Poštnina plačana v gotovini. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA 2A SLOVENIJO Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (18 lir. 5 50 šilingov). Vsebina: Vabilo na redni letni olbfini zibor »Čebelar- Letno poročilo čebelar, opazovalnih po-staj skega društva za Slovenijo«..........17 Opazovalne postalje......... Vabilo na V. redni občni zbor »Zveze čebe- Bilanca blagovnega oddelka larskih podružnic za Mariborsko oblast Društvene vesti.......... Ivam Jurančič — sedemdesetletnik .... 18 Podružnične vesli Piispevtki k razpravi o zadrugi..........18 Dopisi Štivo za začetnike .........21 Dro'biž 24 25 27 28 30 30 31 Sfishalnico za salnice 46 cm dolgo in 32 cm široko prodam za 700 Din. Dr. Brence v Celju 12 M panjev čebel za pristni cvetlični med zamenjam ali prodam. — Petkovšek Jožef, Bled II., Rečica 22. Prodam 30 polnih M panfev dobro preskrbljenih z zimsko zalogo. Panji so 4 leta stari in dobro narejeni. Cena za panj 450'— Din, eventuelno 400 Din. Kdor kupi vse skupaj, dobi točilo, rezervne sate za vse panje in 2 omarici za satje zastonj. Proti jamstvu čakam na denar. — ROBERT VIDMAR, Sv. Križ pri Litiji. Mala borza za med, vosek in čebele.* Franc Horvat, začasno v Zagrebu, Nova Vas 21 A, proda 300 kg ajdovca a Din 10—. * Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov. Ponudba sme obsegati samo naslov, predmet in ceno. Brezplačna je samo prva ponudba. Objava vodstva blagovnega oddelka. Satnlcc so le na razpolago! GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na ,Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubjjani". Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebe-arske potrebščine: Blagovni oddelek »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4 V Ljubljani, dne 1. februarja 1931. / Številka 2. Letnik XXXIV. Vabilo na redni letni občni zbor ,,Čebelarskega društva za Slovenijo", ki bo v nedeljo 22, marca 1931 ob 10- uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta (nasproti sodne palače). Dnevni red: 1. Pozdrav in ofvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Skupno glasilo. 7. Čebelarska zadruga. 8. Slučajnosti. Zaradi izredne važnosti dnevnega reda prosimo obilne udeležbe, Eventuelne predloge in nasvete je treba poslati društvenemu tajniku najkasneje do 10. marca 1931. Polovične vožnje za delegate vsled novih predpisov ne bomo mogli doseči. Pošljite zato na občni zbor osebe, ki uživajo pravico do polovične vožnje. Vabilo na V. redni letni občni zbor Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje ki bo v nedeljo, dne 22. februarja 1931 ob pol 9. dopoldne v Domu v Samostanski ulici v Celju. Spored: 1. Pozdrav in otvoritev po predsedniku. 2. Tajniško poročilo. 3. Poročilo blagajn ka in računskih preglednikov. 4. Volitev odbora in računskih preglednikov. 5. Slučajnosti, Podružnice Vabimo, da se občnega zbora po svojih delegatih udeleže polnoštevilno! Ivan Jurančič — sedemdesetletnik. Dne 26. decembra 1930 je obhajal odlični slovenski učitelj čebelarstva Ivan Jurančič v Andrencih v Slovenskih goricah sedemdesetletnico. »Slov. Čebelar« je objavil življenjepis tega zaslužnega čebelarja že leta 1925., ko je slavil štiridesetletnico čebelarjenja. Danes, ko leze našemu prijatelju Ivanu že osmi križ na hrbet, mu seveda kar najlepše čestitamo na sedemdesetletnici, že-leč mu obenem, da bi se še dolgo let veselil vseh dosegljivh zemeljskih sladkosti — v zdravju in sreči. Tudi »Slov. Čebelar« mu pošilja polno rešto najprisrčnejših čestitk in se z globoko hvaležnostjo spominja svojega najstarejšega in najzvestej-šega sotrudnika. Janek, naj Ti bo srečen čas Tvojega življenskega večera! Zlata doba, polna uspešnega dela za napredek slovenskega čebelarstva, je za Tabo. Sedaj je čas, da se odpočiješ in se do mile volje nakram-Ijaš s svojimi čebelicami, rožicami in z vsem, kar Ti je milega in dragega . .. Krožico lotmeržana, ka'š zdraf no za-dovolen osta, doči neš mrja! Prispevki k razpravi o zadrugi. ? Avgust Bukovec, Ljubi; ama. O tistih, ki tržijo z medom. reba je, da smo si še bo samo njej v korist, marveč vsem organiziranim čebelarjem, bo morala tako trgovati, da bo v vsakem pogledu izpolnila na-de čebelarjev. Teoretično take težke naloge lahko rešimo, v praksi pa ne, ker od zadruge ne moremo in ne smemo pričakovati čudežev. Zame je pribito, da bo zadruga nekaterim čebelarjem v korist, nekaterim pa v škodo. Vsem ne bo mogoče 'pred ustanovitvijo zadruge na jasnem o razmerah na domačih medenih tržiščih. Seznaniti se moramo s tistimi, ki