Slavjani so taj jeden od naj večih narodov na zemlji, njih je 80 milionov duš! Slavjansko govori blizo polovica Evrope, tretjina Azije i velik prostor Amerike. Zato piše jeden naših pesnikov, da nad Slavjani sonce nikoli ne zaide. Res je, da se vsi Slavjani med seboj tako tanjko ne zastopijo, da Slavjani različne vere izpoznovajo, da Slavjani pod več vladarjev slišijo; — pa vender so vsi Slavjani vkupej le samo jeden jedini narod. Tudi Nemci jeden drugega ne zastopijo, imajo različna narečja i podna- rečja, različne vere i različne vladarje; — vender so le jeden — nemški — narod, nobenemu u glavo ne pade, to podreti ali braniti ali prepovedati. Kdo more taj podreti ali braniti ali prepovedati, da se tudi vsi Slavjani za jeden jedini — slavjanski — narod imajo, se kakor jednokervni brati spoznajo i ljubijo: »Samo sloge duh jedini Bodi naša občna dika; Angel mira medju sini Jedne majke i jezika.« (Dalje sledi.) Slovenski običaji. II. Kole da. Kjer imajo deleč v cerkov iti, grejo k polnočnicam že na sveti večer, i čakajo u vesi v nekakej hiši blizo cerkve do polnoči, poječi različne koledniške i božične pesni. Taka pesem je sledeča cerklanska u Krajnskej: Marija in Jožef sta rajžala, rajžala, Marija ni mela zibike, zibike, (Ta v stergano štalico.) (Svet Jožef biv je cimperman. Marija je rodila Jezusa, oj Jezusa Vzev je na ramo puntiko, o j puntiko, (Oblublenga mesijasa.) (Sov je v zeleno gmajnico.) Marija ni mela pleničice, pleničice, Tam je posekov jevčico, (Svet Jožef dav je srajščico.) (De je naredu zibiko.) Marija ni mela povojčika, povojčika, Zibika je lepo vmalana, vmalana, (Svet Jožef dav je pintico.) (De je Mariji dopadala.) Marija ni mela kovterča, kovterča, Najednej strani je namalano, nama- (Svet Ježef dav je sukenco.) (Presladko ime Jezusovo.) [lana. Na drugej strani je namalana, namalana (Njegova bridka martra vsa.) Pesem iz Sovčave na Štajerskem i iz gornje Kaple na Koroškem: Stoji hartelč zahrajan, Notre raste lilija , S rudečo žido zaplatan, (Se Ijepši si ti Marija.) Povhen rožic nasajan. Notre raste rožmarin, (Se ljepši je Marijin sin.) Vse duše na njo vpijejo ~ r ./ J ' i Marijo na pomuc kličejo: Notre raste ljep marjon, (Še ljepši je Marijin Iron.) Oh Marija pomaj, poinaj! (Vjernam dušam v sveti raj.) Marija pa v troni sedi, (Jezusa v krili derži.) Kedar bo živlenja kraj, (Pelji tudi nas v sveti raj Po Rožju in na Radiščah v Koroškej pojo o božiču, na novega leta dan i na praznik svetih treh kraljev, kader ljudi okolo oltarja k ofru grejo, sledečo pesem, ovde napisano po krajnskem govoru; Pastirci poglejte kaj tam se godi: V Bellehemi v štalici se dete rodi, (Tam bole pa najšli moža in ženo, Osliča, voliča pred detcem klečo.) Pred osličam, voličam pa dete leži, Prijazno sein gleda, na smeh se derži; (Poglejte kak ljubko to dete leži, Ljubezen pa unkaj ž nja serca gori.) Kaj za no veselje se znajde per nas, Da sdaj o polnoči tu sliši se glas, (Se sliši, so godci in pevci že tam, Pojdein pa bližej, da slišal bom sam.) V Betlehemu rojeno je dete mlado, V jaslice položeno na terdo seno, (V plenice povito zvezano leži, Meni se sinili, tolko mraza terpi,) Pastirci poglejte en angel je tam. Božja svetloba blešči proti nam, (Tečimo, poglejmo, da vidimo sami Kaj se na polji in v štalici godi.) Gloria in ekscelsis zapojmo lepo, Pastirci nas kličejo k detci sebo, (Le pojdmo, poglejmo to detce mlado, Njomu nesimo jedno jagnje sebo.) Pastirec kaj nosiš golobce sebo'? Saj drujega ne želuje ko dušo tvojo. (Ti bodeš ga vidil, zaljubil