raziskovalna dejavnost 151 The usage of googles and snorkel at non-swimmers without fear of water Abstract The aim of the study was to investigate the effect of the usage of goggles and snorkels during the learn-to-swim program on the aquatic skills of young non-swimmers without fear of water. We randomly divided forty children without a fear of water (aged 10- 11 years) into a group that used goggles and snorkels and a group that did not use these aids during the learn-to-swim program. The majority of participants improved their aquatic skills as a result of the learn-to-swim intervention. Different intervention ef- fects were seen between groups on the blowing bubbles test. The results of the present study suggest that the usage of goggles and snorkels during the learn-to-swim program did not produce a significant effect on aquatic skills of young non-swimmers without fear of water compared to non-usage. Furthermore, participants’ improvement in blowing bubbles was significantly lower in the learn-to-swim program with the goggles and snorkels than in the program without them. These results highlight the negative effects of the usage of goggles and snorkels in learn-to-swim programs. Key words: swimming, goggles, snorkel, non-swimmer, swimming beginners Izvleček Cilj raziskave je bil ugotoviti učinke upo- rabe plavalnih očal in dihalke med zače- tnim učenjem plavanja na prilagojenost na vodo in na znanje ter sposobnosti pla- vanja začetnikov brez izrazitega strahu pred vodo. Štirideset otrok, starih od 10 do 11 let, ki niso imeli izrazitega strahu pred vodo, smo razdelili v dve skupini: na tiste, ki so se učili plavati s plavalnimi očali in dihalko, in na tiste, ki teh dveh pripomočkov pri učenju niso uporabljali. Velika večina preiskovancev je z učenjem napredovala v prilagojenosti na vodo ter v znanju in sposobnostih plavanja. Različen učinek pouka se je pojavil le pri enem testu. Glede na rezultate lahko zaključimo, da uporaba plavalnih očal in dihalke pri plavalnih začetnikih brez izrazitega strahu pred vodo ni imela po- membnih učnih učinkov. Ob tem se je pokazalo, da uporaba plavalnih očal in predvsem dihalke ni najprimernejša niti najbolj smiselna za učenje dihanja pri za- četnem učenju plavanja. Ključne besede: plavanje, plavalna očala, dihalka, neplavalci, plavalni začetniki Fatmir Misimi 1 , Jernej Kapus 2 Uporaba plavalnih očal in dihalke pri plavalnih začetnikih, ki nimajo izrazitega strahu pred vodo 1 Srednja ekonomska šola »Hasan Prishtina« Mitrovica, Kosovo. Oddelek za športno vzgojo 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 152 „ Uvod Dobro znanje plavanja in plavalne spo- sobnosti so nujna zaščita pred utopitvami (Brenner idr., 2006). Načrtno učenje plava- nja je marsikje po svetu znižalo število uto- pitev. To velja tako za države v razvoju (Lin- nan, Rahman, Rahman, Scarr in Cox, 2011) kot tudi za razvite države (Yang, Nong, Li, Feng in Lo, 2007; Brenner idr., 2009). Oce- njuje se, da naj bi bilo to znižanje tudi za 88 % (Brenner idr., 2009). Ob tem so dobro znanje plavanja in plavalne sposobnosti osnova za kakovostno rekreativno vadbo, torej zdrav vsakdan v odrasli dobi. Vse to so razlogi, da so začetni in nadaljevalni pro- grami plavanja del šolskih učnih načrtov v številnih evropskih državah (Jurgec, Kapus in Majerič, 2016). Na organizacijo poučeva- nja plavanja in tako na učinkovitost učenja vpliva več dejavnikov (Zuo, 2004). Nekateri se nanašajo na učenca (starost, osebnostne lastnosti in sposobnosti, plavalno znanje), drugi na okolje. Med slednjimi so: tempe- ratura vode, globina vode ter dostopnost in možnost uporabe pripomočkov (Ameri- can Red Cross, 2014; Costa idr., 2012; Rocha, Marinho, Garrido, Morgado in Costa, 2018). Pripomočkov za učenje plavanja