tržijo z medom, ______zlasti pa z njih načinom prodaje. Ako se bo zadruga hotela v trgovini uveljaviti, tako uveljaviti, da ne ustreči in se bo tudi še dalje »godila krivica znatnemu delu slovenskih čebelarjev«. Naj mi bo dovoljeno, da predstavim najprej našega čebelarja kot trgovca. Preden načnem to poglavje, omenjam, da je v Sloveniji organiziranih komaj petino čebelarjev (2400). Samo to razmeroma malo število je kolikor toliko dovzetno za društvena prizadevanja za izboljšanje čebelarskih razmer. Ne moremo pa reči, da so vsi o r g a -niziranci tako disciplinirani in trgovsko izurjeni, da bi mogli odločilno vplivati na način trgovanja z medom, zasti pa na višino cene. Ako si jih ogledamo s trgovskega stališča, jih lahko uvrstimo v štiri skupine. V prvo spadajo naši najboljši čebelarji, ki prvačijo tudi pri prodaji medu Svoj pridelek znajo brez posebnih težav spečati. Cene redkokdaj kvarijo, nasprotno, prav visoko jo drže. Blago nikdar ne razmetavajo, ker dobro vedo, da ga bodo ob priliki lahko po ugodni ceni prodali- Večinoma imajo tudi prvovrstno blago, ki ga znajo spretno pripraviti za prodajo. Z leti so si pridobili toliko zvestih kupcev, da niso nikdar zanje v zadregi. Ti čebelarji so kader naših najbolj podjetnih razpečevalcev medu. Čisto naravno je, da zadruge ne bodo nadlegovali s ponudbami, ker med sami laže in draže lahko spečavajo. Zadruga bi jih utegnila pridobiti le tedaj, ako bi jim mogla nuditi večje ugodnosti pri prodaji, nego si jih znajo ustvariti sami. Tega ji pa ne bo mogoče, vsaj kar se tiče cene. Zato jih lahko zapiše med svoje konkurente. Kdor si je s trudom z leti pridobil kupovalcev, jih ne bo hotel izgubiti, pa če je še tako idealen čebelar, kajti pri kupčiji se idealizem neha. Nikjer na svetu ne odločuje v trgovini sentimentalnost, marveč zgolj nagon po samoohranitvi, ki pa mora ostati v mejah dostojnosti in dopustnosti. Druga skupina organiziranih čebelarjev so tisti, ki ne morejo ali pa ne znajo pri- delka spečati. Večina teh nima pojma o trgovini in niso zmožni medu spečati niti tedaj, če imajo kupce v svoji neposredni bližini. Prav nič se ne potrudijo, da bi se blaga iznebili. Manjka jim trgovske žilice, oziroma podjetnosti. Ti čebelarji so vsekakor pomoči potrebni, saj ne morejo za to, da niso rojeni barantači. V posebno hudem položaju so zlasti tisti, ki so zelo oddaljeni od tržišč. Ta skupina čebelarjev je stalni kader društvenih nezadovoljnežev, ki samo stokajo, da medu ne morejo prodati, sami pa ne store ničesar, da bi ga spravili v denar, deloma ker tega niso zmožni, deloma pa ker jim manjka volje . . . Zadruga jim bo morala posvetiti vso pozornost, ker je baš med njimi mnogo po-diralcev cen, pa ne iz zavisti ali pa iz grabežljivosti, marveč iz nevednosti in iz bojazni, da bi medu kasneje sploh ne mogli prodati. Pograbijo pa prvo priliko, samo da se blaga iznebe. Čebelarji, ki niso sposobni za prodajo medu in ki se boje, da bi jim blago doma ostalo ako ga brž ne pro-dado, so pa tudi glavni dobavitelji raznih prekupcev in špekulantov z medom. Tretja skupina so tisti mali čebelarji, ki žive v siromašnih razmerah in ki so v stalnih zadregah za denar. Ti so primorani, da med čimprej prodado, pa čeprav po nizki ceni, samo da dobe sredstev za vsakdanji kruh. Ti so največjega usmiljenja vredni in jim noben človek ne more in ne sme zameriti, ako v sili med razmetavajo in podirajo cene. Tem čebelarjem bo moralazadruganajprejprisko-čiti na pomoč, to pa bo tem laže, ker med njimi ni niti enega večjega čebelarja in je množina njih medenega pridelka majhna. Sedaj si pa oglejmo še naše velečebe-larje. Po mojem naziranju in vpoštevaje naše ne baš sijajne čebelarske prilike, je velečebelar tisti, ki ima nad 100 A.-Ž. panjev. Skoraj nepotrebno se mi zdi omenjati, da so vsi velečebelarji »poglavje zase«. V čebelarstvo so vtaknili večjo vsoto denarja. Ta se jim mora tako obrestovati, da jim čebele resnično donašajo dobiček. Nekateri od njih žive celo zgolj od dohodkov iz čebelarstva. Da to dosežejo, premikajo čebele iz paše v pašo, in ker dobro poznajo vsa pasišča, pridelajo tudi mnogo medu-To jih pa sili, da iščejo kupcev, kjerkoli morejo. Resnica je, da so velečebelarji tisti, ki preplavljajo naša najvažnejša medena tržišča s svojim blagom toliko, da so male čebelarje skoraj povsod izpodrinili. N. pr., v Ljubljani je ni trgovine, ki bi je ne imeli v evidenci. Povsod naletiš na njih med in na njih konkurenco. Z nadrobno prodajo se malo ukvarjajo, zato pa tem živahnejše s kupčijo na