Poštnino platana 0 ootocMl h ®hw Din t- y limmshi llcni steu. 258 l' Cjublianl, petek 12. novembra 1937 £eto II. Razgovori Anglije z Italijo in Nemčijo Rim, 12. nov. o. Na povabilo italijanskega zunanjega ministra Ciana je angleški poslanik včeraj obiskal zunanje ministrstvo ter imel s Cianom dolg razgovor, o katerem ni izšlo nobeno uradno poročilo. Razgovor se je nanašal na začetek pogajanj med Anglijo in Italijo, kakor so bila napovedana že za letošnji september, a zaradi raznih ovir, predvsem zaradi Španije, ni do njih prišlo. Italijanski zunanji minister je zahteval, naj angleška vlada z razgovori za sporazum takoj začne v smislu zadnjega Chamberlainovega govora in povabila, ki ga je izrekel Italiji in Nemčiji. Angleški poslanik je grofu Cianu obljubil, da bo poročal o tem pozivu svoji vladi. Italijanski krogi izjavljajo, da mora naslednji korak za ta spora- zum narediti Anglija. Angleško-italijanski razgovori bi bili v Rimu med Cianom in angleškim poslanikom in sicer hkratu z razgovori, ki jih bo imel z nemškimi politiki in s Hitlerjem v Berlinu odposlanec angleške vlade lord Halifax. o prekinitvi celo takšna, da je marsikdo pričakoval, da bo Aljehin izvojeval svojo drugo zmago kot črni. Euwe je igro začel, kakor ponavadi pred kraljico, tudi Aljehin se jc spet branil po slovansko in tudi to pot pokazal novo, neutrto pot. Zdi se, da jih ima Aljehin še vedno dosti »za bregom«. V boj je šel dobro pripravljen, oborožen z novim napadalnim in obrambnim orožjem in z nezlomljivo voljo, da topot zmaga in si znova pridobi svetovno prvenstvo, ki ga je pri zadnjem dvoboju z Euvvejem zapravil kakorkoli že: magari tudi po »nesrečnem naključju''. Zdi st, da se bo za svoj zadnji poraz, ki mu ga je zadal Emve, kruto maščeval. O tem nihče več niti ne dvomi. Ce po petnajsti partiji še celo s črnimf skoraj dobiva, dobiva pa z veliko gotovostjo vsaj po pol točke, potem najbrž niso več na mestu računi, da bi nenadoma odpovedal. Dosedaj si je priboril celih devet točk, Euvve pa le šele šest. Treba je samo še šest in pol točke od vseh nadaljnjih petnajstih. Niti mu ni treba več nobene igre dobiti, ker je že izpol nil predpisani pogoj, da vsaj šestkrat zmaga. — Vsaka zmaga pa bo še hitrejši skok proti cilju, kjer bo moral Eu\ve odložiti orožje, s katerim je spet skušal prepričati šahovski svet, da je on najbolj vreden najvišjega naslova med šahovskimi mojstri. Vesti iz Belgrada Belgrad, 12. novembra. AA. Na predlog- narodne banke je finančni minister izdal tale 6klep: Da smejo pooblaščeni zavodi in menjavci izvzeto od določb čl. 4 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami prodajati do 31. decembra 1937 potnikom, ki potujejo v Francijo, na vi-dirane potne liste izdajati francoske franke do protivrednosti 10.000 din. Število brezposelnih narašča. Število brezposelnih v Celju je tekom enega tedna precej naraslo. Po prejšnem izkazu tukajšne ekspoziture javne borze dela je bilo 1. novembra prijavljenih 229, 10. novembra pa 266 brezposelnih. In še zima je tu, tako da reveži res težko dobe delo. Vesti 12. novembra Silen tajfun je bil včeraj nad Filipini, kjer je porušilo veliko hiš, da je samo v prestolnici Ma-nilli 3000 ljudi brez strehe. Vihar je odtrgal tudi veliko ribiških ladij z ribiči vred. Zdravje romunske kraljice matere 6e je toliko zboljšalo, da bo lahko prihodnji teden odpotovala v neki dunajski sanatorij. Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je dobil Francoz Roger Martin du Gard, ki je zaslovel z velikim romanom »Thibaudovi«. Nagrado za fiziko sta dobila ameriški profesor Davidson in Anglež Tamson. Novo ustavo po braziliskem vzgledu bo uvedla tudi republika Kuba in sicer z ljudskim glasovanjem 15 februarja. Davčno zvišanje v CSR, katero zahtevajo izdatki za oborožitev, bo znašalo od 2 in pol do 8%. Poleg novega davka na izredne dobičke bodo zvišali davke na umetne masti, na jedilno olje, na pivo, na vino, sladkorne izdelke in na več drugih predmetov za vsakdanjo ljudsko rabo. Predsednik katalonske vlade Companjs je danes z ženo in hčerko prišel v Pariz, odkoder pojde v Belgijo. Tja pelje svojo hčerko študirat v neko samostansko dekliško vzgajališče blizu Brus el ja. General Goriug bo obiskal Avstrijo še letos, zdaj samo iščejo za njegov politični lov takega lovišča, da ne bodo avstrijski hitlerjevei mogli preveč demonstrirati. Japonska vlada bo odpovedala pogodbo devetih držav, ki so jo sklenili pred leti v Washing-tonu gled ravnovesja na Tihem morju. Dodatni trgovski sporazum glede plačilnega prometa sta sklenili CSR in Italija. Inozemske misijonarje v krajih okrog Šanghaja, katere so zasedli Japonci, je vzelo v varstvo japonsko vojaško poveljstvo. Vse vrste japonskega blaga bo bojkotiralo po sklepu mestnega magistrata angleško industrijsko središče Klu. Film »Pot nazaj» po enakem romanu E. M. Remarqueja je prepovedala predvajali vlada v Čileju. Italijanski poslanik v Pragi je protestiral pri zunanjem ministru, ker so na seji poslanske zbornice komunisti zmerjali predsednika italijanske vlade Mussolinija in Italijo. Zuuanji minister je ta dogodek obžaloval. 