je veliko. Uporabljajo se za: • povečanje plovnosti (plovni pripomočki, kot so rokavčki, črvi, jopiči, plavalne de- ske, plovci itd.), • prilagajanje učenca na vodo in poveča- nje motivacije za učenje (različne plovne in potopljive igrače, žoge, podvodni po- ligoni), • neovirano gledanje pod gladino in diha- nje (plavalna očala, maske, dihalke) in • izboljšanje plavalne tehnike (lopatke, pla- vuti). V dosedanjih raziskavah na področju uče- nja in poučevanja plavanja so raziskovalci le redko proučevali učinke uporabe različ- nih pripomočkov na prilagojenost na vodo in znanje plavanja učencev. Še največ so se osredotočali na ugotavljanje učinkov uporabe različnih plovnih pripomočkov (Kjendlie, 2009; Kjendlie in Mendritzki, 2012; Parker Blanksby in Quek, 1999; Scurati, Roi- one, Michielon in Winters, 2006). V zadnjem času se pri učenju plavanja vse pogosteje uporabljajo za otroško uporabo prilagoje- na plavalna očala, maska in dihalka. To so pripomočki, ki omogočajo neovirano gle- danje in dihanje pod gladino. Plavalnim začetnikom (neplavalcem) omogočijo lažjo potopitev obraza in s tem povečanje nji- hove plovnosti. Na ta način se jim poveča samozaupanje in jih motivira, da dvignejo noge z dna ter se sproščeno uležejo izte- gnjeni na gladino. Glede na to je možno, da je program, ki temelji na učenju plavanja v prsnem položaju, z uporabo plavalnih očal ali maske in dihalke, učinkovitejši (Kapus, Moravec in Lomax, 2018). Cilj naše raziskave je torej bil ugotoviti učinke uporabe plaval- nih očal in dihalke med začetnim učenjem plavanja na prilagojenost na vodo in na znanje ter sposobnosti plavanja začetnikov brez izrazitega strahu pred vodo. Učinke poskusnega učenja smo primerjali z učinki učenja, pri katerem preiskovanci teh dveh pripomočkov niso uporabljali. „ Metode dela Preiskovanci V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 40 otrok (20 deklic in 20 dečkov), starih od 10 do 11 let. Za vključitev: 1. so morali biti plavalni začetniki, ki se pred raziskavo še nikoli niso udeležili plavalnega tečaja. Bili so torej neplaval- ci, ki niso zmogli in znali opraviti preiz- kusa za stopnjo bronastega delfina, ki je sicer prva stopnja v sistemu ocenjeva- nja znanja plavanja v Sloveniji, ki ozna- čuje plavalca (Kapus, 2018). 2. niso smeli imeti izrazitega strahu pred vodo. To smo preverili z vprašalnikom, ki so ga sestavili Misimi in sodelavci (2020). Razdelili smo jih v dve skupini: na tiste, ki so se učili plavati s plavalnimi očali in dihalko (skupina OD), in na tiste, ki pri učenju teh dveh pripomočkov niso uporabljali (skupi- na ne-OD). Testni protokol Obe skupini sta se učili in vadili petkrat na teden, štiri tedne. Vadbena enota je trajala 45 minut. Učenje sta vodila plavalna učite- lja z ustrezno usposobljenostjo. Da bi se izognili učinkom različnega načina in pri- stopa do poučevanja, sta skušala poučeva- ti podobno (pristop, pohvale in spodbude itd.). Skupine sta pri posamezni vadbeni enoti menjavala. Program učenja plavanja je bil za vse pre- izkovance podoben. Pri skupini ne-OD je program sledil običajnemu začetnemu programu učenja plavanja, torej: prilagaja- nje na upor vode (vstop v vodo), prilaga- janje na potapljanje glave, prilagajanje na gledanje pod gladino, prilagajanje na izdi- hovanje v vodo, prilagajanje na plovnost, prilagajanje na drsenje, učenje udarcev, učenje zaveslajev, učenje gibanja glave in dihanja v koordinaciji z zaveslaji in učenje koordinacije celotne plavalne tehnike (Ka- pus idr., 2002). Z uporabo plavalnih očal in dihalke smo pri skupini OD ta vrstni red ne- koliko spremenili. Po prvih dveh stopnjah – prilagajanje na upor vode (vstop v vodo) in na potapljanje glave – smo izpustili prilaga- janje na gledanje pod gladino in na izdiho- vanje v vodo ter nadaljevali