debelo. Letos n. pr. so oblezli vso Gorenjsko in obdelali slehernega bra njevca. Posledice so se pojavile. Sedaj so dan na dan pritožbe domačih čebelarjev, da zaradi cenejšega tujega medu ne morejo spečati domačega. Morali bi ga prodajati po smešnih cenah, ako bi hoteli uničiti tujo konkurenco. Velečebelarji so spretni in podjetni trgovci. Ne ustrašijo se niti truda niti stroškov, da spravijo čim več medu v denar. V zadnjem času so si omislili celo avtomobile za razvažanje medu. Razume se, da so njih cene vedno najugodnejše, sicer bi ne mogli konkurirati- Velečebelarji pa zalagajo tudi veletrgov-ce z medom. Tem morajo dajati med po nizkih cenah. Posledice občutijo vsi čebelarji. Razume se, da tak način prodaje ne vpliva ugodno na druge čebelarje. V strahu, da bi medu ne mogli spečati, začno med povsod ponujati — za vsako ceno. Obilica ponudb pa podira ceno. Velečebelarji bodo največji konkurenti zadruge in največja nevarnost za njeno življen-s k o m o ž n o s t. Le ako bo zadruga našla potov in sredstev, da bo onemogočila njih vpliv na ceno in porabo, oziroma njih brezobzirno konkurenco, bo lahko z uspehom tržila, oziroma se uvedla v trgovino tako, kakor ji vsi pravi čebelarji od srca želijo. Dvomim pa, da bi se zadrugi to posrečilo, ker predobro poznam velečebelarje in njih delavnost ter podjetnost v lastno korist. Veliko škodo in zmešnjavo v cenah prov-zročajo zlasti neorganiziraničebe-1 a r j i (9000). Ti niso strokovno izobraženi in nimajo zmisla za vzajemno delo. Njih pridelek pa je večinoma tudi slab. Raz-pečavajo ga po zelo nizkih cenah, ker višjih za tako blago ne morejo doseči. Razmetavanje slabega blaga pa kvarno vpliva tudi na cene finega. Pri nas konsument še ne zna na pogled ločiti slabega blaga od dobrega. Neorganizirani čebelarji škodujejo zlasti kupčiji na drobno, ki je pri nas najbolj razvita. Tudi so glavni dobavitelji raznih prekupcev z medom, ki kupujejo le najcenejše blago. Kako naj zadruga onemogočikvarnivpliv teh čebelarjev ? Jaz ne najdem odgovora! Poleg čebelarjev trgujejo z medom tudi nekateri trgovci s špecerijskim blagom in pa medarji- Kar se tiče trgovcev omenjam, da trgujejo nekateri samo z medom v ke-blih (z ajdovcem), ki ga nakupijo jeseni. Blago oddajo zlasti pred prazniki malim trgovcem v nadrobno prodajo. Med plačujejo slabo, s tem pa tlačijo cene novzdol. Zato je njih blago tudi v nadrobni prodaji zelo ceno in to vpliva na splošno pocenitev ne glede na kakovost. V zadnjem času so se nekateri trgovci z vso silo lotili trgovine z medom. Dobili so ga gotovo od domačih čebelarjev ali pa iz drugih krajev Jugoslavije neverjetno poceni, da ga morejo sedaj na drobno prodajati po izredno nizkih cenah (ajdovca in hojevca po 12 Din kg, cvetličnega pa po 14 Din). Konkurenca teh trgovcev je za nas naravnost porazna in je nobena poštena zadruga ne bo mogla posnemati, ker bi bilo to pod njeno častjo. Kaj naj spričo takih razmer zadruga stori? Ničesar, ker ne bo mogla ničesar storiti, dokler bodo čebelarji sami sebi grob kopali s tem, da zalagajo špekulante s svojim medom po takih cenah. Medarji kupujejo med večinoma v satju, oziroma podirajo jeseni panje in koše, ki jih kupijo od čebelarjev. Med organiziranimi čebelarji ni takih dobaviteljev medar- jem. Med od medarjev je na zelo slabem glasu (prešanec). Z novim zakonom o živilih mu je bil zadan smrten udarec in bo v doglednem času izginil iz trgovine. Vsem tem prodajalcem medu se bo pridružila sedaj še zadruga, seveda kot vele-trgovec z medom. Ob rojstvu ji ne bo mehko postlano. Poleg denarnih in blagovnih skrbi, jo bo trla še neizkušenost v trgovini-Že ob ustanovitvi bo zadela ob veliko konkurenco sedanjih kupčevalcev z medom (trgovcev, čebelarjev in velečebelarjev), ki jim zadruga ne bo kos, če ji ne bo m o g o-če nuditi istega blaga po nižji ceni al i pa boljšega po isti ceni. Ni se bati, da zadruga sploh ne bi delala kupčij, toda nikar ne pričakujmo, da bo mogla pregnati medeno krizo in odločilno vplivati na ceno medu. To bi bilo mogoče doseči le z izjemnimi sredstvi, n. pr. z monopoliziranjem trgovine z medom. Ako bi zadružnikom kaj takega obetali, bi uganjali preprosto čebelarsko demagogijo. Da pa ugladimo zadrugi pot, moramo najprej skrbeti, da bodo imeli slovenski čebelarji več čuta in zmisla za skupnost. Sporedno s tem pa moramo skrbeti, da se seznanijo z osnovnimi pojmi o trgovini z medom, zlasti pa s pravilnim pripravljanjem medu za kupčijo. Tudi naše podružnice bo treba pobuditi, da se bodo zanimale za od-biro in za zbiranje