Štirikrat več električne energije kakor leta 1939
Kakor cemjo, bo proizvodnja električne energije v tetu 1955 2-našala šttri milijarde dvesto milijotiou kilovatnih ur. Ce jo primerjamo s predvojno proizvod-njo, dobimo naslednjo sliko:
Skupna proizvodnja                 1939    1950      1955
Proizvodnia v terniocen.tra.lah
(miliiarde kv. h.)                        0.6       1.2       2.4
imiliiarde kilovat. ur)                 1.2       2.4       4.2
Proizvodnja v temocentralah     0.6       1.2       1.8
Kilovatnih ur na preblvalca       73      148      240
Iz tega pregleda je razvidno, da je proizvodnja električne energije v letu J955 skoraj štirikrat večja od predvojne, oziroma skoraj dvakrat večja, kakor leta 1950 Tako nagel porast proizvodnje sta omogo-čila začetek obratovanja novih velikih hidrocentral in '.graditev daljnovodnih zvez visoke napetosti, ki so omogočile večh prenos energije in boljše izkoriščeva-nje  kapacHei elektrarn.
PregJcdni zemljcvid daljno-vodne mreže in eJektrarn kaže, ka-ko je danes razšir.jena mreža visokc napei-osli. Leta 1939 smo imeli skiip-no 175 kilomctrov vo-dov virohe napetosti 110 kilo-voJtov, dočim bomo imeli v letu 1955 v o?>ratu 3 50(1 kilnnietrov, kar  pomeni,  da  smo   vso  mre-
razvidno i« zemljevida, imamo v JagoslavUi posaraezna pod-ročja, ki še niso medsebojno po-vezana i daljnovodi. V tem tre-nutku jc posebno važno, da bi se osrednje področje (Bosna in Herceffovina) povezalo s zahod-nim Kaže, da bi se to najbolje doseglo  z  izgradnjo  daljnovoda
Co visoke napetosti dcjansko »gradill  v  povojnem  obdobju.
Toda dossženi porast v pro-Uvodn-i clcktrične energije, ki ni majlten še ne t>o mogel za-dovaljiti vseh potreb gospodar-siva. V Ietnšnjem letu so nasta-Jale začasne krize v oskrbova-nju z elcktrionim tokoin in to v prvih mesecih v Srbiji. v me-secu avgustu in septcmbni pa T Slovcniji in zahodni Hrvalski. Lahko računamo, da bomo Kljub tcmu. da bo sKupna proizvpdnja dasegia šrtiri miljjarde dve.sto milijonov kilovatnih ur, iraeli ra. 100 mili.ionov kilovatnih nr primanjkljaja.
Vzrokii, zaradi baterih nasta-jajo začasnc krize v cmkrbvva-njn z elcktriino energijo, so različni. Izgrailnja nekaterih hidrocentral je trajala da]j La-sa, kakor je bilo predvideno, biter porast indastrijske proiz-vodnje pa je povzročil nepri-čakovajio veliko povpraševanje. In končno je narasla tudi po-trošnja energije v go«podinj-stvu.
Po drugi strani pa, kakor je
od Jajca Lex Banja Luko in Sr» ska ilo Zagrcba. Kar imata Bosna in Hereegovina za ulaj nekaj prescžka energije, bi ta presežek s potnočjo daljnovoda lahko oddajaii Hrvatski in Slo-veniji.
V zadnjem času so republike in občJne porabile pomembna sredstva za investicije. Toda ob-61ne v zahodnem podrotju niso odredile nikakih sredsiev za daUnovode. To je tem težje pojmljivo, kPr je bilo znano. da bosta Bosna in Hercegovina imeli nekaj presežkov enerjrije. Preci