1000 mrtvih je bilo pri spopadu med republi-čicama Haitijem in San Domingom pred nekaj dnevi. Mobilizacijo Ku-Klux-Klana, glasovi te ameri* ške teroristične organizacije, je odredilo njeno vodstvo. Iz tega sklepajo, da je treba pričakovati novih nasilij proti ameriškim zamorcem, katoličanom in delavskim organizacijam, s katerimi se je ta tajna banda že tolikokrat proslavila. Evharistični kongres za italijansko Afriko se je začel pred dvema dnevoma v Tripolisu. Sveti oče je nanj poslal svojega odposlanca kardinala Dolcia, kateremu so italijanske oblasti dale na razpolago posebno križarko. Tipkarico grškega zunanjega ministra Rodo-kanakija so zaprli, ker je nekemu svojemu inozemskemu prijatelju dajala prepise zaupnih listin, katere ji je narekoval minister. Pri tem so odkrili precejšnjo vohunsko zadevo v rfiinistrstvu. Trgovski promet po morju je zadnje čase tako narasel, da so začele plovne družbe zviševati prevozne pristojbine. Tako so Holandci zvišali prevoznine za 20%. Najnovejše japonsko letalo za dolge polete lahko preleti 16.000 km, ne da bi se mu bilo treba ustavljati. Tako letalo bi lahko v nepretrganem letu prišlo z Japonskega v Ameriko, zato je razumljivo, da so Amerikanci ob tem japonskem uspehu precej razburjeni. Sovjetskega poslanika v Varšavi so^ odstavili in poklicali v Moskvo, ker je njegova žena, moskovska plesalka Maskakova, bila prijateljica ustreljenega maršala Tuhačevskega. Poslanik se bo seveda moral zaradi tega zagovarjati, in težko, če bo odnesel zdravo glavo. Romunija bo dobila novo vlado najbrž danes ali jutri, če ne pa v začetku prihodnjega tedna. Ivralj Karol je zadnje dni imel zaradi tega posvetovanja z vsemi uglednejšimi politiki in strankarskimi voditelji. Proti nastopanju češke policije, ki preganja slovaške študente, ker demonstrirajo proti tistim profesorjem na bratislavskem vleučilišču, ki predavajo v češčini, so odločno protestirali v praški zbornici vsi slovaški poslanci. Ureditev odnošajev z nacionalistično Španijo so zahtevali na seji francoske zbornice poslanci republikanske federacije. To je bila prva uradna manifestacija v prilog španskih nacionalistov na Francoskem. Kovinarji so začeli protestno stavko v Parizu in po vsej okolici, vendar se ji je priključila le tretjina delavstva, ker ima stavka politično cilje in naj koristi komunistom. Za pet milijonov dolarjev zlata bo spet odpeljal parnik >Aquitania« iz Amerike v Anglijo. Vodstvo nemške vojske bo vse vojake, ki jim poteče službeni rok 15. novembra, obdržalo še šest mesecev v vojski, najbrž zaradi tega, da bodo bolje varovali mir. 68 letnico rojstva italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela III. so po vsej državi praznovali izredno svečano. 700 milijonov dolarjev namerava prihraniti pri novem proračunu ameriška vlada, kakor je povedal finančni minister Morgenthau na nekem predavanju. Vlada je s svojim delom v glavnem rešila vsa težka gospodarska in socialna vprašanja in ne bo zdaj izdajala nič novih izrednih ukrepov. 19 letnico premirja v svetovni vojni so svečano praznovali zlasti v Angliji in Franciji. Rešitev belgijske vladne krizo so odložili do 19. novembra, ko se bo kralj vrnil z uradnega obiska v Londonu. Državne posle bo tedaj izvrševala še van Zeelandova vlada. 40 italijanskih vojnih ladij je začelo včeraj izvrševali pomorsko nadzorstvo na Sredozemskem jporju po sklepih uyouskega sporazuma. Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru Maribor, 11. novembra. Danes dopoldne se je v dvorani na Aleksandrovi cesti vršil redni občni zbor mariborske Prosvetne zveze. Predsednik je po svojem globoko zamišljenem otvoritvenem govoru o nalogah katoliške prosvetne organizacije predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko častnemu predsedniku zveze notranjemu ministru dr. A. Korošcu. Vse brzojavke so bile sprejete z burnim pritrjevanjem. Nato se je oglasil k besedi kanonik dr. A. Žagar, ki je zastopal zadržanega škofa g. dr. I. Tomažiča, od katerega je prejel naročilo, da vse zbrane prosvetne delavce v njegovem imenu kar najlepše pozdravi ter želi organizaciji^ mnogo uspehov. V imenu mestne občine je občni zbor pozdravil podžupan Fr. Zebot, v