s prilagajanjem na plovnost in na drsenje ter učenjem pla- valnih tehnik. Nato smo pripomočka posto- poma odstranili, tako da smo preiskovance prilagodili še na gledanje pod gladino in na izdihovanje v vodo. Končni cilj programov je bil pri obeh skupinah enak, in sicer sa- mostojno plavanje brez uporabe plavalnih očal in dihalke. Pred poukom plavanja in po njem smo z uporabo 11 testov ocenili prilagojenost preiskovancev na vodo ter njihovo znanje in sposobnosti plavanja (Harrod in Langen- dorfer, 1990). Test vstopa v vodo Preiskovanci so stali na robu plitvega dela bazena in na poljuben način vstopili v vodo. Njihovo zmožnost vstopa v vodo smo ocenili z uporabo 5-stopenjske lestvi- ce: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni vstopil v vodo. • Ocena 2 je pomenila, da se je preiskova- nec usedel na rob bazena in se z učitelje- vo pomočjo spustil v vodo. • Ocena 3 je pomenila, da se je preiskova- nec usedel na rob bazena in se brez uči- teljeve pomoči, vendar zadržano, spustil v vodo. • Ocena 4 je pomenila, da se je preiskova- nec usedel na rob bazena ter se brez uči- teljeve pomoči in zadržkov spustil v vodo. • Ocena 5 je pomenila, da je preiskovanec skočil na noge v vodo. Test gledanja pod gladino Preiskovanci so stali v plitvi vodi. Potopili so obraz, učitelj jim je pokazal določeno šte- vilo prstov. Preiskovanci so jih prešteli, dvi- gnili obraz iz vode in navedli število prstov, ki so jih videli. Nalogo so ponovili trikrat. Njihovo zmožnost gledanja pod gladino smo ocenili s pomočjo dveh ocen: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni uspešno opravil naloge. • Ocena 2 je pomenila, da je preiskovanec uspešno opravil nalogo. raziskovalna dejavnost 153 Test zadrževanja diha Preiskovanci so stali v plitvi vodi. Potopili so obraz in skušali čim dlje zadrževati dih. Njihovo zmožnost zadrževanja diha smo ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvice: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni želel opravljati naloge. • Ocena 2 je pomenila, da je preiskovanec le na hitro potopil obraz, z minimalnim zadrževanjem diha. • Ocena 3 je pomenila, da se je preiskova- nec med potopom obraza in zadrževa- njem diha držal za nos. • Ocena 4 je pomenila, da je preiskovanec potopil obraz in do 7 sekund zadrževal dih. • Ocena 5 je pomenila, da je preiskovanec potopil obraz in več kot 7 sekund zadr- ževal dih. Test spuščanja mehurčkov Preiskovanci so stali v plitvi vodi. Potopili so obraz in izdihnili skozi usta (spuščali me- hurčke). Nalogo so zaporedno, brez preki- nitev, ponavljali toliko časa, dokler so lahko. Njihovo zmožnost spuščanja mehurčkov smo ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvi- ce: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec na- loge ni opravil niti enkrat. • Ocena 2 je pomenila, da je preiskovanec nalogo ponovil dvakrat. • Ocena 3 je pomenila, da je preiskovanec nalogo ponovil trikrat ali štirikrat. • Ocena 4 je pomenila, da je preiskovanec nalogo ponovil petkrat. • Ocena 5 je pomenila, da je preiskovanec nalogo ponovil šestkrat ali več. Test drsenja v prsnem položaju Preiskovanci so se v plitvem delu bazena odrinili od stene in kar najdlje drseli v pr- snem položaju z vzročenimi rokami ter glavo v vodi. Njihovo zmožnost drsenja v prsnem položaju smo ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvice: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni želel opravljati naloge. • Ocena 2 je pomenila, da se je preisko- vanec le odrinil od stene bazena in nato brez drsenja stopil na dno. • Ocena 3 je pomenila, da je preiskovanec drsel v poševnem, prsnem položaju, z dvignjeno glavo. • Ocena 4 je pomenila, da je preiskovanec drsel manj kot 4 sekunde v prsnem polo- žaju, s potopljeno glavo. • Ocena 5 je pomenila, da