'PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE Čl T ATELJE PROLETAREC Offkiul Organ Yugu»Iav Federation, S. F. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. LEGIJONARJI PROTI NACIJEM JT. — NO. 1624 - -«•—« hhv, htim,^.««.« nt. — t«. « * - >• CHICAGO, ILL., 2«. OKTOBRA (OctoW 2«, 1*38) Publi.h.d w«ln ni stražilo dve sto policajev, bi obtežilnim odkritjem ne le na- bili naciji najbrž gledali, skozi daljevali s svojim prevratnim katera vrata bi najhitrejše pri-delom, temveč postali celo boli
  • *„*„ šel* Posebnih sprememb te voli-ku . kar je donro za j? >s. sre Ali pri- tve niso prinesle, vsaj kontrola mora biti dobro tudi za gosja- na^jo Poiiakom demokracijo sonaU ni prešla v druge roke. ka. p^več Kolikor se izid more smatrati vilo že več zahtev, ki so slične Hitlerjevim in podprte z enakimi argumenti. Tako so na primer zahtevali avtonomijo prebivalci angleške pokrajine dvorani in na katerem je okrog mu jn fašističnemu gibanju. Naciji in katoliki 600 moških, žensk in otrok Kjer se vrše nacijski shodi, jih Spor- med naciji in katoliki proslavljalo Hitlerjevo zased- mora varovati policija, ki je že v bivši Avstriji se razvija da-bo čehoslovaških krajev. Glav- marsikje sama preprečila te 1 je. Po Avstriji se vrše hude ni govornik na tem shodu je bil Hitlerjev ameriški pobočnik Fritz Kuhn. Cilj: združitev fašistov Na shodu je govoril tudi dr. Homer Maerz, vodja omenjene nove organizacije, ki je pojasnil, da je njen cilj združitev vseh nacijskih in fašističnih in njim naklonjenih elementov v mogočno politično zvezo s 150 tisoč člani, ki bo skušala kontrolirati glasove volilcev v o-kraju Cook (Chicago). Ta cilj ^-hode, da je s tem preprečila nacijske protiklerikalne de-demonstracije in rabuke. Ve- monMracije. Na Dunaju >o za-dno več znamenj je tu. da se ie čeli aretirati katoliške duhov- it panja ni. Čehoslovaki in Madžari čehoslovaki in Madžari se še vedno nfeo sporazumeli glede spornega obmejnega ozemlja, ki si ga lastijo slednji, prvi pa pravijo, da zahtevajo drugi več HALLOWEEN PARTY REDNA MESEČNA SEJA IN DRUGO Čikaike sodruge in simpa-I'carje natega gibanja opozarjamo na oglas o plesni veselici (Halloween Party), ki io priredi klub it. 1 JSZ v .obe to zvečer v Slovenskem delavskem centru, vogal So. Lawndale in W. 23. street. Scdrugi, simpatičarji in prijatelji dobre zabave sploh •o prijizno vabljeni, da poselijo to zabavo. Sodruge in sodružice se pa c por ar ja, da se vrii v petek redna mesečna seja kluba it. 1, katere naj se ne pozabijo udeležiti. Na seji bo govoril »odrug Frank Zaitz o delavskem gibanju v Sloveniji in razmerah v stari domovini. Obenem opozarjamo na dop.s «cdružice Pod javor šek o konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki re bo vriila v ndeljo v SND v Waukeganu. ameriško ljudstvo začelo zavedati, da mu preti od te strani nevarnost. Od bojazni do hudega strahu in histerije pa ni daleč. In ako l>odo naciji dalje izzivali in izzvali protinacijsko nike. Istotam so nacijske obla- kot j i m gre. čehoslovaki so do- sti tudi prepovedale kvene procesije. histerijo, utegnejo det tudi povsem ci, pa tudi Amerikanc V takih slučajih spretnega demagoga vse cer-izdaj predložili štiri načrte ali ponudbe, vsakikrat malo več, pa v Budimpešti še niso zadovoljni. Vojne zaradi tega ne bo, ker ima pač stvar v rokah pri za- jajjtj ataš0 v VVashingtonu med Hitler, katerega končni odlo- Von Papen sel Franz von Papen,nemški vo- za kakšno zmago, tedaj je ta zmaga na strani reakcije, ker je Daladierjeva stranka socialnih radikalcev (liberalcev) izgubila 13 mandatov. Deset so jih dobili desničarji, tri pa "levičarji", enega od teh socialist Marx Dormoy, ki je bil v Blu-movem kabinetu notranji minister. Porazil jc Marcela Reg-nierja, bivšega finančnega ministra Daladier je ve stranke. Francoski senat je anahroni-zem in cokla vsakega socialnega in delavskega napredka. Drzni načrti, o katerih je sanjal diktator Adolf Hitler — in pred njim Bismarck in Viljem Zadnji —, njegov ekonomski svetovalec dr. Hjalmar Schacht, predsednik Reichs-banke pa dal obliko na popir-ju, se v hitrem tempu uresničujejo, tako hitro, da se spričo tega marsikomu vrti v glavi, še bol j se jim pa bo, ko bodo ti načrti docela uresničeni in bo Nemčija najmogočnejša gospodarska in politična sila na evropski celini. Od Berlina do Bagdada Nemški imperializem od Bismarck a sem je vedno stremel za gospodarsko osvojitvijo Po-dunavja, Balkana in Male Azije. Njegova parola je bila: Od Berlina do Bagdada — in dalje! V ta pravec je bila usmerjena vsa gospodarska politika predvojne Nemčije. Ti veliki načrti pa so silno pekli angleški in francoski kapitalizem in ! nastalo je hudo konkurenčno trenje, ki je naposled privedlo do svetovne vojne. V tej vojni je bil nemški imperializem poražen in nemški načrti za ek<-1 panzijo so začasno padli v vodo. V*e je kazalo, da so bili zapisani pozabljenju. Monakovo odpira pot Nesrečni mir, ki so ga diktirali slepi zavezniki, je pa rodil Hitlerja, ki si je zapisal v program obnovitev zaleta na vzhod. Toda pot na vzhod mu je bila zaprta, dokler je stala severno od Donave čehoslovaška — trdnjava, katero je bilo treba najprej osvojiti, drugače bi bil zaiet na vzhod nemogoč. To pot je bilo treba na vsak način odpreti, kajti Nemčija je bila v silnih gospodarskih škripcih in vsako daljše odlašanje bi bilo prineslo polom. Zato je Hitler začel silno drzno in na o*i še bolj tvegano igro zaradi sudetskih Nemcev — in. kakor je znano, tudi zmagal. Kapitulacija Anglije in Francije mu je izročila brez boja čehoslovaško trdnjavo in pot na vzhod je bila odprta. Zmaga po ceni Hitlerjeva zmaga je bila zelo po ceni, če pomislimo na o-gromne dobičke, ki jih prinaša Nemčiji. Ti dobički so tako o-gromni, da jih j®»nemogoče naslikati s številkami, ki bi se jih lahko zapopadlo. češke industrije in naravni zakladi, ogrsko žito in klavna živina, ru-munsko žito in petrolej, jugoslovansko žito, živina in rudnine, razni produkti in rudninsko bogastvo Bolgarske, Grčije in Turčije — vse to je dobil v nagrado za svoj kolosalni čehoslovaški bluf! Nagrada, ki bi opijanila tudi največjega osvo-jevalca! Česar cesarska Nemčija ni mogia dobiti z orožjem, je Hitler dobil brez boja! čemu? Da bi Nemčija postala močna protisila sovj. Rusiji, se z njo zapletla v boj? Nemčija koraka Vsak odgovor bi bil ugibanje. Točnega o tem ne vemo nič. Vemo pa. da Nemčija danes koraka na vzhod in da je, gospodarsko govorjeno, že pred vrati Bagdada. Hitlerjev emisar VValter Fun k je takoj (Nadaljevanje na 3. strani.) KARL KAUTSKY obrne tok ljudske nejevolje in)ker je odAe, v pokoj Papen je Vsled česar Madžari ne bodo,inaUtucUo# srda v poljubno smer — proti bil zadn ji nenacij. ki ga je imel i dobili vsega, kar bi radi, ven- * ' vsemu, kar označi za "neameriško". Zato bi morala vladi prepovedati vse nacijske in slične prevratne organizacije v deželi. S tem bi napravila veliko uslugo ljudstvu in demokraciji, ki ju reprezentira. Hitler v svoji službi in je dva- dar pa dovolj, da jim ne bo tre-1 Ljn(Jbcrgh dobol nacijski krat ušel krvavi "čistki", do- ba jokati. 9 . čim sta njegova tajnika izgubila življenje. Po rodu je pruski junker. Njegova diplomatska kariera ie imela na sebi precej različnih madežev. Kolikor je znano, je odstopil prostovoljno. red Napadi na Barcelono. ( AmerjAki ,etalec L^dbergh Francova bombna letala ne %(k je pre(1 kratkim mudil na poznajo oddiha in vprizarjajo obi;Hku v Hitleriji in Hitler ga vedno nove napade na Barcelo-, je ob tcJ- prj]jkj odlikoval z naj- (Nadaljevanje na 4. strani.) 'višjim nacijskim redom. Mooneyjevo novo upanje—volitve 8. novembra Boj za oprostitev Tom M0011->yja je bil spet zanešen na politično polje v Californiji. Mooney, ki ga je odločitev zveznega vrhovnega sodišča razočarala, ni mu pa vzela poguma, je dejal, da zdaj polaga svoje upanje na izvolitev demokratskega kandidata za go-vernerja, Culbert L. Olsona, o katerem pravi: "Jaz sem prepričan, da me bo Olson oprostil. On mi sicer ni dal nobene obljube in jaz sa nisem vprašal za nobeno. Toda jaz ga sodim po njegovem rekordu v zakonodaji. Vselej, kadar je prišel na površjcjg«j slučaj, ga je on podpiral.'Tato ne dvomim, da bo v slučaju iz- volitve gledal, da me brezpogojno pomilosti." Medtem je pa njegova o-bramba na delu, da prisili sedanjega republikanskega go-vornerja Merriama, da pred 8. novembrom odredi javno.zaslišanje o Mooneyjevi prošnji za pomilostitev. Prošnja je bila vložena v avgustu 1. 