medu. Najbolj bomo pa podprli zadrugo, ako ji omogočimo prodajo takega medu, kakršnega ne bo imel noben prekupec, medu, ki bo imel varstveno znamko — »Kontroliran med«. Za vse to pa je treba večlet-negavztrajnega dela. To pa nas ne sme plašiti! (Dal:e pr;hc,dn ič.) fČTIVO Mesečna navodila. Fr. D. Jug — Brezje. Januar — Februar — Marec, ebelni panj je ljudska država, zgrajena s popolno socialno enakostjo in z zglednim gospodarstvom, in jo vodi vrhovni zakon reda in dela. Lahko rečemo, da bi težko našli pri ljudeh javnopravno družbo, ki bi bila tako smotreno urejevana ko če-belni panj. To naj bi bilo prvo opozorilo za vsakega čebelarja, ki prevzema skrb nad temi čudovitimi skrivnostnimi bitji. Prvi pogoj za vsakega čebelarja je, da tajnosti polne naravne zakone čebel spoštuje in ne dela z njimi nič takega, kar bi bilo proti njih naravi. Resničen je pregovor, da nihče ne ve vsega in da se mora človek učiti, dokler živi. To velja še posebno za nas čebelarje, kajti ni ga, ki bi si upal trditi, da mu ni nič več neznanega in skrivnostnega v kraljestvu čebel. Zato se pri njih opravljanju ne smemo v nobeni stvari prenagliti, ampak moramo vsako stvar trikrat premisliti, preden kaj ukrenemo. Nobenega panja ne smemo odpreti, ne da bi poprej vedeli, kaj imamo v njem opraviti. Zato moramo pa vedeti, kaj čebele v njem počnejo in kaj je treba v njem storiti. Ako bi kdo panje odpiral brez smotra ter v plodiščih brskal in šele iskal dela, ne bi ravnal prav. Zaradi tega je treba zlasti začetniku znanja in prakse, da more že po zunanjem vedenju čebel vedeti, kaj v panju ni v redu. Ročnost pri oskrbovanju čebel. Ako je v panjih v zgodnji pomladi kaj važnega opravila, moramo to storiti le kakega južnega, toplega, solnčnega dne med 11. in 12-uro, v poznejši pomladi in poleti pa med 5. in 12. uro. Popoldne, dokler se mlade čebele prašijo, ni pametno plodišča pregledovati, ker so tudi v panju nemirne in smo lahko ob matico. — Najlaže opravljamo delo v plodiščih kak lep, solnčen dan med časom, ko je mnogo čebel na paši. Mala opravila v panjih lahko opravljamo brez dima in brez rokavic. Pri večjih opravilih pa, ako moramo plodišče izlagati zaradi kakega večjega pregleda ali prestavljanja zasedenih satov, se moramo oborožiti z vsem potrebnim. Ne prezrimo, da moramo delo hitro in mirno opraviti, Ako pa čebele brenčijo okoli glave, da se jim moramo umikati, je umljivo, da ga ne moremo v redu opraviti. Dima pri čebelah ne smemo mnogo rabiti. Samo toliko ga na lahko puhnemo zadi v panj med nje, da se pomaknejo med satje. Včasih jih pa še zakaditi ni treba, n. pr. kadar se pripravljajo na rojenje. Najhujše so spomladi in pa, ko prične nova matica zalegati. Pri oskrbovanju panjev je treba poleg dobrega razuma in spretnih rok tudi nekaj potrebnega orodja. Spomladi potrebujemo plitvo grebljico za čiščenje dna. Med letom rabimo kadilnik, priročno kožico za odlaganje satov, omelce, oster nož za obrezovanje satja, sipalnik, na katerega ome-tamo čebele, da zopet zlezejo v panj. Za ometanje čebel s satja je najboljša perutnica od gosi ali pa purana. Ščetinasto orne-lo ni dobro, ker draži čebele. Imeti moramo tudi nekaj praktično urejenih matičnic. Sami zase potrebujemo praktične rokavice iz usnja ali pa iz gumija in primerno krinko (čebelarsko kapo), ki pa ne sme biti iz pre- goste žične tkanine, sicer skozi njo ne vidimo dobro- To je vse orodje, ki ga potrebujemo za opravljanje panjev. Orodje, ki ga potrebujemo pri drugih opravilih, bom omenjal pri navodilih sproti. Premični deli v panju. Skušnja nas uči, da se nekateri začetniki dolgo ne morejo privaditi čebelarjenja v panjih s premičnim delom. Posebno A.-Ž. panji jim delajo preglavice. Toda ni ga panja, ki bi nam v začetku ne napravljal težav. Pri vsakem sistemu se moramo iznova učiti, kako je treba izvrševati posamezna opravila, da gre delo od rok. Sploh je treba za vsako delo nekaj spretnosti, pa najsi bo na videz še tako enostavno. Spretnost pa si pridobimo le s prakso. To velja seveda še posebno za čebelarska opravila. Ako hočemo z lahkoto čebelariti v panjih s premičnim delom, skrbimo, da bodo lično in pravilno izdelani. Posebno okenca, ki zadi pripirajo satnike, moramo brez tresljajev snemati. Ako je okence pretesno posebno v A.