je preiskovanec drsel več kot 4 sekunde v prsnem položa- ju, s potopljeno glavo. Test drsenja v hrbtnem položaju Preiskovanci so se v plitvem delu baze- na odrinili od stene in kar najdlje drseli v hrbtnem položaju z vzročenimi rokami ter glavo v vodi. Njihovo zmožnost drsenja v hrbtnem položaju smo ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvice: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni želel opravljati naloge. • Ocena 2 je pomenila, da se je preisko- vanec le odrinil od stene bazena in nato brez drsenja stopil na dno. • Ocena 3 je pomenila, da je preiskovanec drsel v poševnem, hrbtnem položaju, z dvignjeno glavo. • Ocena 4 je pomenila, da je preiskovanec drsel manj kot 4 sekunde v hrbtnem po- ložaju, z glavo na gladini. • Ocena 5 je pomenila, da je preiskovanec drsel več kot 4 sekunde v hrbtnem polo- žaju, z glavo na gladini. Test vzdolžnega obračanja Preiskovanci so se v plitvem delu bazena ulegli na gladino. Iz lebdenja v prsnem položaju so se vzdolžno obrnili v hrbtni in se nato vrnili v prsni položaj. Obračali so se lahko le z gibi nog in rok, brez dotika dna. Njihovo zmožnost vzdolžnega obračanja smo ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvi- ce: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni želel opravljati naloge. • Ocena 2 je pomenila, da se je preiskova- nec brez dobrega nadzora telesa obrnil le minimalno. • Ocena 3 je pomenila, da se je preiskova- nec vzdolžno obrnil brez postanka v hrb- tnem in/ali prsnem položaju. • Ocena 4 je pomenila, da se je preiskova- nec vzdolžno obrnil in se pri tem primer- no dolgo zadržal v hrbtnem in prsnem položaju. Med nalogo je bil položaj telesa poševen, z višjim položajem glave. • Ocena 5 je pomenila, da se je preiskova- nec vzdolžno obrnil in se pri tem primer- no dolgo zadržal v hrbtnem in prsnem položaju. Nalogo je izvedel sproščeno, z iztegnjenim in vodoravnim telesom. Test prečnega obračanja Preiskovanci so se v plitvem delu bazena ulegli na gladino. Iz trisekundnega lebde- nja v prsnem položaju so se dvignili v po- končni položaj. V njem so ostali tri sekun- de, se nato ulegli v hrbtni položaj in v njem ostali tri sekunde. Obračali so se lahko le z gibi nog in rok, brez dotika dna. Njihovo zmožnost prečnega obračanja smo ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvice: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni želel opravljati naloge. • Ocena 2 je pomenila, da se je preiskova- nec brez dobrega nadzora telesa obrnil le minimalno. • Ocena 3 je pomenila, da se je preiskova- nec prečno obrnil brez postanka v posa- meznem položaju. • Ocena 4 je pomenila, da se je preisko- vanec prečno obrnil, vendar se je v po- sameznem položaju zadržal manj kot tri sekunde. • Ocena 5 je pomenila, da se je preiskova- nec prečno obrnil in se pri tem tri sekun- de ali več zadržal v posameznem položa- ju. Test plavanja v prsnem položaju Preiskovanci so plavali brez vmesnega do- tika dna ali roba bazena toliko časa, dokler so zmogli. Če so zmogli 10 metrov ali več, smo test zaključili. Nalogo so začeli v vodi z odrivom od roba bazena. Plavali so na poljuben način v prsnem položaju. Njihovo zmožnost plavanja v prsnem položaju smo ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvice: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni želel opravljati naloge. • Ocena 2 je pomenila, da je preiskovanec plaval od 1 do 7 sekund. • Ocena 3 je pomenila, da je preiskovanec plaval od 8 do 14 sekund. • Ocena 4 je pomenila, da je preiskovanec plaval od 15 do 21 sekund. • Ocena 5 je pomenila, da je preiskovanec plaval 10 metrov. Ocenjevanje dihanja med testom plavanja v prsnem položaju Pri testu plavanja v prsnem položaju (opi- san zgoraj) smo s pomočjo 5-stopenjske lestvice ocenili tudi znanje dihanja: 