imenu Prosvetne zveze v Ljubljani pa njen ravnatelj V. Zor. K ^besedi se je oglasil tudi zastopnik Sedejeve družine ter prosil društvene delavce, naj se pri svojem delu spomnijo tudi najtežjega slovenskega vprašanja, naše Primorske in Koroške. Tajniško poročilo je podal zvezin tajnik g. I. ČampUn. Delo zveze in zlasti društev je bilo v letošnjem poslovnem letu živahno. Številni prosvetni tabori so naše ljudstvo razgibali k novemu prosvetnemu prizadevanju. Število včlanjenih društev je poraslo za 16 na 220. Odrsko udejstvovanje društvenih članov je bilo tudi letos tisto, kateremu je bilo posvečeno največ pažnje. Vendar niso zanemarjali sestankov, ki jih je bilo lepo število ter jih je Prosvetna zveza olajšala z nabavo novih skioptičnih aparatov in mnogih serij diapozitivov, ki 60 društvom vsak čas na razpolago. Tudi društvene knjižnice so storile svojo dolžnost. Zveza je nabavila 5 potovalnih knjižnic, ki so vedno na potu. Centralna prosvetna knjižnica jo letos nakupila nad 400 novih knjig, zakar je bilo izdanih okoli 31.000 din. Zveza je povečala tudi inventar zvezine izposojevalnice kostumov in odrskih potrebščin ter zato porabila blizu 6000 dinarjev. — Fantovski odseki so včlanjeni v mariborski in celjski podzvezi fantovskih odsekov. Od- Žalosten konec vesele svatbe Ločica. 12. novembra. Pred nekaj meseci je prišla v neko gostilno sredi Savinjske doline služit za kuharico 26 letna Tda G., doma nekje z Gorenjske. V gostilni se je kmalu spoznala z delavcem Poldetom T. Tudi Poldetu je bila kuharica všeč, toda povedal ji je, da on ima prav nič denar ja in da se ne bosta mogla poročiti. Toda Ida, ki ji kuhanje za druge ljudi ni več dišalo, je zatrjevala svojemu izvoljencu, da bo dobila doma 8000 din dote, prište-dila pa je čedno vsotico, tako da ovire za poroko no bi bilo. Končno je Tda dosegla svoj namen. Med prvimi v letošnji jeseni so >klicali< to dvojico, toda Ida je hotela svojo gostijo tudi prav slovesno obhajati. Naprosila sta dva bogata posestniška sinova za priči, najela muzikanta in lep luksuzni avtomobil. Ko so bile slovesnosti v cerkvi končane, so svatje zavili v gostilno, kakor je pač na deželi navada, in se dobro zabavali. Proti večeru je .nevesta zaželela videti svojo mater, prav tako pa tudi ženin, zato sta povabila muzikanta, priči in šoferja avtotaksija, da gredo na njen dom na Gorenjskem. Šofer je predlagal novoporočencema, da založita denar za bencin, nevesta pa je ta posel odložila za pozneje, češ da se jim mudi domov. Na Vranskem so bili vsi skupaj žejni, zavili so pred gostilno in ga spili nekaj kozarcev na zdravje novo-poročencev. Tudi tukaj je šofer zahteval denar, nevesta pa je našla nov izgovor. Ženin pa je povedal, da nima on denarja, ampak da ga je izročil svoji mladi ženi. Na domu neveste je bilo vse veselo, toda o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Ženina se je lotevala slaba volja, še bolj pa šoferja. Končno je šofer energično zahteval denar, dobil ga seveda ni, zato pa je naložil muzikanta in obe priči ter jih odpeljal domov, ženin in nevesta pa sta bila primorana korakati peš v Savinjsko dolino, dobrih 40 km. Tako se je ta vesela gostija prav žalostno končala, posebno še, ko je prihodnji dan nevestina mati pripeljala sinčka mlade Poldetove žene, ki jc imela pri poroki na glavi lep bel venec... Požigalec iz maščevanja Ljubljana, 11. novembra. Močno otopel, stisnjenih ustnic in leno se premikajoč je stopil pred mali kazenski senat 42 leten človek, delavsko oblečen. Senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, a sta fungirala kot sosodnika gg. Ivan Brelih in Karel Javoršek, ga je sodil zaradi zločinstva požiga. Delavec Janez Drčar, doma s Krtine, pristojen v občino Dob pri Kamniku, je 13. oktobra letos na Brezjah pri Dobu zažgal v Ameriki bivajočemu posestniku Gregorju Žavbiju kar pri belom dnevu ob 13 s slamo kriti svinjak, ki je takoj pogorel do tal in je znašala škoda 600 diu. Sosedje so ogenj pravočasno opazili. Videli so, kako se je Drčar malomarno odstranjeval od svinjaka, in nato brezbrižno legel ne daleč od tam v travo. Ker so bili domači gasilci hitro pri rokah, so ogenj kmalu pogasili in obvarovali ostala poslopja pred upepelitvijo. Sreča je bila, da je takrat močan veter pihal proč od požarišča, drugače bi se ogenj razvnel tudi na druga poslopja. Že pred leti je Drčar poskušal zažgati nekemu drugemu posestniku gospodarsko poslopje, pa so ga prepodili. Takrat se je Drčar izgovarjal, da je bil popolnoma pijan in da ni vedel, kje da je in kaj da dela. Hotel si jo le prižgati cigareto. Takrat jo bilo kazensko postopanje proti njemu ustavljeno. Pred senatom jo Drčar prostodušno priznal požig in omenil, da je zažgal iz maščevanja, ker m n ni hotel oskrbnik Gregorjeve hiše Janez Žavbi izplačati dnine. Pri njem je delal več tednov. Odslužiti pa je moral posojilo in je Žavbi skrbel drugače za njegovo družino, da ni od gladu poginila. Ko so nekateri sosedjo videli, kako se je pokadilo iz svinjaka, so nad Drčnrjem zavpili: Janez, kaj delaš?