-Ž. panju, da ga je treba s silo odstraniti, je to velika napaka, ker s tem čebele zdražimo že poprej, preden smo pričeli delati- Prav tako na lahko moramo odpirati vratca, zagozde pri žrelih in končnice pri kranjičih; vendar morajo biti tako narejene, da dobro zapirajo. Pri tem si moramo sami pomagati. Zato imejmo vedno v čebelnjaku poleg drugega orodja tudi stružec, da po potrebi kak del v panju, ki je postal pretesen, postružimo in namažemo z lojem. Isto velja tudi za matične rešetke. Najlaže oskrbujemo take panje, ki so vsi po eni meri izdelani, da je vsak premični del poraben tudi v drugem panju istega sestava. Kjer pa tega ni, mora biti vsak premični del zaznamovan s številko, kakršno ima panj, v katerega ta del spada. Najvažnejši del panja so satniki. Ti si morajo biti popolnoma enaki, sicer nam na-piavljajo velike težave. Zato proč s takimi satniki, ki se v meri ne zlagajo z drugimi! Zapisal sem te opomine največ za one čebelarje, ki imajo panje šele v delu. — Onim pa, ki imajo v čebelnjaku že veliko grmado panjev raznih mojstrov in raznih mer, a si ne morejo več pomagati, se je treba seveda pri upravljanju čebel mučiti z večjo potrpežljivostjo. Spomladansko oskrbovanje čebel. Spomladi kakega lepega dne proti koncu marca meseca ali v začetku aprila, porabimo prvo priliko, da čebelna plodišča temeljito pregledamo in osnažimo še enkrat panjem dna. Lepenko ali papirnato podlago potegnemo iz plodišča ter jo osnažimo in presušimo in spravimo na suhem za prihodnje leto. Pregledati moramo v vsakem panju vse plodišče, da se prepričamo, kako se množi zalega in kako je panj založen s hrano. Najprej vzamemo iz plodišča dva skrajna sata, na katerih še ni zalege, in ju postavimo na kožico. Drugih satov pa ne zložimo na kožico, ampak jih le razmaknemo na stran- Nato potegnemo še vsaik sat posebe iz plodišča ter pogledamo, kako se razvija zalega, da spoznamo vrednost matice. Ako vidimo v satu pokrito in odprto zalego ter tudi jajčeca, vse pa v lepem redu strnjeno, tedaj je matica dobra. Ako je pa zalega raztresena, je pa matica slaba. Tak panj si moramo zabeležiti in ga še od časa do časa pregledati. Ako se ne izboljša, mu je treba matico izmenjati. Ne moremo pa kakega takega obsoditi, ako ima v tem času manj zalege ko drugi. Nekateri prično gojiti zalego pozneje in zato navidezno zaostanejo za drugimi. Glavna reč je, da matica v redu stavi zalego, pa se bo panj morda pozneje hitreje razvijal. Razvoj je odvisen tudi od množine čebel. Ako jih je v njem malo, je umljivo, da ima malo zalege. Če ima panj zelo malo živali, a lepo zalego, ne storimo napačno, ako mu pridružimo kako slabejšo družino, ki ima matico sumljive vrednosti. S tem se iznebimo slabiča, od katerega nimamo prida pričakovati. Konec marca meseca ali pa v začetku aprila je navadno zalega že na dveh ali treh satih. Ako so čebele prezimile v sredini plodišča, je zalega tudi v sredini, ako pa ob kraju, je tudi zalega ob kraju plo- dišča, kajti prva spomladanska zalega je vedno tam, kjer je matica prezimila. Ako hočemo, da se bo zalega pravilno razvijala, moramo sedaj, ko je že nehalo zmrzovati ter čebele že redno izletavajo na pašo, premakniti čebelno gnezdo v sredino plodišča, na obe strani pa uredimo sate s hrano in obnožino. Pri tej priliki moramo misliti tudi na trote. V kratkem času se bo namreč vzbudil pri čebelah nagon po gojitvi teh debelo-glavcev- Naravni zakoni zahtevajo, da morajo čebele v rojilni dobi imeti trote, zato jim tega ne smemo zabraniti. Vendar ne smemo dopustiti, da bi jih gojile po svoji volji. Čebelar lahko to omeji do določene meje. Zadostuje vsakemu panju 1000 do 2000 trotov, zato ne smemo v plodišču imeti preveč trotovine, trotjega satja. Zadosti je, ako jim ga pustimo 2 dm2. To bi bili morali že jeseni urediti, toda ako smo tedaj zamudili, sedaj še lahko popravimo. Ako ima začetnik v plodišču kakega panja preveč napol izdelanih satov, pa nima celih, da bi jih s temi nadomestil, si lahko pomaga na ta način, da nalepi v neizpolnjene prostore v satnikih kose čebelnega satja, ki ga je jeseni izrezal iz kakega kranjiča, sicer mu čebele nedodelane sate izpolnijo s samo trotovino. Če bi pa, kakor se lahko zgodi, v katerem panju v plodišču ne bilo trotjih celic, n. pr. ako je bilo vse satje zgrajeno na celih satnicah, moramo pa na dveh satih v spodnjem voglu izrezati za 1 dnr čebelnega satja, da imajo čebele priliko na praznem prostoru potegniti trot-je celice. Tudi ako so na kakem starejšem satu že več let stare trotje celice, storimo bolje, da jih izrežemo. Potem napravijo na istem mestu nove. V starih trotjih celicah se namreč redijo majhni, slabotni trotje. Pri tem pregledovanju panjev ugotovimo še, ali imajo družine dovolj hrane, da jih o pravem času nakrmimo ako je treba, kajti na spomladansko