebujejo sledeče teme: opazke o virih, klasifikacijo slovenskih
narečij (ki jo ameriški jezikoslovec sestavlja na osnovi Logarjevih in
Riglerjevih del), seznam dialektov ter dvojno bibliografijo (seznam važ-
nejše literature in seznam zgodovinskih besedil), kronološke in geo-
grafske meje slovenščine, odnose med slovenščino in “zahodno slovan-
ščino”, odnose med slovenščino in “južno slovanščino”, medjezikovne
stike (romansko-slovanske, germansko-slovanske in madžarsko-slovan-
ske) in nazadnje izvor sodobne knjižne slovenščine.
Zelo pomembna se zdi avtorjeva težnja, da pri delu upošteva splošni
“indoevropski” okvir (opis stikov med jezikovnimi skupinami), kakor tu-
di bolj lokalen in konkreten (klasifikacija dialektov, ki pravzaprav
pogosto manjka v raznih slovenističnih priročnikih.) Greenberg zagovar-
ja obstoj sedmih narečnih skupin: I. Upper Carniolan; II. Lower Carnio-
lan; III. Styrian; IV. Pannonian Group; V. Carinthian; VI. Littoral
Group; VII. Rovte Group, dodaja še Dialects of Heterogeneous Origin.
V te skupine je vključeno 48 posameznih narečnih enot. Smiselno in
REVIEWS 323
konstruktivno je tudi dejstvo, da avtor upošteva ves jezikovni asortiment
– od srednjeveških tekstov do narečnih besedil (to ne velja samo za
uvod, ampak tudi za ožje strokovni del monografije.) Zaključke ilustri-
rajo številni zemljevidi in sheme.
V uvodnem poglavju se avtor pogosto opira na Ramovša, zlasti ko
gre za fonetični razvoj zgodnje slovenščine in za domnevno delitev pra-
slovanščine v njeni južnoslovanski hipostazi (praslovenščina, prakaj-
kavščina, pračakavščina po eni strani, praštokavščina po drugi.) Gre-
enberg poskuša dopolniti Ramovšev seznam značilnih lastnosti in poseb-
nosti skupnega slovensko-kajkavskega jezikovnega razvoja, upošteva pa
tudi raziskave drugih strokovnjakov, npr. Belića in Ivšića (s. 42-50), ta-
ko da ima bralec pred sabo sintetično analizo večine znanstvenih teorij.
V naslednjih poglavjih (II.-V.) poskuša avtor slediti kronološkemu
redu fonetičnega oz. fonološkega razvoja slovenščine: od fonetičnega si-
stema praslovanščine (Common Slavic, II. poglavje) preko južnoslovan-
ske faze (Late Common Slavic – South Slavic, III. poglavje) k sloven-
skim inovacijam (IV. poglavje) in narečnemu razčlenjevanju slovenščine
(V. poglavje). Greenberg natančno obravnava različne fonetične pojave
(*tl, *dl > l; *g > g; spremembo naglasa in naglasni premik; potem pa
kontrakcijo, Stang-Ivšićev zakon, *r’ > rj, rotacizem ž > r), vrsto slo-
venskih (včasih tudi kajkavskih) refleksov praslovanskih glasov. Med
slovenske inovacije sodijo po mnenju avtorja retrakcija
neocirkumfleksa, izginotje nazalnosti in cela vrsta drugih fonetičnih
pojavov. Na koncu III. poglavja (s. 125-127) je shema, ki naj bi
predstavljala sistem slovenskega vokalizma od pribl. 11.-12. stol.
Greenberg upošteva maksimalno število morebitnih staroslovenskih
glasov in predlaga tudi teritorialno členitev svoje sheme oz. štiri inačice
sistema: severno, zahodno, vzhodno in južno.
Podrobno je opisano dialektno razčlenevanje zgodnje slovenščine. V
knjigi se sploh vidi avtorjeva težnja k dialektološkim raziskavam. To je
razvidno tudi iz Prvega dodatka, ki vsebuje pregled fonetičnih razlik,
odraženih v dialektih (Appendix 1: An Overview of Dialect Differen-
tiation as Reflected in Slovene Vowel Systems), kjer Greenberg navaja
kar 22 fonetičnih sistemov raznih slovenskih narečij. Na narečja se na-
naša tudi Drugi dodatek, ki je posvečen umiku naglasa z zadnjega zloga
(Appendix 2: Hierarchy of Stress Retraction From Final Syllables).
Kot že rečeno, je Greenbergova knjiga predvsem strokovna, ozko lin-
gvistična. Kljub temu da bi avtor rad uporabil kar ves jezikovni material,
ni težko opaziti prednosti, ki jo daje dialektološkim podatkom (ki so
seveda važni, indikativni in tudi številnejši.) Omenili smo že upošte-
vanje srednjeveškega gradiva, morda bi bilo primerno, ko bi bil avtor
zajel v obravnavo tudi posebnosti jezika protestantskih piscev, in to zato,
Studia slavica II324
ker predstavlja njihov jezik nekakšno “nihalo” oz. prehod od narečja
(več narečij) h knjižnemu “breznarečnemu” jeziku.