« Nič se ni zmenil, snmo vpil je: >Auf biksU Drčar je bil zaradi zločinstva požiga obsojen na 10 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Sodišče je primerno vpoštevalo obtoženčevo odkrito priznanje, malenkostno škodo m vinjenost seki so v zadnjem času, ko so jim bila pravila potrjena od oblasti, postali samostojna društva. Dekliške krožke zveze pa vodita dekliška podzveza v Mariboru in Celju. Poročilo o delu mariborske podzveze fantovskih odsekov je podal M. Geratič. V podzvezi je sedaj 79 odsekov v 6 okrožjih. Ti odseki so v preteklem letu priredili nad 900 sestankov in nad 1000 telovadnih ur. Podzveza je imela 14 dnevno prosvetno šolo; bila je že 5. te vrste. Vsa okrožja so imela svoje prireditve, vršila sta se dva prosvetna fantovska tabora, na Ptujski gori in pri Sv. Križu nad Dravogradom. Zelo uspešno je delovala celjska fantovska podzveza, ki je na svojem področju ustanovila mnogo fantovskih odsekov. Poročilo vodstva dekliških krožkov v Mariboru je podala katehistinja gdč. Olga Sadravčeva. Vodstvo ustanavlja dekliške krožke, ki delujejo vzajemno s skupinami Katoliške akcije. Priredilo je liturgični tečaj za izobražena dekleta, tečaj za voditeljice dekliških krožkov, dekliški dan v Mariboru, dekliško tridnevnico v Mariboru, pred dnevi se je završil tehnični tečaj, ravno sedaj pa se jo pričel organizatorični tečaj. Zastopnica dekliške podzveze v Celju je poročala, da je na njenem teritoriju ustanovljenih 30 dekliških krožkov, ki imajo 2000 članic. Prirejala je organizatorične in tehnične tečaje. Okrožja so priredila 6 dekliških taborov. Blagajniško poročilo je podal g. J. Maležič. Zveza je imela v preteklem letu 228.191.15 din denarnega prometa, Po sprejetem absolutoriju, katerega so predlagali pregledovalci računov, so se vršile volitve, pri katerih je bil ponovno za predsednika izvoljen dr. J. Hohnjec, v odbor pa: dr. J. Jeraj, dr. Fr. Sušnik, dr. J. Meško, dr. J. Aleksič, Joža Stabej, Joško Maležič in M. Geratič. Namestniki so: F. Kotnik, arhidijakon Fr. Tovornik, Fr. Hrastelj, prof. T. Klasinc, prof. I. Bezjak, prošt M. Munda, prof. P. Kovačič, prof. J. Rihter in I. Camplin. Pregledniki računov so: dr. Mirt, stolni kanonik, prof. P. Zivortnik in ravnatelj J. Ga-šperič; člani razsodišča pa: dr. A. Juvan, dr. J. Leskovar, dr. A. Bartol, dr. M. Kejžar. Regulacifa Drave Drava napravlja vsako leto na progi Št. Janž— Vurberg—Krčevina občutno škodo ne samo na zemljiščih, ampak tudi na že obstoječih regulacijskih zgradbah, ki prihajajo z vsako povodnijo v vedno večjo nevarnost. Posebna strokovna komisija je pred nedavnim pregledala razmere na tem odseku in predlagala tehničnemu oddelku banske uprave, naj nujno izvrši nekatera popravila in ojačitve regulacijskih zgradb. Glede na to je ban dr. Marko Natlačen potrdil predlog, naj se spremeni gradbeni program za regulacijo Drave za ta odsek tako, da nai se odlože manj nujna dela. Ker pa tudi za najnujnejša dela ni zadostnih sredstev, se naj vzame še od drugih sredstev in od kredita za regulacijo Ljubljanice potrebne zneske tako, da bo skupno z 288.000 din mogoče izvršiti sedem regulacijskih del, med katerimi je treba omeniti zgraditev dveh pregrad pri Krčevini pri Vurberku v skupnem znesku 88.000 din ter podaljšanje vodilne zgradbe 2 km višje v dolžini 80 m in zgradbo 80 m dolgo traverze, ki sta skupno preračunani na 150.000 din. Ostala gradbena dela obsegajo le ojačenja starih zgradb, podaljšanja vodilnih in obrežnih zgradb, ki so potrebna glede na to. da Drava na teh mestih redno prestopa regulacijske zgradbe. Istočasno je g. ban dr. Marko Natlačen potrdil podrobne načrte za ta regulacijska dela in odločil, naj vsa ta gradbena dela čim-prej izvrši tehnični razdelek okrajnega načelstva v Mariboru v mešani režiji. Nov železobetonski most v Prekmurju Ljubljana, 10. novembra. Konec oktobra je bila pri okrajnem cestnem odboru v Murski Soboti licitacija za zgraditev novega železobetonskega mostu na cesti Dolnja Lendava—Dobrovnik—Beltinci—Murska Sobota—Zetin-ci državna meja. Licitacije so se udeležili trije podjetniki. Najugodnejšo ponudbo je stavil stavbni podjetnik domačin iz Murske Sobote. Te dni jo gospod ban dr. Marko Natlačen licitacijo potrdil in bodo zgradili most za 89.700 din. Doslej je bil na