pašo se ne moremo prav nič zanesti. V aprilu mesecu morajo imeti posamezni panji še vsaj 2—3 kg medene zaloge- Ko smo vse panje s premičnim delom pregledali in uredili ter jih zopet to- plo odeli, jih pustimo za nekoliko tednov pri miru. Kranjiče pa, ki nimajo premičnega dela, je težavneje pregledati in urediti. Vendar moramo tudi pri teh izvršiti notranji pregled. Za to pa moramo čakati ugodnega lepega dne, da kaže toplomer v senci vsaj 12—15° C. Tedaj vzamemo kra-njiča iz sklada in ga položimo v čebelnjaku ali zunaj njega na mizo ter mu odtrgamo dno. Nato ga obrnemo in pregledamo satje, da vidimo, koliko ima zalege, koliko medu in če matica pravilno zalega. Če je panj prav slaboten ali brezmatičen, ga združimo s kakim drugim. Ako smo pa našli vse v redu, ga postavimo na svoje mesto. Na tak način pregledamo vse kranjiče in panje z nepremičnim delom. Ako kakemu primanjkuje hrane, ga zabeležimo, da ga pozneje napitamo. Pri kranjičih je treba posebne pozornosti, da ne krmimo čez dan, ker bi lahko s tem zvabili druge čebele na rop. Spomladi potrebujejo čebele mnogo vode, ki jo rabijo za razmakanje obnožine in starega medu. Iz te mešanice namreč prirejajo hrano za zalego. Vodo nabirajo na mokrih tleh in po rosnih rastlinah. Kadar je pa suho vreme, jo težko dobe, zato moramo že zgodaj spomladi skrbeti za primerne napajalnike v bližini čebelnjaka. — Napajalnike prirejajo na razne načine. Dober je vsak, da le služi svojemu namenu. Konec aprila meseca se že lahko odločimo, katere panje bomo negovali za rojenje in katerih ne. Čas je že, da si oskrbimo in uredimo prazne panje za roje. Zadnji čas tudi, da si naročimo potrebno število satnic, bodisi, da jih kupimo ali pa zamenjamo za vosek. Satnice hranimo do ro-jilne dobe v suhi shrambi. Letno poročilo čebelarskih opazovalnih postaj za 1. 1929/30 (t. j. za čas od 1. okt. 1929 do 30. sept. 1930). Jos. Verbič, Ljubljana. Kakor že dve leti hočem tudi letos na podlagi mesečnih poročil in posebnih podatkov opazovalnih postaj podati celotno sliko našega čebelarjenja v preteklem letu. Snov je razdeljena v dva dela, ki imata za podlago dve enako dolgi dobi. Zimska doba. Vreme in življenje čebel zunaj panjev. Vremenske razmere naj vsaj na kratko omenim, ker so v tesni zvezi z uspehom čebelarstva. Ves oktober so lahni južni in za-padni vetrovi dobrohotno odrivali jutranjo meglo, ki je ležala po ravninah po vse dopoldneve. Iz meglenih jutranjih ur se je pogostoma razvil najlepši solnčen popoldan. Le proti koncu meseca je bilo deževno in po gorah je zapadel prvi sneg. Čebele niso imele v tem mesecu nobenega važnega opravila. Že avgusta meseca so si priskrbele obilno zimsko zalogo, čebelar jih je zato brez skrbi prepustil njih usodi. Ker je bilo ugodno vreme, so imele v nekaterih krajih do 20 izletnih dni, okoristile so se pa z njimi zelo malo. Tu in tam so prinašale nekaj obnožine in namesto nektarja sadni sok, ki so se ga napile ob stiskalnicah. V novembru je deževalo ves mesec. Kadar ni bilo padavin, so pa dolgočasni oblaki po cele dni pokrivali nebo. Cerknica, Krka, Sp. Ložnica, Ptuj, Guštanj niso imeli niti enega jasnega dne, toplina zraka pa ni bila nizka in le nekolikokrat je padla slana. Čebele so precej stalno bivale v panjih, zadnje dni so se pa povsod izpreletele. Opazili smo, da so bili panji, ki so jeseni dobili nove matice, postali žejni. V prvi polovici decembra meseca se je vreme izboljšalo. Južni vetrovi so večkrat razgnali oblake in pomagali oslabelim solnčnim žarkom, da so ogrevali zemljo. V zadnji polovici je šele nastopila ostra burja, ki je okoli božiča prinesla nekaj snega, ki je obležal. Čebele so se tudi v decembru pojavljale zunaj panjev. Samo dve postaji sta imeli po 1 iz-letni dan, dve po 2, vse druge pa po več, celo po 10. Le Bohinjska Dobrava se ni ganila. Kraji Sv. Gregor, Novo mesto in Orehova vas so poročali, da so mnogi panji okoli 15. dec. prinašali obnožino s teloha in trobentic. V Novem mestu so čebele dobile poželenje po tujem blagu. Januar, ki je navadno najkrutejši zimski gospodar, je bil 1. 