Medili razpis prostih delovnih mest za učno in vzgojno osebje na šolah in dragiii vzgojnih in izobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1967
Objavljamo redni razpis delovnih mest za delavce v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1S67.
Kandidati morajo vložiti prijave najpozneje do 5. maja 1987.
Prijava mora vsebovati:
—	osebne podatke (pri poročenih ženah tudi dekliško ime), rojstno ime, leto rojstva in stan;
—	strokovno izobrazbo: dovršene šole, usposobljenost za pouk, strokovni izpit, delovno dobo, posebno prakso in
—	življenjepis: osnovne podatke, potek službovanja in izvenšolsko udejstvovanje.
Vsak kandidat vloži svojo prijavo neposredno šoli oziroma zavodu, kamor prosi. Pri podružničnih oziroma oddelčnih šolah naj kandidati vložijo prijavo na matično šolo. O svoji prijavi mora takoj obvestiti neposrednega starešino, le-ta pa za imenovanje pristojni organ.
Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki prvikrat stopajo v prosvetno službo.
Vse roke, ki jih predpisuje pravilnik o izvajanju razpisa delovnih mest za učno in vzgojno osebje (Uradni list LRS, št. 13-66/58), je treba točno upoštevati.
Razpis je sestavljen po občinah. V razpisu se uporabljajo kratice z naslednjim pomenom:
VZG — vzgojitelj z diplomo vzgojiteljske šole,
U — učitelj z diplomo učiteljišča,
STU — strokovni učitelj z ustrezno strokovno izobrazbo,
UPP — učitelj praktičnega pouka z ustrezno izobrazbo,
PRU — predmetni učitelj z diplomo ustrezne skupine višje šole.
P — profesor, inženir, ekonomist, pravnik, zdravnik itd. z diplomo ustreznega visokošolskega zavoda.
Občina Ajdovščina
Osnovna šola Col — 1 učitelj za matematiko, PRU (dovršena PA), samska soba zagotovljena.
Osnovna šola Dobravlje — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P, samska soba; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, samska soba.
Osnovna šola Otlica — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino. PRU; 1 učitelj za kemijo in biologijo, PRU. Družinsko ali samsko stanovanje je zagotovljeno.
Osnovna šola Vipava — 2 učitelja za slovenščino, PRU ali P, eno družinsko stanovanje in ena soba; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P. eno družinsko stanovanje; 1 učitelj za telesno vzgojo (moški), PRU ali P, soba.
GIMNAZIJA AJDOVŠČINA
razpisuje prosto delovno mesto — RAVNATELJA,
visoka izobrazba in najmanj pet let učne prakse, stanovanje preskrbljeno;
— UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO, P,
stanovanje preskrbljeno.
Občina Brežice
Osnovna šola Bizeljsko — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P.
Osnovna šola bratov Ribarjev Brežice — 1 učitelj za slovenščirlo. PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Na voljo so samska stanovanja.
Šolski center za blagovni promet Brežice — 2 učitelja ekonomista, P; 1 učitelj za slovenščino, P; 1 učitelj za nemščino, P (za določen čas); 1 vzgojitelj za delo v šolskem internatu, PRU ali P. Stanovanj ni.
Olasbena šola Brežice — 1 učitelj za kitaro, STU; 1 učitelj za harmoniko, STU.
GIMNAZIJA BREŽICE
razpisuje prosta delovna mesta:
1 UČITELJA ZA FIZIKO, (P)
I UČITELJA ZA GEOGRAFIJO, (P)
1 UČITELJA ZA BIOLOGIJO, (P)
1 UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO (ženska. P)
1 LABORANTA ZA FIZIKO IN KEMIJO (STU)
Kandidati morajo predložiti prijave 30 dni Po objavi razpisa. Prošnji morajo priložiti dokazilo o končani visoki šoli in opis dosedanjega službovanja.
Občina Cefje
osnovna šola Celje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni Pouk, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za razredni pouk ali Varstveni oddelek, U. Stanovanj ni.
Ev. osnovna šola Celje — 1 učitelj za slovenščino, p ali PRU z opravljenim strokovnim izpitom; 1 učitelj za tehnični pouk, U ali PRU. Stanovanj ni.
Osnovna šola Frana Kranjca Polule — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P, zagotovljeno samsko stanovanje.
Osnovna šola Franja Vrunča Celje — Hudinja — 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, PRU ali P s strokovnim izpitom.
Osnovna šola bratov Dobrotinškov Vojnik — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P. Stanovanj ni.
Osnovna šola Store — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali P.