1934, tod h Merriam je vedno našel kak izgovor, da je odlašal z rešitvijo. Njegov glavni izgovor je bil. da se je zadeva nahajala pred sodišči. Zdaj se ne more več sklicevati na to, kajti sodišča zaenkrat nimajo več opravka z njo. Zato se je 12. oktobra o-glasil pri njem odbor vplivnih oseb, ki sta jih vodila državna poslanca Paul Richie in Jack B. Tenney, ki vodita boj za Moonevjevo oprostitev v eali-fornijski državni postavodaji. "Naše prepričanje je, da zahtevata pravičnost in poštenje takojšnjo akcijo in popolno o-prostitev Moone.vja, ki jc docela nedolžen," je izjavil pred governerjem Richie. *Ker je zadeva zdaj izven sodišč, je odvisno od vas, governer Merriam. da odločite. Ljudstvo pričakuje cd govora pred 8. novembrom. Merriam se je nato izgovoril, da mora najprej "preštudirali" | Moone.vjeve akte in njegov izgovor daje slutiti, da ne namerava podvzeti nobene akcije pred vol Kvarni. V slučaju njegove ponovne izvolitve pa spet ni pričakovati od njega, da bi se izpreobJTiil." Ali bo Olson, v slučaju izvolitve izpolnil Mooneyjevo pričakovanje? Mooncy upa, da se bo to zgodilo. Kaj pa, če se v tem upanju ogoljufa? Mooney sam pravi, da m: bo v tem slučaju obrnil naravnost | na organizirano delavstvo — na A. F. of L., C. I. O. in na bratovščine železničarjev —, da mu pomagajo do prostosti potom ekonomike akcije. Boj za Mooneyevo prkvico se mora nadaljevati; dokler ne bo dosežena. V pondeljek, dne 17. oktobra, je umrl v Amsterdamu na Niaotcmrfkem v pregnanstvu iiveci avstrijski socialist Kari Kautsky. star M let. Kautsky, sodobnik in prijatelj Karla Ma-ksa, je bil eodilni socialistični teoretik in rgodovinar. Kot tak je bil isredno delaven in je objavil veliko število knjig o vprašanjih, ki sadevajo socialiaem. in nešteto člankov, esejev itd. Nje-govo ime je neločljivo povečano s socialističnim gibanjem. Njegova »adnja knjiga, "Socialisti in vojna" je i«šla lani v Pragi. Zdaj je delal na novi knjigi toda smrt je neumornemu delavcu naposled istrgela pero ii roke. Zadnje mesece svojega iivljenja je Kautsky preiivel v pregnanstvu na Nitosemskem, kamor se je umaknil tik pred Hitlerjevo »asedbo Avstrije, o čemur je bil in prijateljskega vira v naprej opoiorjen. Kari Kautsk? ti je s svojim ogromnim delom postavil spomenik kakršnih ima le malo mol. Slava njegovemu spominu! Proletarec, October 26, 1936 Misli ob odstopu prezidenta dr. Beneša BARCELONA SE VEDNO TARČA REBELNIH BOMB PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, lil GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v ZedinjenUi državah ta celo leto $3.00; za pul lata $1.75 aa l«trt l«ta $1.01). Inozemstvo: za celo lato $3.50; aa pol leta $2.00. 'si rokopisi in otfUui »uumjo Uiti v naaet» uradu pajpoaneje do pondeljka popoldne aa ptiobditav v itevilki tekoivgu tedna.v.-B ~ Published every Wcdne»day by the Jujroslav Workmen'§ Publishlnir Co Inc. Eatablished 190«. Editor............................................................ v,..Fraak ZaiU. Buaines* Manager..................„..................Okarhm Pofarelec. Aut. Editor and As«t. Busines* Manager......Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATfS: United State«: One Year $3.00; Si* Mooih« $1.75; Three Month« $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50f Six Months $2.00. Kri*«, ki jo j« bil iszval Hitler zaradi Ctkrnlovi« oddiha brnele nad lojaliftticaimi masti tar jih obrneta' •ke, ja odvrnil« pozornost svata od Španija, kjar ja sla vala « bombami. Na »liki ja prisor po novem bombar medtem vojna ivojo pot. Kovinske ptice smrti »o bras diranju Barcelona, ki ja bilo isvrieno pred kratkim. CHICAGO, ILL. 2301 S. Lawndale Ave Talephona: ROČK VVELL 2664 Mooneyjeva pravica Zadnjič smo poročali o odločitvi zveznega vrhovnega so- j dišča, ki je uničila upanje, da bo najvišji sodni tribunal v deželi vzel v pretres Mooneyjev slučaj, zlasti potem, ko je postalo oči-vidno, da pristranska in s predsodki prepojena sodišča v Cali-forniji ne bodo nikdar priznala slovitemu jetniku njegove pravice — pravice do poštene, nepristranske obravnave. Proti temu sklepu sta glasovala samo dva vrhovna sodnika, Black in Reed, oba imenovana v ta urad po predsedniku Rooseveltu, ki sta se znašla v tako ostrem nasprotju s svojimi kolegi, da sta šla preko starega precedenta ter zahtevala, da se pove, da sta! »ltlepu nasprotovala. ■ (Običajno se tega v tak'm slučajih ne stori.) Vzlic temu pa ne vemo, na kakšni podlagi je najvišje sodišče odklonilo Mooneyjevo prošnjo. Morda je bila večina sodnikov mnenja, da ni bilo prizadeto nobeno bistveno ustavno vprašanje — če v njihovih očeh odrekanje pravice do poštene in nepristranske obravnave nima nič opraviti z ustavo, ki med drugim jamči vsakemu Amerikancu tudi to pravico. Mi ne! vemo. Verne le, da je najvišje sodišče v deželi z veliko, večino sklenilo, da se ne bo bavito s tem slučajem, naj se že komu krati pravica ali ne. Naš namen ni, razmotrivati o motivih, kiso do vedi i večino vrhovnih sot^iikov do tega sklepa. To je njihova stvar. Tudi ni naš namen tega sklepa kritizirati; to sta že storila njihova kolega Black in Reed. Radi bi pa opozorili, da je že precej časa, kar se je ta zadeva začela upirati celo ameriškemu meščanskemu tisku, ki je že često ostro udaril po calif ornrjski "justi-ciM, katere fcrtev je postal Mooney. Pa tudi na najnovejši sklep zveznega vrhovnega sodišča ta tisk ni molčal. Čikaški Times je na primer zapisal med'drugim: "Obstoja pa še drugo, večje vprašanje (od vprašanja zvezne jurisdikcije; op.). To je vprašanje pravice. Nobeden nepristranski človek namreč ne more reči, da je izključen vsak verjeten -dvom o Mooneyjevi krivdi. Porotniki, ki so ga spoznali z & krivega, so zdaj prepričani o njegovi nedolžnosti. Sodnik, ki je vodil obravnavo proti njemu, je prepričan, da je bila justica zlorabljena. Dve komisiji, ki sta zadevo preiskali, *ta pronašli, da je mrgolelo krivega pričanja proti njemu. Torej ljudje, ki morajo nekaj vedeti o tem, so prepričani, da je Tom Mooney nedolžen. In vendar ne more Mooney doseči obravnave pred nepristranskim sodiščem. Californijskih sodišč ne moremo klicat: nepristranskih. Mooneyjev slučaj je preveč pereče politično vprašanje, da bi mogla biti californijska justica brez predsodkov. Mi ne vemo, ali .kTom fA^onev nedolžen. Rečemo pa, da je vsakdo, ki zaide k sttčrnT"neprTi^ke, upravičen do zaslišanja pred sodiščem, na katero ne morejo vplivati strasti in predsodki. Pravici se drugače ne more ustreči." To se pravi, če californijska državna justica, pod vplivom političnih strasti in raznih predsodkov in pomislekov ni -'-možna dati Tomu Mooneyju njegove pravice, tedaj bi bila dolžnost najvišjega sodnega tribunala v deželi, da se pobriga, da pride Mooney do svoje pravice. Najbrž sta biila tega mnenja tudi sodnika, ki se nista strinjala s sklepom večine. Vsekakor pa je tega mnenja vsak državljan, ki želi, da ne bi postale naše ustavne svobodščine nekaj povsem relativnega, to je, da bi jih v vsakem posameznem kraju v deželi lahko tolmačili po svoje. Nova delavska zmaga "Proletarec" je že večkrat poudaril, da ni treba še obupa-vati nad delavskim gibanjem, ako trenutno povsod ne napreduje, kakor bi bilo želeti. Vsaka temna ura v zgodovini človeštva j« imela svoje svetle trenutke, ko je skozi oblake reakcije pogledal sončni žarek, da gre razvoj vzlic vsemu in kljub vsem zaprekam neprestano naprej in le naprej, ker razvoja ni mogoče ustaviti, pač pa prej ali slej obleže strte pod njegovimi valjarji reakcionarne sile, ki se mu zoperstavljajo. Tak žarek je spet posvetil v navidezno brezupni mrak naših dni z otoka Nova Zelandija, angleškega dominijona v daljnem Tihem morju. Tamošnja delavska stranka, ki je že več let na vladi, je vzlic najsilnejši opoziciji od strani reakcionarnih kapitalističnih strank ponovno na vsej črti sijajno zmagala. Iz volitev, ki so se vršile pred kratkim, je odnesla 55 izmed 80 poslanskih mandatov, dočim je združena opozicija dobila samo 25 mandatov. To pomeni, da je večina volilcev v Novi Zelandiji prepričana, da jim nudijo socialisti najbolj pošteno in najbolj vzorno ljudsko vlado, ki zasluži vso oporo