1930. zelo zmeren in prizanesljiv. Toplina zraka je ponoči res padla do —4" C, v Jarenini izjemoma do — 12" C, podnevi pa se je večkrat dvignila na 5" C. — Posamezne dni je na 17 postajah dosegla celo 10° C in še več. Posledica je bila, da je decembrski sneg skopnel in so se čebele prašile, vlačile mrtvice iz panjev in iskale vode. Enako je bilo vreme in tudi delovanje čebel v prvi polovici februarja. V drugi polovici je zagospodarila huda burja, za njo so pa pritisnili snežni meteži. Proti koncu meseca je snežna odeja zopet izginila. Marec je bil še ugodnejši nego februar. Snega je padlo zelo malo, ponekod nič. Vetrovi so bili mili in gorki. Razvile so se prve pomladanske cvetlice in nastopili vsi pogoji za živahno delovanje čebel. Samo dve postaji sta imeli po 13 iz-letnih dni, vse druge po 17 in tudi po več. Čebele so prinašale mnogo obnožine in mnogo vode, ki so ž njo razredčevale med za krmilni sok. Razumljivo je, da se jih je zunaj panjev več ponesrečilo, posebno ob dneh, ko se je solnce nepričakovano večkrat skrilo za oblake, izguba pa nikakor ni bila tako velika kot druga leta. Pogostoma čitamo v tujih listih, da čebelarji olajšujejo v tem času čebelam preskrbo vode s tem, da jim jo nudijo v pital-nikih ali pa v razgrevanih na prostem stoječih napajalnikih. Letos »umetno« napajanje spričo ugodnega vremena ni bilo potrebno. Ob drugačnih razmerah pa bi bilo dobro, da bi ga tudi naši ljudje preskušali in nam o uspehih poročali. (Dalje prihodnjič.) Opazovalne postaje. Jos. Verbič, Ljubljana. Mesečno poročilo Čebele so prezimovale ugodno. Zračna toplina, ki se je gibala dnevno le za male razlike navzgor in navzdol ter znašala povprečno 1'6° C in solnčni žarki, ki so ves mesec tičali za oblaki, jih niso vznemirjali. Izjema je bila le na Viču. Mnoge se niso prav nič brigale za zimsko naravo, nekatere so si jo pa nekolikokrat ogledale. Paraba medu je bila v skladju z vremenom in čebelnim brezdeljem, le v Nedeljici je bila izredno velika. Vzrok je razviden iz opazovalčevega poročila. Vič pri Ljubljani. Zaradi previsoke topline so čebele po malem silile iz panjev ter padale v sneg. Št, Vid nad Ljubljano, Po tukajšnjih trgovinah prodajajo ajdov med po 16 Din. za december 1939. Gotovo so ga dobili od čebelarjev po 12 Din ali še ceneje. Sramotno je, da prodajajo med ceneje kot sladkor. S presnim maslom ga še dolgo ne bomo mogli primerjati. Kmetski čebelar še vedno ceni med po 20 do 25 Din kg, a gosposki čebelarji so mu ceno tako znižali.1 Tacen pod Šmarno goro. V čebelnjakih dveh naših članov se je oglasil nepoklican gost. Velike škode ni naredil. Škoija Loka. Hribovski čebelarji poročajo, da se bojijo griže. Baje imajo nekateri že precej ponesnaženo satje. Ker ajda po hribih ni uspela, prezimljajo čebele na gozdnem medu. 1 Niste poučeni, kdo je cene znižal in zakaj! Mesečni pregled za december 1930. N Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo Kraj "SE ca 'a M o a pridobil v izgubil v v rresecu naivtč naj- I naj- sred 1 j A ! jz = E « i rt M € S 1. 1 2- 1 3. 1. 1 2 3. čistih d p rid< bil višja nižja nja ne-sečna -a | -C C JZ -e 'č 'a > C S S C > •N ■o .2. I o gl mesečni tretiini dhg on- no-dobil rabi v 'u j dne C o N ■N a, -a C "o a. a ti o > 1. Ljubljana . . 305 A.-Ž. - 15 j 10 1C — 35 — +12 — 4 + 1-2 _ 4 6 24 3 4 6 2 Vič pri Ljublj. 298 A.-Ž. — 15 15, 1C — 40 — + 12 — 5+1-6 - 4 12 26 i ■ 5' 3. Št Vid nad Lj. 314 A.-Ž. 5 l 1- 20 — 40 1 — 4 14 — 7 -i- o-c 1 č 10 19 10 2 lj 4. Tacen p. Šmar. A.-Ž. goro .... 314 — — 15 25 15 '.5 — + 13 — 4 + 2'0 3 4 8 i 2 10 5. Škofja Loka . 349 A.-Ž. — — 30 25 30 85 j — +12 — 5 + 2'6 - 3 7 25 3 3 11 6. Virmaše pri A.-Ž. Škofji Loki . 361 — — — 15 25 25 — 65 — + 12 — 4 + 2'8 1 4 8 23 4 4 15 7. Blej. Dobrava 577 A.-Ž. — — — 30 20 10 — 60 — — + 12 — 7 + 0-3 4 2 — 27 l| 3 5' 8. Boh. Bistrica . 540 A.-Ž. — — — 25 20 1 20 — 65 - + 11 — 5 + 1-9 - 3 4 iO 7 4 221 9 Dob . 305 A.-Ž. — — — 20 — 60 — 80 — -t-12 — 7 + 0.9 1 4 6 27 3 1 io' 10. Rova na Gor. 350 A.-Ž. — — — 5 15 15 — 35 — — +-14 - 5 + 1-5 2 5 7 25 1 C 4 11. Breg-Križe . 483 A.-Ž. — — — 20 20 20 — 60 — — +11 -6+1-3 — 2 7 17 9 5 4 12. Cerknica . . 575 A.-Ž. — — — 10 25 20 — 55 — +12 — 7 + o-i 2 6 10 20 10 1 14 13. Sv. Gregor pri Ortneku . 736 A.-Ž. - — — 22 24 10 — 62 — — + 9 — 7 + 0-1 — 6 10 17 8 6 16 14. Krka .... 300 A.-Ž. — — — 15 15 10 — 40 — — + 9 — 6 + 1". — 5 4 27 2 2 11! 15. Vavčja vas p. Semiču . . . 280 A.-Ž. — — 10 25 15 — 50 — - + 13 — 5 + <"5 4 5 6 23 8 23 16. Novo mesto . 180 A.-Ž. — — 15 25 20 — (0 — — +15 — 5 + 2-1 4 7 9 5 6- 17. Leskovecp.Kr. 186 A.-Ž. + 17 — 2 + 35 2 8 12 26 4 1 11 18. L o k o v e pri 1 Mozirju . . 465 A.-Ž. — — — 10 10 15 — 35 — — — — — 4 5 10 20 8 3 13 19. Sp, Ložnica p. | 1 Žalcu . . . 252 A.-Ž. — — — 15 25 10 — 50 — — + 10 — 9 + 1-0 — 4 6 20 9 2 11 20. Orehova vas 1 pri Mariboru 270 A.-Ž. 20 15 30 65 + 14 — 5 + 4-0 2 4 9 26 4 1 14 21. Sv. Duh na 1 1 Ostr. vrhu . . 536 A.-Ž. — — — 5 10 — — 15 — — + 6 — 14 + 2-4 3 1 6 20 11 6 22. Vržej p. Ljut. 176 A.