Osnovna šola Frankolovo — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU, samska soba.
Osnovna šola XIV. divizije Dobrna — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU; 1 učitelj za biologijo in kemijo, P ali PRU.
Gimnazija Celje — 1 učitelj za kemijo, P.
Tehniška šola Celje — 2 strojna inženirja, za enega je na voljo samsko stanovanje.
Sola za zdravstvene delavce Celje — 2 medicinski sestri, PRU za splošno in specialno nego bolnika z diplomo višje šole za medicinske sestre; 1 vzgojiteljica, PRU z dokončano višjo gospodinjsko šolo in opravljenim strokovnim izpitom. Stanovanj ni.
Šolski center za blagovni promet Celje — 2 ekonomista, P; 1 inženir kemije, P; 1 nadzornik praktičnega pouka, STU.
Kajuhov dijaški dom Celje — 1 vzgojitelj, PRU ali U s petletno prakso.
Svet OSNOVNE SOLE STORE
razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoj i :
— učitelj, predmetni učitelj ali profesor z najmanj 10-letno uspešno pedagoško prakso in z organizacijskimi sposobnostmi.
Prošnje naslovite na Svet osnovne šole Store v roku 14 dni po objavi.
Šolski center borisa kidriCa,
CELJE
razpisuje prosto delovno mesto:
PREDMETNEGA UČITELJA ZA
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE
PREDMETE
Pogoj: profesor ali predmetni učitelj. Smer: zemljepis — slovenski jezik;
zgodovina — slovenski jezik. Stanovanja ni.
ZAVOD ZA PROSVETNO-PEDAGOSKO SLUŽBO CELJE
razpisuje prosti delovni mesti pedagoškega svetovalca:
1.	za slovenski jezik in srbohrvatski jezik,
2.	za tuji jezik (angleški in nemški jezik).
Pogoji :
—	visoka izobrazba ustrezne pedagoške smeri,
—	najmanj 10 let uspešne pedagoške prakse,
—	da se odlikuje v strokovnem in pedagoškem delu,
—	da lahko s svojim delom prisppva k napredku prosvetno-pedagoške prakse.
Osebni dohodek je določen z ustreznim pravilnikom zavoda. Stanovanja ni na razpolago. Nastop službe je 1. IX. 1967. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo do 5. maja 1967 na zavod za prosvetno-pedagoško službo Celje, Cankarjeva ulica 1.
Občina Črnomelj
Osnovna šola Adlešiči — 2 učitelja za razredni pouk, U; 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino. PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P. Na voljo so samske sobe.
Osnovna šola Miran Jarc Črnomelj — 2 učitelja za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P.
Delovna skupnost
GIMNAZIJE V ČRNOMLJU razpisuje prosta delovna mesta za:
I UČITELJA za sociologijo, psihologijo in filozofijo (P)
1 UČITELJA za tehnično vzgojo in laboratorijske vaje (P ali PRU)
1 UČITELJA za nemščino in slovenščino (P)
1 UČITELJA za biologijo in kemijo (P)
Osnovna šola Vinica — 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali STU. Zagotovljena so samska stanovanja.	,
Občina Domžale
Osnovna šola Venclja Perka Domžale — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P.
Osnovna šola Janko Kersnik Brdo — Lukovica — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; X učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, STU ali PRU. Družinska in samska stanovanja so v gradnji.
Osnovna šola Moravče — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo in tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 1 tajnik-računovodja, srednja strokovna izobrazba (ESS). Na voljo sta dve samski sobi.
Osnovna šola Radomlje — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino. PRU; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU. Stanovanj ni.
Posebna osnovna šola Homec — 2 učitelja defektologa ali ortopedagoga, PRU defektolog-ortopedagog ali absolvent VPS (ortopedagog); 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali absolvent PA. Na voljo sta dve samski stanovanji.
Občina Gornja Radgona
Osnovna šola Gornja Radgona — 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino, PRU; 1 učitelj za likovni pouk, PRU; I učitelj za glasbeni pouk, PRU. Na voljo bo družinsko stanovanje (prednost bo imel učiteljski par) in samske sobe.
Osnovna šola Slatina Radenci — 1 učitelj za zgodovino in glasbo, PRU. Sola nima stanovanja, preskrbeti si ga bo moral kandidat sam.
Osnovna šola Videm ob Ščavnici — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU; 1 ravnatelj šole, PRU ali U z desetletno prakso. Družinsko stanovanje v novem stanovanjskem bloku in samske sobe.