ljudstva. Novozelandski socialisti so s tem dobili sijajno zaupnico, h kateri jim mora vsak zaveden delavec Iskreno čestitati. Za nas je pa njihova zmaga opomin, da ne smemo nikdar obupovati nad napredkom, ki gre kljub vsemu svojo pot naprej. BEBLOVE BESEDE Oblike zatiranja in izkoriščanja so se menjavale v teku treh stoletij, zatiranje in izkoriščanje pa je ostalo. Res, da je kmert devetnajstega stoletja bolj kulturen in civiliziran kakor njegov prednik iz 16. stoletja. . . ali relativno, v primeri z današnjim stališčem zemljiškega gospoda, se je njegov socialni položaj komaj izboljšal« j . . PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ pač sredstva dopuščajo — de-' lavsko gibanje v Franciji, in pa i posamezni premožnejši sociali-i sti in komunisti. Pomoč, ki jo dobivajo, oziroma so jo dobi-! vali. na primer italijanski politični begunci iz inozemstva, je skoro vsa pojenjala. Francoski1 sodrugi so tem ljudem preskrbeli službe, v kolikor so to mogli in znali, drugi pa razočarano životarijo in čakajo sprememb — na primer položaja, v katerem bi bilo mogoče Mjjs-solinija in Hitlerja strmoglaviti in ju poslati na dnu pekla. To je danes temeljna želja teh kolonistov v Parizu, "beli" iz Rusije pa prav tako goreče žele propast stalmovcev in povrnitev carizma (in kajpada povrnitve njihovih posestev, ki so jih imeli v Rusiji). . Do pred nekaj leti ie francoska vlada italijanskim i mi gruntom dovolila voditi svobodno propagando proti Mussoliniju in nietrovi strahovladi v Italiji. Zdaj je to zelo ponehalo, kajti duče zahteva, da mu Francija ne kaže sovražnega lica. Verjel pa ji bo, pravi, kadar zatre v svojih mejah "hujskanje proti Italiji". Enako pritiska na francosko vlado Hitler. Vsled tega so aktivnosti nemških in italijanskih političnih beguncev bofj in bolj ovirane z vladnimi naredbami in so stalno pod policijskim nadzorstvom. Slovencev je v Parizu kakih šest sto. Tako sodijo v "Putni-kovem" uradu v Parizu, v katerem sta bila prošlo poletje uposlena dva Slovenca. Precej je med njimi dijakov, a večinoma so delavci in uradniki. Pravijo, da jih je polovico iz Julijske Krajine, ostali pa iz Slovenije in Avstrije (iz bivše dunajske slovenske kolonije). Delavsko gibanje v Parizu je močnejše kot v kateremkoli .drugem velemestu — jačje nego v I/)ndonu, četudi ima v slednjem delavska stranka v mestnem odboru veliko moč in predsednika mestnega sveta. V Parizu so delavci najbolj jaki na strokovnem polju. Unije pariških delavcev tesno sodelujejo s socialistično in komunistično stranko. Kadar zahteva položaj, delavstvo Pariza demonstrira za svoje pravice ali proti nakanam reakcije, je masa organizirana za pohod lahko v nekaj urah. Tudi nekatere reakcionarne, fašistične skupine lahko spravijo na ulice svoje pristaše v čim krajšem času. "Kje demonstrirate in se pretepate s fašisti?" sem vprašal sodruge. "In kaj pravijo tujci (turisti) o vaših manifestacijah in spopadih?" "Tujcem ne izpostavljamo pred oči naših bojev," so nama pojasnjevali. Vse politične stranke v Parizu se drže nepisanega dogovora, da ne prirejajo demonstracij v tistem delu mesta, ki ga turisti najbolj obiskujejo, oziroma, ki je tako-rekoč odvisen od njih. To je v glavnem operni trg z bližnjo okolico. Tu se gnetejo poleg domačinov največ Angleži, A-meričani in drugi tujci od vsepovsod. Pariz pa je velik in ima dovolj prostora tudi za demonstrante in ra policijo, ki jih Ko smo prišli v Pariz, je bilo v njemu zaposlenih noč in dan tisoče delavcev pri kinčanju mesta za slovesen sprejem angleškega kralja Jurija in njegove žene. Ta njegov obisk sta aranžirali vladi Anglije in Francije v protidemonstracijo i slovesnemu sprejemu, ki je bil prirejen Mussoliniju v Nemčiji in nato Hitlerju v Italiji. 2e ko je bilo krasenje pariških ulic s slavoloki, velikimi pozdravnimi napisi itd. skoro končano, je umrla mati angleške kraljice in kralj je moral obisk v Pariz vsled uradnega žalovanja odložiti. Pariški trgovci so se jezili, kajti drage kinČe je bilo treba sneti, da jih zopet obesijo par tednov pozneje in si s tem povzročijo nove stroške. Tudi občina sama je imela s tem dvojne izdatke. Policija v Parizu je bila nekaj tednov pred prihodom an- » v ' 1....u. I ~ i. „ I giesatr^a M oija J«*I\W uuu.ia. Vsak tujec je moral točno pojasniti, kdo je in kaj je ter sli-čne podrobnosti. Sploh so v Parizu in v ostali Franciji postale policijske oblasti proti tujcem jako pozorne. Vzrok — pravijo — so politični umori, ki so se dogodili prošlih nar let. posebno od časa, ko je bil umorjen jugoslovanski kralj Aleksander. In nato še dva protifašistična Italijana, pa je oblast primorana paziti na vtfe novoilošlece, pa čeprav ima ta ali oni po krivdi drugih neprijetnosti radi tega. kajti če policija kaj sumi, preiskuje in je treba na zasliševanja. Tako smo morali tudi mi, kjer smo se ustanovili, navesti vsakojake podatke o nas, dasi nismo prišli v Evropo nikogar ubiti. Pariz je postal po vojni glavno zatočišče političnih beguncev vseh vrst.-Naselbina ruskih caristov, ki v Parizu odprto deluje proti USSR, je zelo številna. Političnih beguncev iz Italije je v Parizu par tisoč — nekateri so mi zatrjevali, da jih je najmanj deset tsoč. Točnih številk ne vem. Zidov, ki so pobegnili iz Nemčije in Avstrije in nedavno iz Oeh osi o vaške, tudi ni malo. Hrvatski separatisti, komunisti in socialisti iz Nemčije in Francije, agitatorji za pravice narodnih manjšin, ki so prišli iz Italije, Poljske, Rumunije itd., so tudi dobili zavetje v Parizu. Pokojni avstrijski socialistični vodja Otto Bauer, ki je po zavladi klero-fašizma v Avstriji dobil zatočišče na Češkem, je pod pritiskom razmer tudi moral iskati varstva v Franciji, kjer je nedavno umrl. Veliko teh ljudi živi v bedi. l,e malokdo izmed njih je prinesel s sabo še kaj drugega kakor golo življenje. Izjema so le caristi iz Rusije, Spanci Iz bogataških krogov in razni "generali" iz Južne Amerike, ki so se vsled svojih bogastev lahko "pravočasno" prskrbeli z vlogami v inozemstvu. Toda mnogim članom carske aristokracije so že davno pošle in jim ne gre nič boljše kakor bednim radikalcem. Slednje podpira — kolikor Na obali Sredozemskega morja Slovenske matere in dekleta. kaj je storil španski narod, da ga preganjajo z najgrozo-vitejšim orožjem od ognjišča v gozdove in skalnate gore, kot divjačino? Kaj je .storil, da mora begati, da si reši golo življenje? Proatovljec iz Cankarjeve čete. Top proti tankom General Marlin Craig, načelnik ameriškega generalnega štaba, pravi, da so naši ar-madni tehniki izumili nov tip topa za obrambo proti oklop-nim tankom, ki je tako učinkovit, da se bo dalo z njim ustaviti vsak napad s tanki. Granatam iz tega- topa se ne more zoperstaviti noben tank. Poleg tega, pravi Craig, se delajo poskusi tudi z manjšim topom, s katerim se bo streljajo na ta A-ke iz bližine. IIOMAI A ZABAVA KLUBA ŠT. I J. S. Z. V SOBOTO 29. OKTOBRA 1938 V SLOVENSKEM DELAVSKEM CENTRU 2301 South Lawndale Avenue. Kitajcev samo 250 milijonov? T)r. A. I>egendre, ki slovi kot avtoriteta za vprašanja o Kitajski, je objavil v francoskih časopisih notico, v kateri trdi, da znaša število vsega prebivalstva na Kitajskem — nasprotno cenitvam, ki govore o 440—485 milijonih — le 250 milijonov. Dr. Legendre pravi, da je na Kitajskem umrljivost — stopnjevana še z vsemi mogočimi epidemijami, lakoto in revolucijami, — mnogo večja kot se splošno sodi. Tudi umrljivost otrok je strašanska: od 100 novorojenčkov jrh baje umre povprečno 60. — Po vsem tem sodeč, se število prebivalstva rapidno manjša. Vstopnina 25 centov Pnčetek ob 8. zvečer Fina domača godba oUOI aoi JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK: DZING1S Kil AA j Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah < trinajstem stoletju v Aziji saoaoc ior-» NEMIRNA PALESTINA (Nadaljevanje.) Lov je trajal več dni. Nato so se. po prastari mongolski šegi, pojavili pred Džingis khanom mladoletni princi in starci ter prosili za življenje preostalih zveri. Ta prošnja je bila uslišana. Zveri so bile izpuščene. Lovci so začeli pobirati divjačino. Začel se je p;r. ki zgodovina podobnega ne pomni. Osem dni je trajal pir. Ogromne množine se je pojelo in popilo . . . Takšni lovi so se vršili vsako leto v jeseni, kakor je to bilo zapisano tudi v knjigi postav Jassi, V ostali letni dobi