-Ž. — — — 25 10 10 — 45 — — + 13 — 5 + 1-4 5 7 27 4 11! 23. Cezanjevci 182 A.-Ž. 24. Guštanj . . . 398 A.-Ž. — — — — 15 15 — 30 — — +12 — 10 + 0'0 - — 7 17 6 8 6 25. Jarenina . . 262 A.-Ž. 26. Nedeljica pri Turnišču . 170 A.-Ž. — — — 95 110 50 245 — — + 13 — 2 + 2-7 3 9 24 7 - 15 Boh. Bistrica, Na občnem zboru dne 28. dec. je članstvo zahtevalo, naj izdaja društvo svoje glasilo kot dosedaj. Novo mesto. Poraba medu v tem mesecu je bila manjša kot druga leta. Leskovec pri Krškem. Nekateri čebelarji imajo na prodaj še večje količine cvetličnega in ajdovega medu. Pod ceno2 ga ne dajo. Poskušajo ga predelavati v 2 Pod katero? medico:! in jo razpečavati. Pravijo, da se jim bo obneslo. Orehova vas. Čebele spe mirno, čebelarji pa pridno agitiramo, da se bo naše članstvo v letu 1931, pomnožilo. Nedeljica pri T, Čebele so bile mirne razen ob onih dneh, ko so jih vznemirjale sinice. — Široko odprta žrela so bila ves mesec mokra kakor ob spomladanskih jutrih. — Ajdovca prodajajo na debelo po 10 Din. 3 Škoda za božji dar! (Opom. glav. por.) O O ti u g O u o ts o C ■s ti £ o ti bo o g > o ta Z ti U & S »P* QQ co o »o in OO o LO 00 o NO in n LO (M —< m 00 CM O r> m o m o -T O"* ON LO 00 o LT> 00 T—i O) oc IN 1 (n 3 JU O. >w o O o. u d G) C »■■i -M m '5 > B u O o »H •OC -C' u 'ni O H Z a) tf) co (/5 D O " " (3 ca E >N 3 . -3 Društvene vesti. — — — — - Brzojavka z dne 25. decembra 1930. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim svojim čebelarskim bratom! Svetozar Djordjevič, predsednik »Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev«. ^ mir mv- ^ ^ ^ Naš list. Na razna vprašanja glede našega lista sporočam vsem čebelarjem sledeče: Vse podružnice so dobile nalog, da na svojih občnih zborih obravnavajo tudi zadevo skupnega lista, ki je začel izhajati pod okriljem Kmetijske družbe. Podružnice so imele odločiti, ali naj se pridružimo skupnemu listu in ukinemo svoj samostojni list »Slov, Čebelar«, ali ne. Društveno tajništvo je dobilo sedaj izjave naših podružnic. Vse podružnice — razen ene — so se izjavile odločno proti skupnemu listu Kmetijske družbe. Prvo razveseljivo dejstvo, ki ga posnemam iz teh podružničnih poročil je, da žele naši čebelarji mnogo strokovnega štiva, da si žele še večji obseg našega lista, ne pa, da bi se obseg čebelarskega štiva še zmanjšal. Drugo razveseljivo dejstvo pa so čebelarji pokazali s tem, da so kakor en mož nastopili za svoje društvo in branili svoj list. Z ozirom na ta poročila sporoča odbor, da bo naš list »Slov. Čebelar« tudi nadalje izhajal samostojno kakor do sedaj kot strokovno glasilo našega društva. Kakor podružnice upamo, da se bodo odrezali tudi ostali čebelarji. Apeliramo zato na čebelarsko zavest naših članov in prosimo vse, da nam ostanejo zvesti tudi nadalje. Tajnik. Ugotovitev; Čebelarsko društvo radevolje izjavlja, da g. Kobal, ki je imenovan v sejnem zapisniku z dne 29. oktobra 1930, objavljen v št. 12 1. 1930 našega lista, ni istoveten z g. Josipom Kobalom, strokovnim učiteljem in tajnikom UJU v Ljubljani. ZAPISNIK seje širšega društvenega odbora, ki se je vršila dne 9. novembra 1930. —- Navzočni so bili razen g. Šmajdika, ki je bil zadržan in se je opravičil, vsi gg. odborniki. G. predsednik je ugotovil sklepčnost ter pojasnil odbornikom važnost seje. Prešel je takoj k prvi točki dnevnega reda in podal besedo tajniku. 1. Tajnik je prebral zapisnik zadnje seje, to je od 29. oktobra t, 1. ter podal poročilo o vseh sklepih ožjega odbora, ki so bili izvršeni od zadnje seijie širšega odbora (20. junija t. 1,). Zapisnik in poročilo o sklepih sta bila odobrena.. 2. Tajnik je prebral poročilo o anketi, ki jo te sklicala banska uprava na dan 23. oktobra 1930 zaTadi izdajanja skupnega gospodarskega glasila. To je bila glavna točka sporeda, zaradi katere je bila sklicana seja širšega odbora. Poleg taniiko-vega poročila je poročal o anketi tudi g. predsednik in g. Bukovec, ki sta podrobneje pojasnila potek razprav na anketi. Posebne važnosti je, da bi pomenilo izdajanje skupnega kmetijskega lista začetek združitev vseh kmetijskih društev v odseke Kmetijske družbe, s tem bi bilo svobodno delovanje našega društva brez dvoma ovirano. G. predsednik je predlagal, naj se pošlje banski upravi posebna spomenica, s katero naj bi se H pojasnil težaven položaj,, ki bi naistal za naše društvo z uvedbo skupnega glasila. Sestavljeno spomenico je nato prebral in jo predlagal v sprejem. Spomenica je bila soglasno sprejeta. G. predsednik je naito pozval gg. odbornike,