154 • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni želel opravljati naloge. • Ocena 2 je pomenila, da je preiskovanec plaval z zadrževanjem diha. • Ocena 3 je pomenila, da je preiskovanec plaval bodisi z ves čas dvignjeno glavo bodisi jo je potapljal, vendar je pri tem izdihoval nad gladino. • Ocena 4 je pomenila, da je preiskova- nec plaval z izdihovanjem pod gladino, vendar gibanje glave in dihanje nista bili usklajeni z zaveslaji. • Ocena 5 je pomenila, da je preiskovanec plaval z izdihovanjem pod gladino. Giba- nje glave in dihanje sta bila usklajena z zaveslaji. Test plavanja v hrbtnem položaju Preiskovanci so plavali brez vmesnega do- tika dna ali roba bazena toliko časa, dokler so zmogli. Če so zmogli 10 metrov ali več, smo test zaključili. Nalogo so začeli v vodi z odrivom od roba bazena. Plavali so na poljuben način v hrbtnem položaju. Njiho- vo zmožnost plavanja v hrbtnem položaju smo ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvi- ce: • Ocena 1 je pomenila, da preiskovanec ni želel opravljati naloge. • Ocena 2 je pomenila, da je preiskovanec plaval od 1 do 7 sekund. • Ocena 3 je pomenila, da je preiskovanec plaval od 8 do 14 sekund. • Ocena 4 je pomenila, da je preiskovanec plaval od 15 do 21 sekund. • Ocena 5 je pomenila, da je preiskovanec plaval 10 metrov. Pred poukom plavanja in po njem smo v dveh dneh izvedli vse teste. Testiranje in pouk smo opravili v istem bazenu (globina plitvega dela je 120 cm, globokega pa 180 cm, temperatura vode je bila 26 ºC). Zaradi lažjega spremljanja in analize smo testira- nje in pouk tudi posneli. „ Metode obdelave podatkov S pomočjo posnetkov sta dva plavalna strokovnjaka za vsakega preizkušanca oce- nila zmožnosti (oz. znanje in sposobnosti) prilagojenosti na vodo in plavanja. Ker je bila večina podatkov ordinarnega tipa, smo uporabili Kruskal-Wallisov test za ugotavlja- nje razlik v testiranih spremenljivkah med skupinama. Učinek pouka smo ugotavljali s Friedmanovim testom, pri čemer smo za naknadne primerjave uporabili Wilcoxo- nov test predznačenih rangov. Pri analizi učinkov pouka smo izračunali delte vre- dnosti (∆), tj. razlika med oceno po pouku in oceno pred njim. Za primerjavo ∆ med skupinama smo uporabili enosmerno ana- lizo variance (ANOVA). Z Levenovim testom smo preverjali homogenost varianc. Če va- riance niso bile homogene, smo uporabili Welchov test. Za statistično obdelavo po- datkov smo uporabili statistični paket IBM SPSS Statistics ver. 20.0 (IBM Co., Armonk, NY, ZDA). „ Rezultati Večina preiskovancev je uspešno opravila vsa testiranja pred poukom in po njem ter vsaj 17 od skupno 20 vadbenih enot. Od 40 preiskovancev jih je 6 predčasno zapusti- lo raziskavo (štirje preiskovanci iz skupine OD in dva preiskovanca iz skupine ne-OD). Vzroki so bili: poslabšanje zdravstvenega stanja in bolezen, prehladna voda, odpor do uporabe plavalnih očal in maske itd. V nadaljevanju so prikazani podatki o učnem napredku obeh skupin (preglednica 1 – ocene posameznih testov pred poukom plavanja in po njem) in rezultati primerja- ve učinkov pouka med obema skupinama (preglednica 2 – vrednosti ∆). „ Razprava Cilj raziskave je bil ugotoviti učinke upora- be plavalnih očal in dihalke med začetnim učenjem plavanja na prilagojenost na vodo ter na znanje in sposobnosti plavanja zače- tnikov brez izrazitega strahu pred vodo. Učinke poskusnega učenja smo primerjali z učinki učenja, pri katerem plavalnih očal in dihalke preiskovanci niso uporabljali. Rezul- tate raziskave lahko strnemo v dve glavni točki: 1. Velika večina preiskovancev (izjema je le skupina ne-OD pri testih vstopa v vodo, gledanja pod gladino in plavanja v pr- snem položaju) je z učenjem plavanja napredovala v prilagojenosti na vodo ter v znanju in sposobnostih plavanja (p < 0,05 in p < 0,01 v stolpcu Učinek pouka v preglednici 1). 