ni smela pa>ti nobena divjačina. Štiri leta so vojske Džingis khanove bile v vojni in niso samo zasedli mnogo držav, temveč povsod tudi uvedli svoje postave. In to vedno takoj po zavzetju. Ce bi nasledniki velikega khana delali po njegovih V If ledih in navodilih naprej, bi država Mongolov obstojala še stoletja. Ali teh vzgledov in navi Jil se niso držali. Džingis khan je to tudi predvideval. Ko se je zdaj vračal v domovino in še enkrat premislil svojo življensko delo, je svojemu staremu bojnemu tovarišu resignirano potožil: "Zgodilo se bo, ko mene več ne bo, kakor se godi vedno: Naši sinovi in vnuki se bodo oblačili v svilo. Ljubše jim bo živeti v toplih, mehkih podnebjih dežel, kakor v svoji mrzli domovini. Za zveste, čudovite ženske Mongolije jim ne bo nič. Jemali si bodo tuje, lepe, mehke ženske. Ne bodo se več spominjali, kako smo mi vse to pripravili in prenašali lakoto, žejo in druge napore. Da so bila naša telesa vsa polna ran, se ne bodo spominjali. Mogoče se bodo temu celo posmehovali." Osvojevalec je postal skeptičen. Ali ko so prišli na mejo Mongolije, je skočil s konja, veselo kakor mladenič objel otroka, ki ga je z velikim spremstvom čakal, da ga pozdravi. Bil je to otrok njegovega sina Tuluia, z imenom Kublai. Džingis khan je ves ginjen opozoril svoj šiab, ki je gledal ta prizor, na otroka, rekoč: "Na besede tega otroka pazite dobro. Modrost je v njem." Te Džingis khanove besede so se nekoč čudovito uresničile. Kublai je sedel na najmogočnejšem prestolu sveta. Pod njegovim vladanjem je bila država Mongolija v zenitu svoje moči in veljave. Ali Kublai je naredil že tudi prvi korak k propadu mongolskega gospodstva. Svojo rezidenco je iz hladnih gorovij preselil v bogati, mehki Peking. Mesto da bi se zadovoljil z naslovom svojega velikega prednika, si je nadel ime cesarja Kitajske. Na domovino se je spominjal s pieteto. Na vrtu svoje palače v Pekingu je imel kotiček z zemljo iz domače, mongolske stepe. Vsemogočni cesar je rad kazal svojim gostom ta sentimentalen kotiček v vrtu in govoril : "To je zemlja in trava skromnosti, ki nas je naredila velike." Živel je v izobilju, v mehkužnosti in lenobi. To je bil začetek konca. Stari khan je prišel domov. Skrb mu je grizla srce. Te skrbi ni mogel z enim mahom odstraniti. Kajti šlo je za njegovega najljubšega sina, ki ga je vedno tako nesrečno ljubil in ga nosil v svojem srcu, za Džučija. V vseh teh težkih letih vojne Džuči ni prav nič povpraševal po očetu. Na posvet, če je sklical oče svoje sinove, ni nikoli prišel. Tudi zdaj ga ni, ko je za vso dinastijo sklican važen sestanek, ko je stari khan v vseh podrobnostih pripravljal ustavo in vprašanje pre-stolonasledstva za vso državo. Džuči je na kratko sporočil, da je bolan in ne more jezditi. Džingis khan, skrajno nevoljen, je poslal k njemu na sever poizvedovalca. Dodelil mu je tudi svojega najboljšega zdravnika. Poro-vevalec se je vrnil in zdravnik se je zaničlji-vo smehljal, ko je poročevalec poročal, da visokosti, žal, niso mogli najti, da je visokost že cele mesece v gozdovih na lovu. Džingis khan je poskočil. Potrpežljivosti je bilo konec. V tem trenutku je bila njegova jeza močnejša od njegove ljubezni. Znal si bo izsiliti poslušnost svojega otroka. Kakor bi mignil, je stala četa najboljših in najhitrejših jezdecev pripravljena za odhod. Drugo jutro, pred zoro, ko so mislili oddir-jati, pa je prispelo poročilo, da je Džuči mrtev. Umrl je. Stari khan se je zgrudil od bolečin. Takoj je poklical poročevalca in zdravnika, ki sta mu poročala, češ, Džučiju je dobro in da je v gozdovih na lovu. Za lažnivo poročilo ju je dal obglaviti. Nikdo ni vedel, kaj je bilo z Džučijem, kako je umrl. Nikdo ni vedel, če niso morda imeli njegovi bratje pri tej mračni zgodbi svojih prstov vmes. Stari khan je odšel svoj šotor in se predal obupu. Njegov ljubljeni sin je mrtev. V svoji žalosti je šel celo tako daleč, da ie smatral smrt sivojega ljubljenega sina za kazen, ker je o njem slabo mislil. Tega nezaupanja si zdaj ni mogel odpustiti. Džučijevi bratje so doživeli nezaslišano razočaranje. Mislili so, da bodo podedovali vse njegovo imetje. Ali Džingis khan je hotel svojo krivico vsekakor na nekak način popraviti. Kratko in jasno je določil, da vse severne pokrajine, ki so bile Džučijeve, podedujejo za vse večne čase Džučijevi nasledniki. To postavo je izrekel tako jasno, da je bilo izključeno, da bi jo kdo ovrgel. Med druge njegove sinove so bile porazdeljene ostale dežele. Ti trije Džingis khanovi sinovi so bili njegovi najboljši sinov, kar si jih je lahko poželel. Nikdar mu niso delali nobenih težav. Vedno so bili spoštljivi in poslušni. Poleg tega pa so bili trdi, razumni in hrabri vojščaki. In vendar je svojega neposlušnega, mehkega, nebojevitega. morda celo tujega otroka ljubil najbolj. Džingis khan je zdaj razmišljat bolj kakor kedaj poprej, kaj vse se bo zgodilo po njegovi smrti. Kdo naj postane Veliki khan? Prepustil je to državnemu zboru. Naj on izvoli po svoji volji, ko bo umrl. Glede tega ni napisal nobenega zakona. Le tako med prijateljskim razgovorom in med ožjimi prijatelji, je zamrmral, da bi bil Ogotai, ki je najboljši in najbolj ljudski tudi najbolj primeren za Velikega khana. Drugi sin. Džagatai, pameten, nepodkupljiv mož, bi morda najbolj zvesto čuval, da bodo njegove postave ostale nedotaknjene in da se bodo točno izvrševale. Tretji sin pa. njegov ljubljenec, Tului,' najmlajši bi pa morda prevzel poveljstvo cele armade. Aii vse to prepušča skiepu bodočega državnega zbora. Glede premoženja, kako ga razdeli, pa ni nič premišljeval. Vso deželo je smatral Kratko malo za svojo privatno lastnino z armado in z živino vred. S tem lahko razpolaga sam in ne potrebuje državnga zbora. Vendar se je tudi v tej zadevi držal starega mongolskega običaja, ki določa, da pripade, ko še živi oče, vse premoženje najstarejšim sinovom. Najmlajši sin pa ostane pri očetu in podeduje glavno posest družine po očetovi smrti. Vprašanje dedovanja je bilo torej jasno. Džagatai je dobil z a padi ve dežele, ki so bil-e privojevane, Ogotai pa vzhodne. A Tului bo po očetovi~smrti dobil mongolsko pradeželo. I sto tak o bo obdržal armado, črede in vse očetove zaklade. Stari, pametni khan je vedel, zakaj se je držal starega dednega običaja tako zvesto, čeprav bi lahko odredil tudi drugače. V svoji ljubezni je bil Džingis khan naravnost fanatičen. Kakor v sovraštvu, tako v ljubezni ni poznal mej. Zdaj je ljubil svojega najmlajšega sina fanatično. In zato je uporabil stari običaj dedovanja, 'da je tako najmlajšemu sinu zagotovil armado. In z armado je absoluten gospodar v Mongoliji. S stotisoči mož najboljših jezdecev mu nikdo na vsem svetu ne more vzeti Mongolije. In to je khan hotel. Ostal mu je zdaj še preostanek življenja. In ta čas je ustvaril še celo vrsto odredb za notranjost države. V upravi se je moralo to in ono preurediti in zboljšati. Lahko bi poveril vse to številnim sorodnikom, sam pa bi počival ali lovil v gozdovih. Sanjaril bi lahko vjotoru in se s svojimi bojnimi tovariši pogovarjal o slavnih dneh v preteklih letih. Pa je rajši delal. ' (Dalje prihodnjič. Vera v Rusijo v Jugoslaviji Piše FRANK ZAITZ Palestina j« ic vedno pozoriiče hudih nemirov in krvoprelitja. Arabtki nacionalisti, podčgani po pogostih bombnih napadih, katere pripisujejo Zidom, vprisarjajo protisidovske izgrede in so sadnje čase v odprti revolti proti angleški nadoblasti. Arabce ščuvajo proti Angležem Mussolinijevi agenti provokater ji, ki tako demonstrirajo Mussolinijevo "prijateljstvo" do Anglije. Na sliki so angleški vojaki, ki preiskujejo nekega upornega Arabca, ki so ga dobili v roke na cesti v Jeriho. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Prišla sva v natlačen vagon. Vsi kupeji v njemu so bili pol-ni, le v enem je bilo prostora se za dva potnika. Ampak nihče ni hotel presesti k delavcem, ki so se jim obleke svetile od olja in izglajene umaza-nosti. Rajši so stali. Pa nama pravi nekdo izmed sedečih — bili so šitrje — ki je bil najbolj oljnate vlage: "Se bomo stisnili, da se ne umažete, le sedita!" Angela mu je odgovorila, da veva, kaj pomeni iti z dela in sva sedla. Najini sopotniki so ravno premotrivali svetovni položaj in ugibali, kaj stori v tej krizi ta, kaj ona dežela. Zanimala sva se. Oni, ki je naju povabil, naj sedeva mednje, je pravil, da ima sovjetska Rusija taka letala kakršnih niso iznašli še v nobeni drugi deželi. Nedavno (v času najvišje napetosti radi vprašanja čehoslovaške) so Rusi poslali le par takih svojih letal nad Berlin, je zgovorno in z vso gotovostjo pravil mož. Ampak niso metali bomb, temveč samo letake, ki so klicali ljudstvo Berlina na upor. <>udež teh letal pa je — je dejal — da lete nedosežno visoko. Nemci jih nikakor niso mogli videti. In če tako iz nedosežne višine lahko trosijo na Berlin letake, čemu ne bi jutri metali nanj bombe? Jasno! Metali jih bodo, pa še kako? Zmerom imam navado po-|dvomiti in sem podvomil tudi v •n slučaju. Pa se oglasi dru- Chicago, lil. — Naši sij bili zastopana z oglasi v koledarju. "Rusov v Ameriki sploh ne tudi tu precej zaposleni zadnje, Anton Jeršin jih je poslal 7. poznate. Oni se bodo za češko "dni, in rezultat je sledeč: Fr. Bizjak 7 naročnin, Jože Oblak Gowanda, N. Y. — Tudi ta potegnili pa ako jim kdo po- . naselbina noče zaostajati za m«ga ali ne. Rusi lahko nabi- 2 naročnini m ^oglasov za ko- i drU4?imi> za to skrbi john Ma_ jejo Nemce in Japonce hkati." tekovich. Poslal je dva oglasa Taka je vera med slovenski-za koledar in 6 naročnin na list. mi delavci v Jugoslaviji, ki žele, da nekdo stori nekakšen ko- ledar, Angela Zaitz 6 naročnin, Frank Zaitz eno naročnino in upravnik Chas. Pogorelec 8 naročnin in 19 oglasov za ko- Waukegan, III. — Martin je(jar ! Judnich je spet tu, poslal je 2 Aliquippa, P.. - Kartol Ve- naročnini V nedeljo bo tu kon-rant. ki je pred nekaj, tedni klub°y '" društev imel nezgodo .s tem. da *a je\p- ;M ,za to okrožje. L pati je. neki avtomobil podrl na tla in da bodo vse onran.zac,je dobro; mu zlomil nojro. kljub temu ne -"»topane « svojimi zastopniki. | miruje. P0 predaval O hcslovaško, vzlic temu pa je delavskem gibanju v ostal stari Pire... Jugoslaviji Hm .. . hm ... Chicago, lil. — Ali je v Ju- Coloradski župnik Trunk je goslaviji »ploh še kaj delav- skega gibanja? Kaj počno naši sodrugi v Sloveniji? Kakšni so zakoni, ki jih ovirajo pri njihovem delu? Kako uspeva za družništvo rn delavsko časo- mnenja, da socialisti zaman pričakujemo dobe, ko človek Enakopravnosti" jo je srečno ne bo ve* bratomorna zver, premerii v pičiin uesetih letih, temveč človek v polnem pome Zdaj je državni načelnik sloT nu besede, to pa zato, ker "to venskih skupin v Ohiiu, ki de- upanje socialista sloni na pesku pisje? lujejo za izvolitev demokrat- materialističnega svetovnega O teh in sličnih vprašanjih skega governerskega kandida- naziranja". če bi slonelo na bo govoril po končanem dnev-ta Chas. Sawyerja. In če bo "'Petrovi skali krščanskega sve- nem redu na seji kluba št. 1 Sawyer izvoljen, bo Mr. Grill lovnega naziranja", potem bi prihodnji petek, 28. oktobra, na konju: on in z njim WE." Pa držalo, kajneda? Ampak— Frank Zartz, ki se je pred par bosta dobila "puli" pri demo- P^ečudna zagonetka? — mar tedni vrnil iz Evrope. Seja se kratskih "palitišnih". na veliko ^ zapadni svet vsaj poldru- prične ob 8. zvečer v Sloven-vese'je republikanca Oglarja tisočletje pod vplivom tega skem delavskem centru. Do-o trudi The Cleveland Electric vršila, ker ima klub tam okoli Illuminating Co., da bi to vpra- eiane, društvo 833 je tudi v šanje prinesla na referendum prosvetni matici, pri nas so pa in se je v ta namen pobiralo j tudi vsi važni datumi zaarani. podpise na peticijo, za katere Več 0 tem pozneje. —- Naročili »e je plačevalo 5c za podpis. smo tlMjj precej izvodov Dru-Privatno podjetje bo vpreglo žinskega koledarja in pozneje ves svoj propagandLstični apa- mislim, jih bomo še več. Od-rat z oglasi in letaki, da se bi kar je rov Stanley spet v obra-povečanje munitipalne elek- tu. so tod okoli bolj zadovoljni trame preprečilo. Najbolj pa z obrazi. Ampak tovarna U. S. I grožnjo na hišne posestnike, da steel v Martina Ferrvju. ki u-f se bodo s tem povišali davki, j po.sluje 1600 moških in žensk, j kar pa ni resnica. Mestna elek- Je vedno zaprta in okrog nje trarna bo izdala l>onde na svoj raste trava Težko, če jo bodo lastni račun oziroma zaslužek. ^ kdaj odprli, že zato, ker je Obžalovanja vredno je, da mašinerija zastarana. DROBIŽ OD VSEPOVSOD (Nadaljevanje s 1, strani.) no. Tako je bilo minuli teden tekom ene/a bombnega napada ubitih 24 ljudi in ranjenih enajst. Ena bomba je ubila troje žensk in enega paralitika. — Iz informiranih krogov pa prihaja vest, da se lojalisti pripravljajo v večjem obsegu udariti na rebele, da si izvojujejo ugodnejše pozicije pred nastopom tretje zime, odkar se je pričela civilna vojna. Korupcija pri WPA V državi Nevv Mexico perejo velik škandal, ki izvira iz mastne korupcije pri tamošnjih zveznih javnih delih (WPA). Zvezna veleporota je obtožila korupcije 73 oseb, med katerimi so vplivni demokratski politiki in več sorodnikov dem. senatorja Chaveza. Stara reč v Ameriki . . . Demokrati in republikanci, vsi radi molze jo, če se jim le nudi prilika .. . Papež se huduje. Zadnji teden se je papež hudo razjezil na Hitlerja, ker je položil nacijsko železno pest tudi na katoliško cerkev v Avstriji. "Sveti oče" je ožigosal Hitlerja v govoru pred romarji, ki pa je bil menda tako oster, da si ga vatikanski politiki (tudi papež ima nad seboj cenzuro) niso upali takoj v celoti priobčiti za javnost, ker so se bali, da ne bi še bolj razka-čili nemškega diktatprja . .. Vohuni prijeti Ameriške oblasti v panamski kanalski zoni so ta teden prijele štiri Nemce, tri moške in eno žensko, pri katerih so našli fotografsko kamero s slikami važnih ameriških utrdb v panamski zoni. Vse štiri so zaprli. Panamski kanal je velike o-brambne važnosti za Združene države, ker omogoča naglo premikanje ameriške bojne mornarice iz Pacifika in obrat- Raivoj novozgrajenih so-vjetsko-ruskih mest* Zanimiva je zgodovina razvoja mnogih novih mest, ki so jih zgradili v zadnjih desetih letih v Sovjetski Uniji. Mesto Menče na polotoku Kola, onstran severnega tečajnika, ki šteje danes nad 40,000 prebivalcev, so zgradili tam, kjer je fctale pred leti osmaljena ribiška koča. Kjer stoji Magni-tovsk, se je še pred devetimi leti razprostirala stepa. Mesto Komsomolk ob Amurju šteje danes 100,000 duš; pred šestimi leti je bila tam puščava. Tudi starejša mesta kažejo v razvoju lep napredek. PRIREDBE KLUBOV J« S« Za no. Ne verjamejo v mir so se voliki že večkrat pustili preslepiti, ko je bilo to vprašanje na glasovanju. Zato plačuje mesto samo veliko višje cene še za svoje lastne potrebe Joseph Snoy. Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice Pevski dan "Zarje" dnevni nameček in boijse *n A nn razpoloženje vseh bo podana in arugo komične spevoigra "Slam- Cleveland, O. — Nahajamo nati vdovec", v kateri ima glav- se v dobi klasja in dozorelosti, no besedo priznani komik Ant. ob času. kp kmetje pospravljajo svoj letni pridelek, polnijo Epich. In kdor pozna Epicha ve, da on zna spraviti človeka shrambe in pripravljajo blago j jz tira. Podrobnosti o tem sle-za trg. za ljudske potrebe. Tu-i de. Pričetek je ob 3. popoldne, di naše pevske in dramatične Vstopnina samo 40c v predpro- skupine so se pripravljale in kultivirale svojo njivo in «edaj ob dozorelosti liki kmetje postavljajo svoj pridelek pred javnost. Najprej so bili skupni daji in pri blagajni 50c. Sodrugi in somišljeniki ste prošeni, da ohranite ta dan '"Zarji" in poagitirate k boljšemu uspehu. "Zarja" je vaša, mladinski zbori s koncertnim delavska celica, potrebna na programom, potem dramatično pre-dnemu Mvlju v naselbini, fhuštvo Anton Verovšek s Can- zato jo ohranimo, karievo igro "Krali na Betai-novi", sedaj koncert "Sloge", vmes pa še Vadnalov koncert. Kot že omenjeno, so ifneli konvenčne priredbe S.D.Z. in 18. septembra skupni mladin-program skupnih društev SSPZ *ki koncert v SND. Program je ob 30-letnici. Sledi jo pevsko vseboval nekaj, kar se še ni vr-društvo "Jadran", Cankarjeva j šilo na naših odrih, zato je vre-Ustanova in drugi. dno, da se beleži in obenem Soc. "Zarja" ima svoj pevski prebavi. Pevovodja mladinskih dan, kot običajno, na Zahvalni zborov je uglasbil pevski prodan dne 24. novembra. Tudi gram, kakih 30 pesmic, na be-letos bo dala "Zarja" na Za- sedilo naših pisateljev in pes-hvalni dan duška slovenski pe- nikov: Kristana, Moleka, K. smi in ji v živih barvah ovila Zupančič, Krasne, Zormana in pajčolan miline in lepote. Zad- drugih, tako da je bil vse pro- Prihodnjo nedeljo, dne 30. oktobra se bo vršila konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice v Slovenskem nar. domu, 424—lOth St., Waukegan, 111. Do 20. oktobra so priglasila zastopnike sledeče organizacije: Joe Ritonia od društva št. 16 SNPJ, Frank PuiKer od dr. Bled št. 19 JPZS, Mary Dobro-volc od gospodinjskega odseka SND, Leonard Alpner in Math. Smole od kluba št. 37 J. S. Z., Frank Puncerod pevskega zbora "Naprej". Od ostalih organizacij še nisem dobila uradnih obvestil, pričakujem pa, da so svoje zastopnike že izvolile ter da bodo na tej konferenci zartt'>pane vse napredne organizacije. Uspeh bomo beležili le tedaj, če bo udeležba velika. Vsi zastopniki, če so tu označeni ali ne, bodo zabeleženi v zapisniku na konferenci. Na veselo svidenje v nedeljo 30. oktobra v Waukeganu. Kristina Pod ja voršek, tajnica konference. O prireditvi Slavije Chicago, III.