tej cesti tako zvani Rankovski most zgrajen iz lesa V teku let pa ga je promet tako obrabil, da je bilo treba nujno misliti na zgraditev novega mostu. Novi most bo stal na istem mestu, zgrujen bo iz železobetona in bo imel 9!4 m razpetine. Bo za \'A m krajši kakor stari most. V zvezi z graditvijo novega mostu bo treba cesto ob niostu dvigniti skoraj za 1 m, zaradi česar jo bodo morali preurediti na obeh straneh mostu približno v skupni dolžini 150 m. Ta preložitev ceste je preračunana na 78.000 din in bo prišla na vrsto prihodnje leto. K stroškom za zgradbo mostu bosta prispevala okrajni cestni odbor in banska uprava vsak po polovico. Podjetuik bo v kratkem začel z gradbenimi deli in bo moral zgraditi most v štirih mesecih. Nadzorstvo pri gradbenih delih pa bodo imeli strokovni organi okrajnega cestnega odbora. Ptuj Ptuj, K. nov. Sejem. Kljub slabemu in deževnemu vremenu je bil zadnji sejem dokaj živahen. Iz vinorodnih Halo/, in Slovenskih goric so v zgodnjih jutranjih urah pripeljali kmetje: '48 svinj in 167 praseev, skupaj ^15 kosov, Prodanih je bilo 8? kosov Cene. Prnsci od 6—12 tednov slari 60—120 din kos; pršntarji 6—6.25 din kg; debeli 6.50— 7 din kg: plemenski 5 25—6 din kg. Tatvina koles. V sredo popoldne je prijavila Josnik Marija, vajenka pri trgovcu Kosu Fe, liksu v Ptuju, da ji je bilo izpred trgovine Brenčič ukradeno skoraj novo kolo tipe »Westa« v vrednosti 1200 din. Na kolesu sta bila navezana dva zavoja man u fak turnega blaga v skupni vrednosti 700 din. Tat jo izrabil ugodni tre.nutek prav takrat, ko se je učenka mudila v trgovini. _ Istega dne se je zglasil pri policiji Pučko Ivan iz Sp. Brega, ki mu je bilo ukradeno moško kolo izpred gostilne Berlič. Pučko je le za* trenutek stopil v gostilno in že je kolo dobilo novega lastnika. Kolo je znamke jDc mol«, sko-raj novo, vredno 1400 din Krivce zasleduje policija. Nadziranje prodajalcev bencinske mešanice Belgrad, 11. novembra. Po določilih &L 6 uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini in uredbe o izvajanju javnih del z dne 8. oktobra 1937 so bili prodajalci mešanice bencina s špiritom za pogon motorjev dolžni najkasneje 6. novembra znižati prodajno ceno te mešanice v primeri s ceno, ki je veljala 30. septembra t. L, za din 1.75 pri kilogramu. Razen tega so bili po odloku finančnega ministra dolžni najkasneje 6. novembra t. 1. znižati prodajno ceno v primeri s ceno, ki je veljala 30, septembra t. 1. še za 0.05 din pri kilogramu. Tako so bili dolžni vsega skupaj znižati ceno za din 1.80 pri kilogramu. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva pozval finančna ravnateljstva, da preko^ davkarij naroče organom finančne kontrole, da naj od časa do časa strogo nadzirajo, če so prodajalci znižali prodajno ceno mešanice; če pri tej priložnosti ugotove, da tega niso storili, imajo taksne prodajalce prijaviti pristojni davkariji, da jih kaznuje z denarno globo. čl. 8 pravilnika o sredstvu za denaturiziranje dehidriranega špirita, o načinu mešanja benzina s takšnim špiritom in o nadzorstvu nad mešanico bencina in špirita z dne 14. oktobra t. 1. določa, da se ima dehidrirani špirit za mešanje z bencinom poprej denaturizirati z metilnim alkoholom po določilih o denaturiziranju špirita. Nikjer ni pa predpisano, da organ, ki vrši mešanje, prouči me-tilni alkohol. Kljub tem jasnim določilom pravilnika proučujejo nekateri organi finančne kontrole pri tovarnah za špirit metilni alkohol. Glede na to je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal nalog, da se imajo finančni organi pri denaturiziranju špirita strogo držati pravil pravilnika in da ne proučujejo metilnega alkohola, ki je že pregledan v glavnem kemijskem laboratoriju carinskega oddelka. Elektrifikadia šmarskega okrafa Šmarje pri Jelšah, 11. nov. 1937. Včeraj je bil v Šmarju pri Jelšah sestanek županov šmarskega okraja. Sestanek je sklical okrajni načelnik dr. Kartin z namenom, da se elektrifikacija šmarskega okraja kar najbolj pospeši. Sestanka so se udeležili številni župani in tudi ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina g. Gračner. O možnostih za elektrifikacijo okraja je poročal referent za elektrifikacijo banovine, inšp. inž. Rueh in so navzoči župani sklenili, da bodo v najkrajšem času sklicali seje občinskih odborov, ki naj sklepajo, katere občine žele predvsem biti elektrificirane. Ti sklepi so potrebni že radi tega, da bodo mogle banovinske elektrarne zbrati potrebne podatke, s katerimi bo mogoče ugotoviti višino enkratnega prispevka za elektrifikacijo. Ko bo to izvršeno, bodo občine najbrž zaprosile pri kakeni denarnem zavodu za posojilo, nakar bo že