2. Primerjava učinkov pouka med sku- pinama je pri dveh testih pokazala različen učni napredek. Skupina OD je namreč v testu plavanja v prsnem po- ložaju napredovala bolj, v testu pihanja mehurčkov pa manj v primerjavi s sku- pino ne-OD (p < 0,01 in p < 0,05). Ne glede na uporabo plavalnih očal in ma- ske so preiskovanci napredovali v prilagoje- nosti na vodo ter v znanju in sposobnostih plavanja. Zaradi premajhne občutljivosti testov pri treh zmožnostih tega napredka pri skupini neOD nismo zaznali. Večina pre- iskovancev v tej skupini je namreč pri testih vstopa v vodo, gledanja pod gladino in pla- vanja v prsnem položaju že pred poukom plavanja dosegla oceni 4 ali 5 (oziroma oce- no 2 pri testu gledanja pod vodo; pregle- dnica 1). Ker so bile to najvišje ocene pri teh testih, nam učnega napredka pri tej skupini žal ni uspelo popolnoma izmeriti. To je ver- jetno tudi razlog, da smo pri skupini ne-OD ugotovili manjši učinek pouka pri testu pla- vanja v prsnem položaju kot pri skupini OD. To je bil eden od le dveh (še različen učinek na zmožnost pihanja mehurčkov, ki pa ima smiselno razlago, pojasnjeno v nadaljeva- nju) statistično različnih učinkov med sku- pinama OD in ne-OD (preglednica 2). Zato je malo verjetno, da ne bi slednja, tudi v sposobnosti plavanja v prsnem položaju, z učenjem napredovala podobno veliko kot pri preostalih zmožnostih in podobno kot skupina OD. V nasprotju s prej omenjenimi zmožnosti je uporaba plavalnih očal in dihalke imela pomembnejši učinek na osvajanje zmo- žnosti nadzora dihanja med plavanjem ali gibanjem v vodi. To je ena od najpomemb- nejših vodnih kompetenc, ki jo morajo plavalni začetniki usvojiti (American Red Cross, 1961, 2014; Junge, Blixt in Stallman, 2010; Langendorfer in Bruya, 1995; Stall- man, Moran, Quan in Langendorfer, 2017). V naši raziskavi smo učinke učenja plavanja na zmožnost nadzora dihanja ugotavljali s pomočjo: • testa zadrževanja diha, • testa pihanja mehurčkov in • ocenjevanja dihanja med testom plava- nja v prsnem položaju. Zmožnost nadzora dihanja združuje poto- pitev glave in zadrževanje diha (Langen- dorfer in Bruya, 1995). Obe skupini sta v tej zmožnosti napredovali (preglednica 1). Učni napredek med njimi se ni razlikoval (preglednica 2). Dihanje med plavanjem in gibanjem v vodi nasploh je ovirano z vo- dnim pritiskom, ki otežuje širitev prsnega koša pri vdihu in se pri večini plavalnih teh- raziskovalna dejavnost 155 nik zoperstavlja izdihu (Lomax in McCon- nell, 2003). Zato je učenje pihanja mehurč- kov ena od temeljnih veščin, ki jo morajo plavalni začetniki usvojiti. Obe skupini sta z učenjem plavanja v tej zmožnosti napredo- vali (preglednica 1), pri čemer je bil učni na- predek v skupini ne-OD večji kot v skupini OD (preglednica 2). Dihalka omogoči pro- sto, neovirano dihanje. Skupina ne-OD, ki je med poukom ni uporabljala, je imela tako več priložnosti za usvojitev te zmožnosti kot skupina OD. Dihanje med plavanjem je (mora biti) usklajeno in zato omejeno s plavalno tehniko (Holmér Gullstrand, 1980). Rezultati v preglednici 1 kažejo, da sta obe skupini z učenjem plavanja napredova- li v zmožnosti dihanja med plavanjem v prsnem položaju. Učni napredek je bil pri skupini ne-OD statistično neznačilno (p = 0,09) višji kot pri skupini OD (preglednica 2). „ Zaključek Glede na dobljene rezultate lahko zaklju- čimo, da uporaba plavalnih očal in dihal- ke pri plavalnih začetnikih brez izrazitega strahu pred vodo ni imela pomembnih učnih učinkov. Začetniki so s programom začetnega učenja napredovali podobno v večini zmožnosti (prilagojenosti na vodo ter znanju in sposobnostih plavanja) ne glede na to, ali so ta dva pripomočka upo- rabljali ali ne. Edina razlika je bila v pri usva- janju zmožnosti izdihavanja v vodo. Učni napredek je bil namreč pri tem testu, ob uporabi teh dveh pripomočkov, statistično pomembno manjši. To kaže na negativni učinek uporabe, torej na to, da uporaba plavalnih očal in predvsem dihalke ni naj- primernejša niti najbolj smiselna za učenje dihanja pri začetnem učenju plavanja. „ Literatura 1. American Red Cross. (2014). Water safety instructor’s manual. Krames Staywell Strate- gic Partnerships Division. 