—Delavske raz-cTevelandski Illuminating Co.,,mere Pri nas prav tako sla- katera oskrbuje še celo Public be- kot Poročajo o njih dopis- Auditorium in sedaj velike na- niki « drugih naselbin. Nobe- prave na 140. cesti in Lake nef?a znaka ni, da bi izza voga-Shore bulevard, to je Sewage Prišla tista prosperiteta, o Disposal Plant. Za primer naj katen so vsi naši veliki dnevni- navedem razlike v cenah: Za ki bičali zadnji mesec. Jaz navadno cestno svetilko računa vposlen pri International Cleveland E. 111. Co. $73.68, Harvester kompaniji, pa sem mestna elektrarna pa računa tudi zdaj začasno odslovljen. za isto $47.76 na leto, torej za Stvar je taka: v nekatere od- celih $25.25 razlike pri eni delke jih že jemljejo počasi cestni svetilki! nazaj, iz drugih jih pa še ve- Torej volilci, bodite na stra- dno po nekoliko odslavljajo. ži tudi pri tem vprašanju in o- Zadnjič sem se udeležil slav- dobrite sklep mestne zbornice, ja 35-letnice društva Slavij« Hitlerjev tisk je pred kratkim "sugerira!" Angliji, da bi skrčila svojo zračno oboroženo silo, toda iz angleških vladnih krogov je prišel takoj odločen namig, da ne bo Anglija žrtvovala svoje moči v zraku nikomur na ljubo, pač pa jo bo še pojačila. Monakovski kramarji si prav nič ne zaupajo!... Mehika bo plačala Iz Mexico Cityja je prišlo poročilo, ki pravi, da je mehiški predsednik Cardenas izjavil, da bo Mehika plačala odškodnino ameriškim interesom za njihova zemljišča, ki so bila nacionalizirana. Treba da je urediti le Se podrobnosti o načina izplačevanja. Ameriški kapitalistični interesi m) izvajali močan pritisk na Mehiko v tem pogledu. sklep Jos J auch. 1 SNPJ v jed not i ni dvorani, *_ ' ki je bilo prav dobro obiskano. Med obširnim programom, ki V nedeljo 30. oktobra kon- je Vseboval govore, nastop pevskih društev, umetne plese, Vadnalov kvartet iz Clevelanda, predstavitev še živečih u-stanovnih članov, ter kratko skico kako se je vršila njih ustanovna seja in pa nastop orkestra sester Bergant iz Lisbo-na, Ohio. Zdelo se mi je, da se je ta ferenca Prosvetne matice v Waukeganu VVaukegan, 111. — Naša prihodnja konferenca v nedeljo 30. oktobra bo uspeh, ako hočemo to tisti, ki se je bomo u-deležili. Priprave zanjo morda niso bile najboljše, tudi refe- rentov fte nismo določili poseb-; točka občinstvu še najbolj do-nih, toda v naši deželi, med na- P*«,,a- Bergantova dekleta so mi samimi in drugod po svetu j najprvo nastopile v programu se dogaja toliko važnega, da j na odru, in potem so igrale v bomo imeli dela za razprave zgornji dvorani za ples, med- nja leta je bilo v domovini marsikaj spočetega in za ušesa prijetnega, kar ni prišlo čez lužo in nas ni doseglo. Se«daj se je zbor potrudil, zbral ta svetla zmea, jih naštudiral in jih prednaša pred ljubitelje petja. Na Zahvalni dan se boste lahko prepričali o pristnosti teh biserov. gram domač produkt, ftemetu gre priznanje za trud in izvirno delo. Ocenjevati ta njegova glasbena dela ni tako lahka stvar. Nekatere od teh skladb ao tekle povsem gladko in so sprejemljive in prijetne za u- Prenovitev doma v Strabanu Strabane, Pa. — V soboto 29. oktobra in v nedeljo naslednji dan se bo vršila slavnostna otvoritev prenovljene dvorane društva št. 138 SNPJ. V soboto bo veselica in v nedeljo popoldne spored. Govornik bo Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ. V programu bo- in sklepe dovolj, samo ako hočemo. Na svidenje torej v nedeljo 30. oktobra v SND V VVauke-kanu. — M. Zahvala tem ko je igral Vadnalov kvartet v spodnjih prostorih. Bergantovo družino osebno poznam, zato sem bil resnično iznenaden in zelo vesel, ker so dekleta tako dobro igrale in pele. Starši so lahko ponosni na take hčerke, ki obetajo postati na splošno priznane v muziki Zmeda med nemškimi katoliki Katoliška cerkev v Nemčiji preživlja hudo krizo. — škofijska konferenca bivših raj-hovskih škofov v Fuddi ni prinesla razčiščenja položaja. Vsled čudnega zadržanja avstrijskih škofov, zlasti kardinala Innitzerja, je tudi del nemških škofov opustil misel na odločen boj proti režimu, ampak je za pomirjenje z režimom, četudi za ceno najtežjih koncesij. Vedno bolj se kaže, da katoliška cerkev v Nemčiji izgublja značaj bojujoče se cerkve, kar vzbuja malodušje med katoličani, Vatikan pa navdaja s skrbjo, ker se iz takega zadržanja cerkvenih dostojanstvenikov v Nemčiji ne more izcimiti ničesar dobrega za katoliško cerkev. V sledečem seznamu io priredbe klubov JSZ, konferenčnih organisa> cij in socialističnih kulturnih društev: OKTOBER. BURGETTSTOWN, PA. — Veselica kluba it. 19 JSZ ▼ soboto večer, 29. oktobra ? Slovenskem domu. CHICAGO, ILL. — "Halloween Party" kluba st. 1 JSZ v soboto večer 29. oktobra v Slov. del. centru. WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ In društev Prosvetne matice sa severni Illinois in VVisconsin v nedeljo 30. oktobra v Slov. nar. domu. NOVEMBER STRABANE, PA. — Veselica kluba it. 118 JSZ v soboto 12. novembra v dvorani dr. it. 138 SNPJ. SPRINGFIELD, ILL. — Veselica kluba it. 47 JSZ v soboto večer 12. nov. v Slovenskem domu. Waukegan, III. — Kartna zabava kluba it. 45 JSZ v soboto večer 19. novembra v Slov. nar. domu. CLEVELAND, O. — Koncert soc. "Zarjo" na Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND. . CHICAGO. — Rtfncert "Savo" v nedeljo 27. nov. v dvorani SNPJ. DECEMBER BRIDGEPORT, Ohio. — Veseilca kluba "Naprej" it. U JSZ v soboto večer 10. dec. na Blaine, O. COLLINWOOD, O. — Veselica kluba it. 49 JSZ na božični večer 25. dec. v Slov. del. domu. CHICAGO. ILL. — V soboto 31. decembra Silvestrova sabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ. Gtrard, O.—Domača sabava kluba it. 222 JSZ v soboto 31. decembra v Nafodetovih prostorih v Avon Parku. 1939. CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 26. februarja v dvorani SNPJ. CHICAGO. Koncert "Save" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnik« klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse svoje pri« reditve aa uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako ao podatki o priredbah napačno sabele-leni.) ................... FEIVCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila J Cone smerne. Postrežba točna. i .................... ; PRISTOPAJTE K 11 ! SLOVENSKI NARODNI i! | PODPORNI JEDNOTI t * * ; NAROČITE SI DNEVNIK J J i "PROSVETA" | i t * * • Stene sa celo leto $6.00, ) pol leta $3.00 | Ustanavljajte nova drufttva. ■ » Deset članov (ic) je treba ia J ! novo druAtvo. Naslov za list in < za tajniitvo je: \ ! ; 2657 S. Lawndate Ave. ! ; CHICAGO, ILL. ! še.sa. O primerjamo, da po- mo videli in slišali marsikaj le-vprečno 70 procentov kompo^pega, torej v nedeljo vsi na to zicij priznanih skladateljev iz slavje. — N. P. Milvvaukee, Wi». — Klub št. . , . ...... 37 JSZ se tem potom iskreno m f.daj bl hl] * "V™ zahvalu ju je posetnlkom in ' ™™kak radio program izbolj-, vsem drugim, ki so na kakršen f*n' bj. ^uibe dale pri-koli način pomagali, da je bila hko- T»<\> Vadnalov kvartet ie naša kartna zabava bolj uspe- Prav dobro ,zvrAl1 *vo>° šna. Sodružni pozdrav! .. . ■ « Društvo Slavija je imelo L. Alpner. ,. . prav dobro veselico in smatram, da je napravilo dober fi-Kadar želite kaj oglašati, nančen in moralen uspeh, »pomnite ae "Proletarca**. Josejh Oblak. Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, 11 Ciceru in Berwynu. " l»arkvicw Lan ml 17 Vn. Z FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika J Fina poatreaba — Cene ameme — Delo jamčeno ■ TeUfonl: CAN AL 7172—7173 * 1727-1731 W. 21 st Street CHICAC.O, ILL. J . .......................... IVAN VUK: V deželi zorečih breskev... in slovenske govorice (Bežne slike skozi okno vlaka) (Nadaljevanje.) Uče »e laiki, ali nalašč govor* Hrbti gorovja: Svete gore, Hlovenskl " Sabotina. Velikega vrha, Sv. "Pritisk vedno vzbuja od- Gabrijela ho kakor bi bili pre- Por". fM* vezani s tankimi trakovi, okin- "Da, odpor. Saj nismo suž- čani z njimi kakor kodri dekle- nji, čeravno bi to radi. Sloven- ta. Poti—ceste so to. Na koncu ska zemlja je to, naša zemlj i. Sabotina, kjer se vije Soča pro-1 In tega se zavedamo. Res je, ti Solkanu se tisti vrh imenuje imamo tudi brezbrižnike, ne- Sveti Valentin. Nekoč je stala kake koristolovce. No, hvala tam cerkvica svetega Valenti- Boga, teh je malo!" IZ HITLERIJE na r» >57 in zato tako ime. Visok je metrov. Zdaj je na njem spomenik padlim — dva vzpenjajoča se volkova. Gora Sveti Gabrijel je visoka 647 metrov. Bilia je zadnja postojanka avstrijske vojske, ko je padla Sveta gora. Bojevniki, ki so tiste dni ležali v teh strelskih jarkih, vzbujajo spomine. Razlagajo bojno črto, ki je šla od dober-dobske planote preko Svetega Gabrijela na Banjsko planoto, katero je, kakor Kalvarijo, odlično branil legendarni Jurij Turudi. Zvonovi cerkve Svete gore so zazvonili. Pojoča harmonija, božajoča, laskajoča je bežala po višinah in zdelo se nam je, da smo doma. Cerkev je arhi-tekturška umetnost, s svojo ma-sivnostjo vzbujajoča občutke spoštovanja, kakor tržaški Ca-stello in solkanski most. Slava in mogočnost nekdanjega slavnega Rima je v tem slogu — trudeč se, da bi tudi še danes bil tako mogočen. Notranjost cerkve, strop, oltarji je okusno umetniško delo. človek, vstopili v te prostore čuti, da je stopil v nekak novi svet — nepoznan, sluten, željen, a zopet kakor domaČ, v svet miru in medsebojne ljubezni. * Stara ženica pripoveduje: "Mi v hribih smemo govoriti slovenski. V Gorici in okolici tudi govorimo slovenski. Samo po strani nas gledajo gospodje, v uniforme oblečeni, če nas slišijo. Včasi tudi zapišejo." "Kako pa je v šolah?" "Kako pa davki?" "Oh", je vzdihnila. "Vsaka reč je trdo obdavčena. Saj komaj, komaj zmagujemo." "A kruh?" "Kruh imamo samo ene vrste. Pravijo celo, da se bo zdaj ] k™ na v.«k način "rotiti v avgustu podražil." "Pridelke lahko prodajate?" sede oičitanja. Vse to bo enkrat presodila zgodovina In pravično odločila. Reči hočem samo to, kar sem tako bolestno ob- FALC ON ( OIIM II Falcon'« Second Meeting Hurrah! The Red more are reMuming Falcon* once their weekly čutil: žrtve, ki so jih zahtevali od nas s tolikim poudarkom, so neprimerne in krivične, četudi] ^therin^. After almoat 3 monthn smo jih z dostojanstvom, mi- ° t l usual 5 *-------- . J .... enthuHiajtm prevailed, which m truly rom IH samozavestjo prenašali, | remai kable in face of the pre.ent of varation vre are once more meeting. Our fir«t meeting brought many new face«, and ali totaling there were fifteen. We have many plan« and idea« for the future, and the H H H H HV ^H»ffr*t one we will put into action I here ha* long been a need for a win bf. the i®th«r To naše države in naše dosedanje pozicije v Evropi. Naredili smo sto in sto poizkusov in prizadevanj za ohranitev miru, za vzpostavitev mirnega sodelovanja in dobrega sosedstva, a nismo uspeli. Mislim, da je V ta- enable u« to plan'our work kih okoliščinah dobro, da se b<4Xt u»y- novi razvoj in novo evropsko ,f y°u *rt »nt«reited, !>♦• nrenent sodelovanje z naše strani ne moti na ta način, da bi vzbujali videz, kakor da hoče naj vid-i nejši reprezentant našega naroda s svojim oaebnim stališčem to ovirati. attempt to accomplinh thi«, a meeting of the older member« and proerhap« reach a dei-iidon nvhich will be Mati«factory to »11. and will n the at thi« meeting. Anne Beniger. "In je podpisal? Falcons Back Again Th" new Hexnion of the Falcon cla*s began on Oct. 15. There were 'r ~ 4. . «.. about 16 Falcon« present. We would mrpAmnomn Hfrl.it. H Prezw,ema repilDIIKe sem like to have a memoemnip of about 4(T. ..... , . . ^ — ... , '^eKaK,) , JU bil izvoljen v bistveno drugač- 25 o. more. If vou know of anvbodv "Da, pridelki se lahko pro- "podpisal. Kmeta se pač da podobnemu so lili prameni »on- v or mor"' yau "now OI »"V000* dajajo." j pregovoriti, če se mu obljublja, j čnih žarkov v radiu mu kakor "Kakor vidim, so s prejšnjih j da je to samo tak > in da njega s kakšne božanske slike. Sonce vasi vstale zopet vasi z novimi to ne bo bolelo." j pa je bilo skrito za tem oblač- "Tako je, seveda, na hiši na- nim bitjem. V dolini, tudi valo-stal dolg?" sem vprašal. viti, se vijugajo ceste elegantno "Da. Ko je bila hiša dozida-! v daljine, rastejo drevesa, se na, so mu jo Izročili. Ali vknji-1 razprostirajo travniki in njive. Nekak ironičen nasmeh je bil | ženo je bilo na njo in na grunt j V ka- častimo sveti kraj, kjer so pa-kor na veliko platno naslikane "Oh, če bi bil voni invalid, bi ne stal tukaj. Skoda, da nisem vojni invalid." Ob cesti na Sveto goro so sedeli. Shujšani, zgubanih lic, slabo oblečeni. Glad je bil v njih očeh, ki so tiho, molče pro, sile. "Kruha", je tiho zašepe-tala starka, ko sem ji dal deset centisimi. c.™ £•«-.» Aanov kj _ y neievolio snre-! katolicizma in katoličanov. Ka- kakor pa narod katastrof. Smo 1 80 z.n«J«voijo spre- demokratično o-.........— -....... — ičansko-socialne stranke. To- življenju moramo spoštovati da: sprejeli so ga le če bi bil! veriiko prepričanje in ločiti ve- samo en pogumen moi med ;1"0 'P°Htflce* s tem bodo oni njimi, ki bi jih poklical na od-jtoiiko laže ^znuM vrednost por, bi se stvari popolnoma socializma, ki se bon za demo-drugače razvijale. Med sudet-! ^racijo proti nasilju in za tak sko-nemškim meščanstvom ni'družabni red» ki tudi bilo in ni nobenega pogumnega i P°lno versko svobodo Al^folra "PfAo^ivtlina" "SVO1 zamisli. Iz pod enega, velike- (11 i njfhovi dragi. (Konec prihodnjič.) Dr. Beneš svojemu narodu (Ponatis iz "Delavske Politike.") Dne 5. oktobra popoldne je prezident čehoslovaške republike dr. Edvard Beneš sporoeil predsedniku vlade armadnemu generalu Syrovemu, da odstopa kot prezident republike in izroča svoje posle vladi. Ob 10. uri pa je odstopivši prez»dent po radiu izpregovo-ril narodu; dejal je: to v sedanjih okolščinah edino pravilni korak. Nimam namena analizirati eelokupne politične situacije, ki me je do tega navedla. Samo na kratko hočem naglasiti, da se je ves po svetovni vojni u-st varjen i sistem evropskega ravnotežja že par let stalno slabšal in v zadnjih treh letih bistveno spremenil. Dogodki so se v zadnjem letu razvijali z ... . 1 ! n! takovano naglico. Vedno Pravkar sem poslal Pr«d-|8mo odkrito prizadevali, da aedniku vlade pismo, s katerim ^ zumemo z drutrimi našem odložil svoje mesto ^ I rodnostmi, fcli smo do skrajnih prezident republike. Poslovit , m. MILLE^S CAFE 5205 St. Cleir Ave., Clevelend, O. Fino pivo, vino in žganje. V«ak petek ritfja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. EDUCATION. OK(iANIZATlON CO-OPKR ATI V h COM M ON VV K ALTU PROLETAREC \ Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Jugoelav Federation S. P. VOL. XXXIII CHICAGO, ILL.. October 26, 1938 Publi.hed WeeWly at 2301 S«. Law*dale Aft llore l,ei«nn Some Results Kari Kaut8ky The greatest social and economic thinker of post-w«r civilization, Kari kaut*ky, democratic Socialist and Marxirtt, ia dead in Holland it thc upe age of M4. Hia aniazinic ncholar ship and remarkable geniu* a* an in-terpreter of changing eventa aince the end of the World War made him an outstanding intellectual figure in the Labor and Socialist movement. VVhat is »ignificant of his vvritings is that he vvas never swayed in hia judgement by emotion or the popular craze of the moment. The reault vvas a long »eries of pamphlets, books and article*, the general trend of which ha.h been vindicated by events. Hundreds of thousands of workers in all countries are indebted to Kari Kaut-sky for his aid to them in disciplined thinking and uetion. His death is an trreparable loas; there in no one to take his plače. Our Doings Here and There By Joseph Drasltr CZECHS SOLD