Kot pomanjkljivost ureditve (ne pa vsebine!) Greenbergove knjige bi
omenili način navajanja bibliografskih podatkov. Po vsakem posamez-
nem poglavju najdemo Selected Bibliography, medtem ko splošnega se-
znama literature ni. Tako se je precej težko orientirati v bogati znan-
stveni literaturi, ki jo citira avtor. Ker imenskega kazala tudi ni, je
iskanje po knjigi, če jo uporabljaš le za posamezne strokovne kon-
zultacije (kar se dandanes lahko in pogosto dogaja), precej zamudno.
Knjiga je jezikovno zelo dobro pregledana. Opazili smo samo nekaj
nebistvenih škratov (prim. handshcriftliche namesto handschriftliche, s.
34; aus der südslavischen Sprachen namesto aus den.., s. 42; teorii na-
mesto teoriej, s.42; Volkerwanderung namesto Völkerwanderung, s. 55.)
Informacija o Greenbergovi knjigi je tudi na Internetu: http://www.
amazon.de/exec/obidos/ASIN/3825310973.
Objava Historične fonologije slovenskega jezika je zelo pomemben
dogodek za sodobno slovenistiko. To ugotavljamo z velikim zadovolj-
stvom in v upanju, da bomo kmalu imeli priložnost brati še druga dela
Marca L. Greenberga (npr. o historični morfologiji slovenskega jezika),
ki naj bi dopolnila sliko zgodovine slovenskega jezika, zgodovino, ki jo
je avtor tako uspešno začel rekonstruirati.
LITERATURA
BS
1994 Brižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja, ured.
F. Bernik in dr., “Slovenska akademija znanosti in
umetnosti. Razred za filološke in literarne vede”,
Dela 39, Ljubljana 1993.
Lencek, R.L.
1982 The Structure and History of the Slovene Language,
“Slavica”, Columbus, Ohio 1982.
Mikhailov, N.
1998 Frühslowenische Sprachdenkmäler. Die handschrift-
liche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis
1550), Amsterdam-Atlanta 1998.
REVIEWS 325
Ramovš, F.
1924 Historična gramatika slovenskega jezika, II: Konzo-
nantizem, Ljubljana 1924.
1935 Historična gramatika slovenskega jezika, VII: Dia-
lekti, Ljubljana 1935.
1936 [1995] Kratka zgodovina slovenskega jezika, I, Ljubljana
1936 (ponatis: Ljubljana 1995).
Rigler, J.
1968 Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana
1968.
Nikolai Mikhailov
Maria Dąbrowska-Partyka, Teksty i konteksty. Awangarda w kulturze li-
terackiej Serbów i Chorwatów, Wydawnictwo Uniwersytetu Jagielloń-
skiego, Kraków 1999.
Na naslovnici svoje knjige Teksty i konteksty (Tekstovi i konteksti)
Maria Dąbrowska-Partyka, profesorica slavistike na Jagiellonskom Sve-
učilištu u Krakovu kaže da je njezina knjiga više “putovanje po temama”
nego književno-povijesna monografija. S tom odredbom možemo se slo-
žiti samo uz napomenu da je plan tog putovanja bio itekako pomno raz-
rađen i realiziran.
Povijest književnosti je, kao područje na kojem se sukobljavaju su-
protni interesi, kao što kaže autorica, polje kompromisa između kon-
kretnog i uopćenog, između vrednovanja i autonomije pojedinačnog, sto-
ga pred povjesničarom književnosti stoji izuzetno težak zadatak – stva-
ranje određenog modela uređenja pojedinačnih činjenica. Idealni model
je onaj, koji uspijeva postići maksimum unutrašnje koherencije i upravo
je taj cilj vrlo uspješno ostvaren u ovoj knjizi. Autorica, svjesna vlastitih
pretpostavki i ograničenja koja uzrokuju određenu selekciju i hijerarhi-
zaciju činjenica, precizno konstruira jezik opisa, što je za nju istoznačno
s izborom određenog modela stvarnosti.
S obzirom da se “putovanje po temama” odvija na prostoru kulture,
bolje rečeno, avangardne književnosti Srba i Hrvata početka XX. stolje-
ća, knjiga počinje poglavljem posvećenim avangardi kao povijesno-knji-
ževnoj kategoriji koja se realizira u okvirima dvaju osnovnih modela. Pr-
vi je zasnovan na shvaćanju avangarde kao “estetske pojave” – poetike,
konvencije, stila, dok je drugi utemeljen na shvaćanju avangarde kao