2. Brenner, R. A., Taneja, G. S., Haynie, D. L., Trumble, A. C., Qian, C., Klinger, R. M. in Kle- banoff, M. A. (2009). Association between swimming lessons and drowning in childho- od: A case-control study. Archives of Pedia- trics & Adolescent Medicine, 163(3), 203–210. 3. Costa, A., Marinho, D., Rocha, H., Silva, A., Barbosa, T., Ferreira, S. in Martins, M. (2012). Deep and shallow water effects on develo- ping preschoolers’ aquatic skills. Journal of Human Kinetics, 32, 211–219. 4. Holmer, I. in Gullstrand, L. (1980). Physiologi- cal responses to swimming with a controlled Preglednica 1. Primerjava ocen testov posameznih skupin pred poukom plavanja in po njem. Vrednosti ocen so podane v medianah s kvartilnimi razmiki v oklepajih. Skupina OCENA PRED POUKOM Razlike med skupinami pred poukom OCENA PO POUKU Učinek pouka Test vstopa v vodo OD 5 (4 – 5) # 5 (5 – 5) ** ne-OD 5 (5 – 5) 5 (5 – 5) Test gledanja pod gladino OD 2 (1 – 2) 2 (2 – 2) * ne-OD 2 (2 – 2) 2 (2 – 2) Test zadrževanja diha OD 3 (2 – 5) 5 (5 – 5) ** ne-OD 4.5 (3 – 5) 5 (5 – 5) ** Test spuščanja mehurčkov OD 2 (1 – 4.7) 5 (5 – 5) ** ne-OD 1 (1 – 2) 5 (5 – 5) ** Test drsenja v prsnem položaju OD 2 (2 – 4) 5 (4 – 5) ** ne-OD 2 (2 – 3) 5 (5 – 5) ** Test drsenja v hrbtnem položaju OD 4 (2 – 4) 5 (4 – 5) ** ne-OD 3 (2 – 4) 5 (5 – 5) ** Test vzdolžnega obračanja OD 2 (1.2 – 3.7) 4 (3 – 4) ** ne-OD 2.5 (2 – 3.2) 4 (3 – 5) ** Test prečnega obračanja OD 2 (2 – 4.7) 5 (5 – 5) ** ne-OD 3 (2.7 – 3) 5 (5 – 5) ** Test plavanja v prsnem položaju OD 2 (1 – 5) ## 5 (5 – 5) ** ne-OD 5 (4.5 – 5) 5 (5 – 5) Ocenjevanje dihanja med testom plavanja v prsnem položaju OD 2.5 (2 – 3) # 3.5 (3 – 5) ** ne-OD 3 (3 – 3) 5 (4 – 5) ** Test plavanja v hrbtnem položaju OD 2 (2 – 5) 5 (3.2 – 5) ** ne-OD 2 (2 – 5) 5 (5 – 5) ** Opomba. OD – skupina, ki se je učila plavati s plavalnimi očali in dihalko, ne-OD – skupina, ki pri uče- nju plavanja ni uporabljala plavalnih očal in dihalk, # – statistično pomembna razlika med skupinami pred poukom (Kruskal-Wallisov test; p < 0,05), ## – statistično pomembna razlika med skupinami pred poukom (Kruskal-Wallisov test; p < 0,01), * – statistično pomemben učinek pouka (Wilcoxonov test; p < 0,05), ** – statistično pomemben učinek pouka (Wilcoxonov test; p < 0,01). 156 frequency of breathing. Scandinavian jour- nal of sports science, 2, 1–6. 5. Junge, M., Blixt, T. in Stallman, R. (2010). The construct validity of a traditional 25m test of swimming competence. Norwegian School of Sport Sciences. 6. Jurgec, N., Kapus, J. in Majerič, M. (2016). Uče- nje plavanja v nekaterih evropskih državah (Swimming teaching in some European co- untries). Šport, 64, 42–46. 7. Kapus, J. (2018). Naučimo se plavati. Razlaga dopolnjenih meril za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti. Priročnik za magistre in profesorje športne vzgoje ter učitelje in vaditelje plavanja. Ljubljana: Fakul- teta za šport. 8. Kapus, J., Moravec, T. in Lomax, M. (2018). Effects of head position on the duration of breaststroke swimming in preschool swim- ming beginners. Kinesiologia Slovenica, 24(2), 17–27. 9. Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolič, D., Bednarik, J., Vute, R., Čer- mak, V. in Kapus, M. (2002). Plavanje, Učenje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 10. Kjendlie, P. L. (2009). No effect of using flota- tion suits in gliding and floating abilities of advanced beginners in swimming teaching. 