mogoče pristopiti k dejanski elektrifikaciji, ki bo za ta okraj in njegovo gospodarstvo pomenila velik napredek. Dva zaradi ropa pred sodniki Maribor, 12. novembra. Pred velikim, senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes razprava proti 25-letneniU delavcu Rudolfu Terševcu in 26-letnemu ključavničarju Francu Kaiserju. Oba sta obtožena, da sta izvršila rop. Dne 8. avgusta sta se oba nahajala v neki gostilni na Tržaški cesti, v kateri 6ta bila tudi delavca Avgust Bratec in Franc Harij. Bratec je imel pri sebi 900 din gotovine ter se je v pijanosti z denarjem bahal pred drugimi goeti. Ko sta Bratec in Harij ponoči zapustila gostilno, sta ju Terševec in Kaiser čakala v zasedi ter ju napadla. Najprej sta zgrabila Harija, ker pa nista našla pri njem denarja, sta mu vzela klobuk ter sta ga nabumkala. Potem 6ta pričakala Brateča, katerega sta vrgla na tla ter mu vzela ves denar, potem pa sta [jobegnila. Oba Obtoženca dejanje tajita. Razprava ob času poročila še traja. Filmi, ki jih velja videti... Filmi. »R a z h o j n i k .T a n o š i k« — Union. Tako bi se namreč po slovensko moralo reči filmu »Hajduk Janošik«, ki smo ga predvčerajšnjem dobili v kino Union. Ta film pomeni vsebinski, čustveni in če hočete narodnostni oddih v nepretrgani vrsti tuje filmske robe. naj bo že več ali man| vredna. V agitatorskem vsiljivem navalu nemškega blaga je to delo treba kot slovansko, po čustvovanju, po jeziku in po smislu nam tako bližnje, brezpogojno pohvaliti. Vsebino mu tvori preprosta ljudska slovaška zgodba o mladem človeku, ki gre med razbojnike zaradi nasilniškib grofovskih krivic, postane potem 2-dober« razbojnik, ki kaznuje grofe in bogataše in pomaga revežem, ki izvršuje pustolovska junaštva, si dovoljuje krute, čeprav zdrave in pravične šale in postane zatiranemu ljudstvu ne voditelj, pač pa narodni junak in simbol boja za pravico in tisto malo svobode, kolikor je vsak človek sam po svoji notranji nuji potrebuje. Ta zgodba o Janošiku in legendah o njem, ki so slovaški narod navduševale, ga dvigale in mu utrjevale narodno in socialno hrbtenico, je filmsko podana dobro, osoljena z najboljšimi dodatki preprostega humorja, olepšana z nevsiljivimi ljubkimi in novimi folklornimi podrobnostmi iz pokrajine in iz ljudi. Razen v začetku, kjer je tu pa tam opazili malce začetniške in uedinamične raztegnjenosti, ki govori o majhni slovanski filmski praksi, ic film skoraj povsod režijsko izviren in razgiban, tako da med dejanjem, ki ga narekuje zgodba, med režijo, med igro in sliko ni nobenih nasprotij. Morda bi bilo tu pa tam dobro malce več tempa in rezanja, toda, če prenesemo pri tujem filmu poleg sovražne tendence še vse druge slabe strani. zakaj ne bi pri tem, recimo domačem delu, z veseljem sprejeli vsega, kar nam daje. Nekateri prizori v gostilni ali Janošikov ples pod vislicami — apoteoza spadajo po svoji dramatični izdelanosti med najboljše, kar smo v filmu kdaj videli. To je film, ki ga je iz vseh razlogov vredno videti. Celjske novice Obnova poslopja Mestnega gledališča. Mestna občina razpisuje oddajo kleparskih del povodom obnove, popravila in pleskanje pločevinastih kritin na poslopju Mestnega gledališča. Ponudbe je najkasneje vložiti v vložišču mestnega poglavar* stva vključno do 13. novembra dopoldne. Vlak ga je podrl Rakek, 12. nov. Južni sneg, ki je zapadel včeraj, ni le potrgal telefonskih žic in atko prekinil skoraj ves telefonski in telegrafski promet, ampak dal tudi mnogo ■dela na železniških progah. Tako so na Rakeku imeli s snegom, ki ga jc skoraj zapadlo pol metra, na progi dovolj dela. Še v mraku so progovni delavci kidali sneg s proge. Tako je vlak, ki jo vozil v postajo, zagrabil progovnega delavca Urbasa r ranča, starega 30 let m doma iz Ivanjega sela pri Rakeku. Sunek je delavca podrl in vozovi so ga povabljali, tako da je dobil hude poškodbe po glavi in životu, pri močnem sunku pa si jo zlomil desno roko. Z večernim vlakom so ga pripeljali v Ljubljano, odkoder so ga reševalci spravili v bolnišnico. V spomin Milanu Kravanji Cerknica, 12. novembra. V najlepši 6farosti 50 let je v Cerknici umrl ugledni in povsod spoštovani trgovec Milan ‘Kra-i vanja. Ni bil sebičnež. povsod se je boril za resnico in splošne koristi cerkniških občanov. Še pred tednom je bil čil in zdrav. Bil je plemenitega značaja, ki je znal odpuščati in pomagai revežem in tudi ljudem, ki so mu kaj hudega zakrivili. Boril se je povsod za pravico, ni gledal na kake strankarske vplive, šel je po svoji ravni črti naprej. Pokojni Milan zapušča žalujočo 6aprogo in dva nedoletna otroka. „Ne bo kruha, ne zaslužka!" Slov. Kon jice, 10. nov. Sedaj, ko Se bliža zimski čas, stopajo naši poljedelski delavci v novo dobo, ki bo za nje nič kaj rožnata. Dela je prav malo še in ga je zelo težko dobiti. Ne bo kruhu, nc zaslužka!