se v nja, More še biti da ti rokco poda.) Nesimo kej k daram, kar mamo sami, Da bodo kaj meli ti borni ljudi. (Darujte, kar hočte in kar se vam zdi, Jaz njomu darujem pa čisto serce.) Oh roža Marija kaj tebi kej dam'? Rad ti darujem kar znajdem in mam. (Oj Marija, oj Marija, ti čista žena! Oj Jožef, oj Jožef, sta srečna oba!) Na sveti večer, to je zvečera pred božičem se po Rožju in v Žab- nicah ogerne miza s slovenskim pertičem, to je: s belim pertičein, kleri ima belo i rudečo prugaste rebeljne (geslreifle Spitzen) i črez sredo rudečo špero (Sorten) i na mizo se postavi mižnjak, to je: božični kruh, zraven kaj kadila i žita i se pusti stati črez noč i na bo- žič do poldna. Zvečera se tudi cela hiša moleč pokadi i s bogoslovleno vodo pokropi. Ravno to se zgodi tudi na večer pred novim letom i pred praznikom svetih treh kraljev , samo da se pred novim letom nad jispne duri tudi napiše s meljem (s krido) čislo novega leta i zvečer pred sv. tremi kralji se napišejo med letno čislo še tri velika pismena, tako: 18 G. f M. f B. f 51, kar pomeni: GaŠpar, Melhar, Boltažar. (Dalje sledi.) Učiteljem ljudskih šol na Koroškem! Poklican sem od presvitlega cesarja, naj lepše in naj žlahtnejše polje u svojej Ijubej domovini obdelovati. Da se za to visoko čest saj enmalo hvaležnega skažem in vas, ljubi učitelji prav prijazno pozdravim, sem namenil, 400 rajn.—-štiri sto rajnišov—kovanega denarja u c. k. avslri- janskih dvajseticah na to razdeliti in oberniti, da bi š njimi znotrajne šolske zadeve na višjo stopnjo povzdignili, in ljubezen do svojega mater- skega jezika obudil. Tih 400 rajnišov se bode takole razdelilo. "Sto rajnišov odločim že za letašnje šolsko leto, da se napravi o se m daril, in scer 2 po 20 rajn. 2 po 15 rajn. 2 po 10 raju. in 2 po 5 rajn. Ta darila se bodo razdelila med tistih osem učiteljev ali šolskeh po- magavcev I. razreda, kateri svoje učence najhitrejše in naj ročnejše nau- čijo mehaniško in pravilno brali, in tako te za otroke dolgočasni nauk okrajšajo, in kateri pred meno , kader pridem šolo prejiskovat, pokažejo, tla svoje učence prav dobro brati učili znajo. Naj mi pa bode dopuščeno opomniti, da pod besedo »naj hitrejše" ne zastopim ravno perve mesce šolskega leta, temoč naj krajši čas , ki se to zgoditi more; dalej tudi, da po mojih mislih noben dosedaj znanih načinov, učence brati učiti, ne pismenkovanje, ne glaskovanje , ne slovkovanje, ne elementiranje — sa- mo za se—ni zadosti, temoč da se otroci naj hitrej ino naj ložej brati učijo, ako se vsi ti imenovani načini modro in lepo vežejo in sdružij o. Zato zamorein za obdarovanja vrednega le tistega spoznati, kteri se pri tej reči tako obnaša in izverslno tako uči, kakor meni naj bolj dopade in kakor je po mojih mislih naj modrejše. Drugih sto rajnišev bi rad u prihodnem šolskem letu 1851/52 raz- delil med tiste učitelje nižjega razreda, kteri svoje učence brati in iz glave rajtati tuko učijo, kakor jaz za naj boljše spoznam. Pri vsakej priložnosti sem pa pripravljen, če kdo to zvedeli želi, tudi povedati, ka- ko bi po mojih mislih naj boljše bilo otroke brati in iz glave rajtati učiti. Kako pa jaz od le reči mislim, bodem včasi u slovenskem časopisu: ^Slovenska Bčela", ktero vsim slovenskim učiteljem priporočim in morebiti tudi v nemškim časopisu: »Der osterreichische Schulbote" na znanje dajal.') * Pri tej priliki povemo, da imamo še mnogo celili izlisov od letašnje slov. Bčele, ktera za pol leta i. raju la kr, sr. in po poŠti prejemaua i raju. 3o kr. sr. velja, V™du