15th Annual Congress ECSS, Oslo June 23-27, 2009. 11. Kjendlie, P. L. in Mendritzki, M. (2012). Mo- vement Patterns in Free Water Play after Swimming Teaching with Flotation Aids. In- ternational Journal of Aquatic Research and Education, 6 (2), 149–155. 12. Langendorfer, S. in Bruya, L. (1995). Aquatic readiness, developing water competence in young children. Human Kinetics. 13. Langendorfer, S. J. (2010). Considering safe water entry. International Journal of Aquatic Research and Education, 4(4). 14. Linnan, M., Rahman, F., Rahman, A., Scarr, J. in Cox, R. (2011). Child drowning in Asia: From evidence to action. Proceedings, World Con- ference on Drowning Prevention, 29. 15. Lomax, M. in McConnell, A. (2003). Inspirato- ry muscle fatigue in swimmers after a single 200 m swim. Journal of Sports Sciences, 21(8), 659–664. 16. Misimi, F., Kajtna, T., Misimi, S. in Kapus, J. (2020). Development and validity of the Fear of Water Assessment Questionnaire. Fronti- ers in Psychology, 11. 17. Parker, H. E., Blanksby, B. A. in Quek, K. L. (1999). Learning to swim using buoyancy aids. Pediatric Exercise Science, 11(4), 377– 392. 18. Rocha, H. A., Marinho, D. A., Garrido, N. D., Morgado, L. S. in Costa, A. M. (2018). The acquisition of aquatic skills in preschool chil- Preglednica 2. Primerjava učinkov pouka (∆) pri posameznih testih med skupinama F-GS in F-NGS ter skupi- nama OD in ne-OD. Vrednosti ∆ so podane v aritmetičnih sredinah s standardnimi odkloni v oklepajih Skupina ∆ Razlike med skupinama v ∆ Test vstopa v vodo OD 0.5 (0.6) ne-OD 0.3 (1.0) Test gledanja pod gladino OD 0.3 (0.5) ne-OD 0.1 (0.4) Test zadrževanja diha OD 1.6 (1.3) ne-OD 1.0 (1.1) Test spuščanja mehurčkov OD 2.3 (1.6) $ ne-OD 3.4 (0.7) Test drsenja v prsnem položaju OD 2.0 (1.0) ne-OD 2.5 (0.8) Test drsenja v hrbtnem položaju OD 1.4 (1.0) ne-OD 2.0 (1.2) Test vzdolžnega obračanja OD 1.3 (1.0) ne-OD 1.0 (1.0) Test prečnega obračanja OD 1.9 (1.5) ne-OD 1.8 (1.0) Test plavanja v prsnem položaju OD 2.0 (1.9) $$ ne-OD 0.5 (1.1) Ocenjevanje dihanja med testom plavanja v prsnem položaju OD 1.1 (1.0) ne-OD 1.7 (0.7) Test plavanja v hrbtnem položaju OD 1.6 (1.6) ne-OD 1.8 (1.5) Opomba. OD – skupina, ki se je učila plavati s plavalnimi očali in dihalko, ne-OD – skupina, ki pri učenju plavanja ni uporabljala plavalnih očal in dihalke, $ – statistično pomembna razlika v učinkih pouka med skupinama (ANOVA; p < 0,05), $$ – statistično pomembna razlika v učinkih pouka med skupinama (ANOVA; p < 0,01). raziskovalna dejavnost 157 dren: Deep versus shallow water swimming lessons. Motricidade, 14(1), 66–72. 19. Scurati, R., Roione, G. C., Michielon, G. in Winters, P. L. (2006). Analysis on learning the front crawl stroke by use or non-use of instructional flotation devices. International Symposium Biomechanics and Medicine in Swimming, 6(suppl. 2), 259–260. 20. Stallman, R., Moran, K., Quan, L. in Langen- dorfer, S. (2017). From swimming skill to wa- ter competence: Towards a more inclusive drowning prevention future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). 21. Yang, L., Nong, Q.-Q., Li, C.-L., Feng, Q.-M. in Lo, S.K. (2007). Risk factors for childhood drowning in rural regions of a developing country: A case-control study. Injury Pre- vention: Journal of the International Society for Child and Adolescent Injury Prevention, 13(3), 178–182. 22. Zuo, H. (2004). Optimizing swimming tea- ching by clearing mentality of being scared. http://en.cnki.com.cn/Article_en/CJFDTO- TAL-GDJZ200402038.htm izr. prof. dr. Jernej Kapus Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport jernej.kapus@fsp.uni-lj.si