« — tako pravijo tu ljudje in jih more pravilno razumeti samo tisti, kdor ima priliko opazovati njihovo težko življenje. Res sc nudi zelo žalostna slika sedaj pred zimo in pozavni po bornih kmečkih kočah, bajtah in viničarijan. Stanovalci vse leto delajo pri gospodarju, ki jim nekaj plača, nekaj vračuna za stanovanje, drugo — kar je navadno največ — pa obračuna za zemljo, na kateri raste borni živež. Tega niti eden ne pridela, kolikor rabi za življenje. Poleg tega pa še slaba letina! Otroci so nerazviti, bledi, mršavi in napol goli. Pri vsem tem pa kmet ne čuti odgovornosti in jo zaradi silno slabega svojega položaju tudi ne more. Saj bodo tudi ti, posebno pa mali posestniki, prisiljeni v marsičem deliti usodo z njimi. Naj bi tudi letošnjo zimo oblasti priskočilo na pomoč z izdatnimi podporami ali vsaj s koruzo in drugim, s čemer bi nekoliko bilo žc pomaganega. Kmetje in drugi gospodarji pa naj jim prihodnje leto ne zaračunavajo najemnine v zimskih mesecih, ker jim bodo na ta način vsaj delno pomagali k zopetnemu dvigu. Prvo noč v domači občini - okradel občinsko blagajno Kakšne tiče nam pošiljajo iz Avstrije Maribor, 11. novembra. V Selnici ob Dravi j'e bilo danes zjutraj veliko razburjenje .Ko je zjutraj na vse zgodaj prišel občinski sluga v pisarno selniške občine, ki ee nahaja v Jagričevi hiši, je našel tam vse narobe. Vse je bilo naokrog razmetano, mala ročna blagajna je bila odprta, druga blagajna je manjkala, na pisalnih mizah so bili odprti vsi predali, vrata na pisarni pa so zaprta. Bilo je takoj jasno, da je bil izvršen v pisarno vlom, le to so je čudno zdelo, kako je mogel priti vlomilec pri zaprtih vratih v pisarniške prostoro in zoj>et skozi zaklenjene duri od i tj. Takoj so bili obveščeni funkcionarji občine in orožnik v Selnici, preiskava pa jo pokazala, da je vlo-Imlcu padel v roke lep plen. Odnesel je železno ročno blagajno, v kateri so bile razne listine in 700 din gotovine, drugo ročno blagajno je pa kar na mestu samem odprl ter je vzel iz nje 1000 din gotovine. Imel pa je smolo, da je spregledal v predalu kuverto, v kateri je bilo 800 din gotovine. Velike železne blagajne, ki sloji v pisarni, pa se sploh ni lotil, ker očividno ni imel pripravnega orodja. Dejstvo, da ni bilo najti na mestu vloma nobenih ]>rst-nih odtisov, je pokazalo, da je bil na poslu že iz-vežban vlomilec. Sum je padel takoj na čudnega gosta, ki jc prejšnjega dne prispel v Selnico. Je to 25-letni brezposelni delavec Ivan Wutterer. rojen y Brucku v Avstriji, pristojen pa v Selnico ob Dravi. Pred nekaj dnevi so ga Avstrijci, kakor toliko drugih, izgnali v našo državo ter so ga izročili mari- borski policiji. Ta ga jc poslala na odgonsko postajo, odkoder so ga napotili v njegovo pristojno občino. Wutterer jo prišel včeraj popoldne v Solnico ob Dravi ter se je javil v občinski pisarni. Moral jc precej časa Čakati v predsobi, da je prišel na vrsto, pa je izrabil to čakanje zato, da si je vse natančno ogledal. Potem je dobil na občini pod|x>ro v znesku 20 din ter je dejal tajniku, da bo šel nazaj v Maribor. Šel pa je sam v bližnjo gostilno, kjer si je kupil kos slanine in kruha ter se najedel, potem pa so je potihoma splazil nazaj v pisarno ter se jo v predsobi skril za velik zaboj, ki se nahaja poleg omare za akte. Da bi bolj mehko ležal, si je na tleh na debelo postlal z akti. V tem skrivališču je potem ždel toliko časa, da so vei iz pisarne odšli. Ponoči se je potem spravil na delo. Roke si jo namazal s slanino, da ne bi pustil nikjer prstnih odtisov. Kljub slanini pa je danes daktiloskop mariborsko policije g. Grobin odkril nekaj prstnih odtisov. Ko je mislil, da je gotov s svojim delom, je pobegnil skozi okno ter se je z blagajno pod pazduho napotit proti Sv. Duhu. Med potjo je ljudi še spraševal, kje jo najbližja pot proti Lučanam v Avstriji. Orožniki so ga lahko sledili blizu mej, ker je povsod vzbujal pozornost s svojo ročno blagajno pod pazduho, o kateri so pa ljudje mislili, da jo velik fotografski aparat. Wutterer je velike, močne postave, oblečen jo bil v pumparice in v zelen štajerski jopič. O njegovem begu so bile obveščene vse postajo ob m«jl ter avstrijska oblastva tor je upati, da se ne bo dolgo veselil svojega plena, Vremensko poročilo ' »Slovenskega doma« Po stan?** danes ob ? i\. Krai Barometer 1 sko stanje 1 Tempe- ratura 7 C' 5 > .t. - - i£ s 4) t> 1“ Veter (smer, jakosti Pada- vine S3 1 **■ a « 35 »C a o ai/uj vrsta Ljubljana 756-7 0-4 4-2 92 10 swt 31-1 sneg Maribor — — — - — — — — Zagreb 755-7 l-o — 95 10 0 27-0 dež, snep: Belgrac! 