DOVVN THE RIVER Thc Munich agreement regarding the frontiers of Caechoslovakia i« al-ready a serap of paper. The international commission has not only ceded to Germany areas vvith 51 per cent or more Germans but also certain distriets having a majority of Czech«. Hitler's speech at Saar-bruecken aUo shows that the "eternal friendship" of Germany and Britain, pledged by Hitler and Chamberlain at Munich, is so much hooe.v. The Nmzi dietator practically declared that the "friendship" is a niče thing as long as there is a Chamberlain to deal with, but if other men come to povver in Britain it vvill be othervvise. In other vvords, as a result of sell-ing the Czechs down the river Hitler is novv »o cock.v that he is trying to dietate the kind of government he vvants in London! And France vvill be next. LIFEBU0Y AND LUX HELPS FINANCE HITLER CHOOSE Y0UR DAD WISELY American consumers who buy Lifebuoy, Lux and Rinso soap and other products of the world-wide Lever Bros. manufacturing enter-prises are putting money into the Nazi Party and oiling the wheels of Hitler'* war machine. So says Richard H. Rovere, writing in the "Oct. 11 iaaue of The Nevv Masses. The Cambridge. Mass.. firm of Ix»ver Bros. is controlled by tne bii-lion-dollar Lever Broa. & Unilever, Ltd. of Londdn. In the big office building of the parent company in London, a group of prominent in-lustrialists and bankers nieets re-irulavly. Known as the Anglo-German Fellowship, this group pays no rent for its quarters and enjo.vs the bles-sing of the soap company as it brings pressure on the public officials to go along vvith Hitler, Rovere points out. WhoTl Be Liberal? the Johnson act, so that Kngland and France may feel sure of being able j to float loans in this country if they should again get into loggerheads vvith Hitler and Mussolini. The recent developments, vrith the leaeying the neu-traiity act a< to .Japan and ChinH, vvhich abstention works to the ad-vantage of Japan. The.v talk about quarantining the aggressors, but their acts aid the aggreaaors in Spain and China, and their notes to Hitler and Benes in the recent erisis, ad-vising a conference, vvere sent at a time vvhen it was a certainty that a conference would mean that the aggressors \vould have their own way. The conference was held, and the azgresaors did have their own way. —Milwaukee Leader. As war is raging in China an:l Spain, and came prettv near break-ine out in central Europe, the relativni of the United States to problems of war and peace vvill arise with more earnestness than u*ual in the next congress. Three measures, two of which are already laws, vvill come in for discus- j »ion and possible amendment. First, the neutra!ity act which ww spon.-ored by Gerald P. Nyc, senator from North Dakota, and others. Second, the law against loans to countries vvhich are in default on their vrar debts to the United States —a mcasurc vvhich vvas sponsored by Hiram W. Johnson, senator from California. Third, the referendum on vvar, sponsored in the Urvver house by I^oii.s Ludlovv, rep resen ta t i ve from Indiatia, and in the senate by Robert M. I .a Follette, senator from VViscon-sin. The two former measures are laws. The lat ter is in the resolution atage ---a joint resolution for a constitu- tional amendment. Some members vvill seek to repeal the neutrality act altogether. That vvould please the president and the i -ecretary of state vvho want to handle foreign affairs to suit themselves. Others vvill try tohave the neutralit.v act amended so that it will not be used discriminatingly against ihe Lo.valist« in Spain and airainst China. Some members will vvant to repeal BY CONSUMERS UNION Ask any ten men vvhat irks them most about their shirt*. Nine out of ten will ansvver "Collars." You buy j your shirt the right sizc and the collar shrinks, or you buy it too large and the collar docsn't shrink. It vvrinkcls and sags after three launderings, and concludes a life-time of torture by vvearing out while j the *hirt is stili in its prime. Consumers Union, therefore. when | testing 52 brands of shirts, focused attention on the collars. Shirts vvere mcamrcd, tested for tensile strength, laundered tvvice, and once more meas-ured and tested. After that, thc collais vvere icmoved aml subjeeted to cieth additional vvashings, to de-termine shrinkage, durability of fusing in semi-stiff collars, and general performance. CU found that "Santorizing" is I stili the best guarantee against! shrinkage, and that a "Trubenized" | (patent fusing pioccss) collar is more likely to retain its stiffncssj ; than collars fused by other processes. I Claims such as "pre-shrunk" or "full shrunk," are for the most part mean-ingless. Collars on some "pre-shrunk" shirts shrunk as much as those for which no claims are made. Blue shirts, vvhile sometimes not as good fabric as vvhite shirts of the same brand, may be equally durablc j if sent to commercial laundries because of the more careful treatment given colored shirts. A high thread j count shirt selling at $2.50 vvill look finer, but vvill not necessaril.v wear better than a good cheap shirt. Among the "Best Buys" were VVard'« Cat. No.-2i»54 ($1.39), CD Cat. No.-2844 ($1.95), and Arrow Paddock ($2.50). A complete list of the shirts tested, vvith ratings, vvill be sent on request to Consumers Union, 55 Vandam street, Nevv York Citv. Labor in the Shirt Factorio*. — Higher vvages, shorter hours and proteetion against speed-up are among union achievments for shirt vvorkers. The average vage in factories organized by the Amalgamated Clothing VVorker« (CIO) is 45c an hour for a 40-hour week, while some non-union shops pay as little as lOc an hour for a 60-hour week. The recently introduced straight-line sys-tem of produetion, accompanied by exhausting speed-up in non-union factories, is held to a more reason-able pace in Amalgamated shops. The follovving are some of the brands made by the Amalgamated Clothing VVorkers: CD, CritoHon, E«tU. E«. Iay, Romar, Tr« Val. Non-union brands include Ard*loy, Arrow, EA W, Eclipsa, Manhattan, Mobawk. Stratford, No^dU'« Froit of tho Loo tt%. MAJORITY LIVE: BELOW DECENCY American Federation Survey Findt U. S. Livin« Standarda Low — 75 Familiea Get $1,000.000 Yearly After nearl.v three years of business recovery in 19.'JU-.'V0, thc large maJority of sclf-supporting American families vvere receiving incomes "far from adequate to nive them a health and efficiency livirjg standard," the American Federation of Labor de-cl»res in its October survey of business. The surve.v cites statistics on the income of American wage earnors and points out that, vvhile a business upsvving is to be expccteil this fall and spring, hours must be shortened without reducing vvages if American families are to be provided vvith living standard.* equal to the produetive capacit.v of the country. Nearl.v half of all American non-relief families receiv® less than $1,000 a year, the survev noted, vvhile nearly 80 per cent live on incomes less than $2,000 a year. The lovvest group. consisting of 12,250,-000 families gets an average »ncome of $605 a year. The next group, 10,-988,000 families, get bet vve en $1,-000 and $2,000 a year. Lop-tided Distribution Only 8 per cent of the American families get more than $3.000 a ye«r but they receive 33 per cent of the nation's entire income, the survey continues. Only 3 per cent get more than $5,000 a ycar and these 794,-000 families average $12,510 an-nuall.v. THE WATCHE0 POT "The Greatest Living Person/' soy Princeton Freshmen That Princeton's freshman clas.*, .voungsters cropped from amonic the country's wealthy families, should vote Neville Chamberlan "the greatest living person," is significant mainly in that it exemplifies anew vvhat Socialists have alvva.vs preached. The rich class stands united back of its leaders, in opinion and policy, in one country as in another. Their's is an international unit.v. As Chamberlain is accepted their hero* by thc rich in Britain, so the rich throughout the rest of the vvorld take him under their wing. O, that Labor vvould learn to unite likevvisc! WORDS OF WlSDOM To dally much vvith subjeets mean and low, proves that the mind is weak or makes it so.— Covvper. The |>oorest c