753-8 13-0 — 70 5 SE, 2-0 dež Sarajevo 755-5 10-0 — 95 6 SE, 1-0 dež Skoplje 7597 10-0 — 90 10 0 — — Split 752-1 15-0 — 80 10 se7 3-0 dež Kumbor 755-2 14-0 — 80 10 S® i-o dež Rab 751-7 15-0 - 90 10 ESE, 27-0 dež 1 Pripomba. Vremenska porodila od Be)-grada naprej se nanašajo oa prejšnji dan. Vremenska napoved: Oblačno, nestanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je ves dan snežilo: padlo je ca 50 cm snega, ki pa se je sproti tajal, tako du je danes nežna plast le 13 cm visoka. Zvečer ob pol 19 je nehalo snežiti in je čez noč nastalo vedro. Proti večeru je nastopila megla, ki se do sedaj šc ni dvignila. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 12. novembra: A vreli j. Jutri, sobota, 13. novembra: Stanislav Kostka. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar. Celovška r.esta (52: mr. Gartus, Moste. TEL. 27*30 SLOGA Prekrasni velefllm v naravnih barvat MRamona" T glavnih vlogah: Loreta y oung, Kent Taylor, Don Ameche. Nemsts l dialog TEI. 21-24 MATICA Epohalno filmsko delo ls zgodovine Človeštva VEST ČLOVEŠTVA - krnile Zola fani Hum UNION Epopeja vztrajne borbe za obstanek tlačenega slovaškega naroda Hajduk Janošlk V glavnih vlogali Zlata Hajdukova in Pavel Dielik Glasbena razstava: Anton Foerster in njegova doba je odprta še danes in jutri, v soboto, od 15 do 17 ure, ter v nedeljo od 9 do pol 12 ure. Vstop prost. Slovenski vokalni kvintet, naše najodličnejše pevsko komorno združenje, sodeluje na velikem koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek, dne 15. t. ni., v proslavo 100 letnice rojstva Antona Foersterja ob 20 uri v veliki Filharmonični dvorani. Kvintet bo zapel tri najlepše Foersterjeve zbore, in sicer Njega ni, Milico ter Večerni Ave. Vrline Slovenskega vokalnega kvinteta so splošno priznane, način njegovega petja je v resnici dovršen in umetniški. Poleg kvintela sodeluje pri koncertu pianist Marijan Lipovšek, ki izvaja 2 parafrazi za klavir Zagorska in Po jezeru. Glavno besedo ima zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Poliča in s sodelovanjem orkestra Podzveze godbenikov. Natančnejši celotni spored smo že priobčili. Ponovno vabimo naše koncertno občinstvo, da zasede ta večer veliko Filharmonično dvorano in tako počasti spomin enega naših najvažnejših glasbeno-kultrunih delavcev. Vodstva po razstavi Janeza in Jurija Šubica bodo trajno do konca razstave. Prvo vodstvo je v soboto, 13. novembra; začetek točno ob 3 v Narodni galeriji (vodi msgr. V. Steska). Nadaljnji vodstvi bosta v nedeljo, 14. novembra, in sicer v Narodni galeriji, ob pol 11 uri (vodi monsignor V. Steska), ter ob četrt na 12 v Jakopičevem paviljonu (vodi g. I. Zorman). Redno licencovanje bikov za leto 1937. Na osnovi zakona o pospeševanju živinoreje z dne 21. decembra 1929, se vrši v mestni občini ljubljanski redno licencovanje bikov za leto 1937 v torej 16 novembra 1937 po sledečem razporedu: 1 za Moste in Štepanjo vas ob 8 zjutraj na dvorišču g Černeta Franca, pos., Zaloška 142; 2. za Barje ob 9 na dvorišču g. Mokarja; 3. za Vič ob 10 na dvorišču g. Beliča Alojzija, Vič 29; 4. za Dravi je-Koseze-šiška ob_tl na dvorišču £. Babnika Valentina, Zgornja šiška 32. Opozarjajo se bikorejci, da prinesejo s seboj izvlečke iz rodovnika glede mlečnosti in porekla bikov. Nadalje sc opozarjajo vsi živinorejci, da je pripu-ščanje nelicenciranib bikov nedopustno in da se bodo po zakonu kaznovali vsi prestopki v tem pogledu. Za predsednika oddelni načelnik: dr. Rupnik. 1. r. Frančiškanska prosveta v Ljubljani ponovi na Martinovo nedeljo, dne 11. t. ni. oh 8 zvečer v frančiškanski dvorani OtfrinSevo veseloi»ro v treb dejanjih: , napisal Fr. Levstek, za slušno igro v XVI. slikah, priredil Arnošt Adamič. Izvajajo brezposelni učit. abiturienti. Vodi g. Silvo Mehora — 12 Iz naše domovine (plošče) — 12.45 Vreme poročila — 13 Oas, spored, obvestila »— 13.15 Po slovauskem severu (plošče) 14 Vreme borza — 18 Zenska ura. 2ena v literaturi, II. predavanje vgdč. Anica Lebaijeva) — 18.20 Plošče —18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 1S.30 Nac. nra — 19 50 Zanimivosti iz življenja izseljencev — 20 Kla-j virski koneert čeških skladateljev (g. prof. P. Sivic) j — 21 Podoknice (plošče) — 21.15 Citraški nastop (gosp, 1 Vilko Skok) — 22 Cas, vreme, poročila, spored »Ah, vendar že nehaj neprestano pripovedovati, kako neizrečeno me imaš rad. Vi, mornarji ste pač znani po tem, da imate v vsakem pristanišču drugo. >Nikar no ne verjemi tem čenčam. V Bata-viji n. pr. še nisem nikdar bil.« »Slovenski dom« izhaja ruk delavnik ob 13 M