Gostinska šola Slatina Radenci — 1 učitelj za nemščino in angleščino, P ali PRU. Na voljo bo samska soba.
Občina Grosuplje
Osnovna šola Grosuplje — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali U, stanovanja ni.
Osnovna šola Stična — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P, zaželena kombinacija slovenščina-nemščina; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Za matematiko, fiziko. slovenščino in tehnični pouk velja delovno razmerje le za eno leto, kjer bodo zasedli ta mesta štipendisti. Na voljo so tri samske sobe.
Osnovna šola Stična, podružnica Višnja gora — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P. Na voljo sta dve samski sobi.
Osnovna šola Stična, podružnica Muljava — 1 učitelj za razredni pouk, U (za eno leto).
Zbor delovne skupnosti GIMNAZIJE STIČNA
razpisuje v I. razpisu v Prosvetnem delavcu naslednje prosto mesto:
UČITELJ MATEMATIKE—FIZIKE (P)
Stanovanje je zagotovljeno.
Občina Hrastnik
Osnovna šola Dol pri Hrastniku — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk in likovno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo (14 ur tedensko), STU ali PRU. Stanovanj ni.
Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P.
Občina Idrija
Osnovna šola Jožeta Mihevca Idrija — 1 ravnatelj, P, PRU ali U. Kandidat mora imeti 10 let vzgojno izobraževalne prakse v razredu in opravljen strokovni izpit. 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU, 1 učitelj za telesno vzgojo (ženska), STU, PRU ali P, nastop službe s 1. septembrom 1967.
Gimnazija Jurija Vege Idrija — 2 učitelja za matematiko in fiziko, P. Z nastopom službe bo na voljo družinsko in samsko stanovanje.
Občina Ilirska Bistrica
Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica — 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P.
Osnovna šola Knežak — 1 učitelj za razredni pouk, U; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, Samski stanovanji in dodatek za težko delovno mesto.
Osnovna šola Kuteževo — 1 ravnatelj, U ali PRU s petletno pedagoško prakso in opravljenim strokovnim izpitom. Stanovanje je zagotovljeno v šoli. 1 učitelj za nemščino in srbohrvaščino, PRU (PA), samska soba.
Osnovna šola Podgrad — 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU (PA) ali U z večletno prakso (za eno leto); 1 učitelj za nemščino in angleščino, PRU; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU (PA, za eno leto); 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU (PA); 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali U z večletno prakso; 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PA; 1 učitelj za slovenščino, PRU z večletno prakso; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU. Stanovanj ni.
Jsnovna šola Pregarje — 1 ravnatelj, U, PRU ali P z najmanj petletno prakso; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, U, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, U, PRU ali P.
Občina Izola
Osnovna šola Vojka Smuč — 1 pomočnik ravnatelja, U z najmanj petnajstletno vzgojno izobraževalno prakso ali PRU z najmanj dvanajstletno vzgojno izobraževalno prakso ali P z najmanj desetletno vzgojno izobraževalno prakso; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P. Kandidati lahko zasedejo vsa navedena delovna mesta za nedoločen čas.
Občina Jesenice
Osnovna šola Prežihov Voranc Jesenice — 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P, stanovanja ni.
Osnovna šola Tone Čufar Jesenice — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P.
Osnovna šola Koroška Bela — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali P. Stanovanja ni.
Osnovna šola Žirovnica — 1 učitelj za razredni pouk, U; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU ali P. Stanovanj ni, rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Posebna osnovna šola Jesenice — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU, stanovanje po dogovoru; 2 učitelja defektologa, PRU ali P, stanovanje po dogovoru.
GIMNAZIJA JESENICE
razpisuje naslednja prosta učno-vzgojna mesta:
—	1 RAVNATELJ, P z desetletno prakso
—	1 UČITELJ ZA SOCIOLOGIJO, P
—	1 UČITELJ 7,A MATEMATIKO IN FIZIKO, P.
Stanovanj ni.
Tehniška in poklicna industrijska šola pri Železarskem izobraževalnem centru Jesenice
razpisuje naslednje delovno mesto:
1 MATEMATIK. P s fakultetno
izobrazbo;
samsko stanovanje.
Občina Kamnik
Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik — 2 učitelja za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU ali P; 1 učitelj za likovni in tehnični pouk. P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P.
Osnovna šola Frana Albrehta, podružnica Vranja peč — 2 učitelja za razredni pouk, U.
Osnovna šola Toma Brejca Kamnik — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko. PRU (PA).
Osnovna šola Toma Brejca, podružnica Špitalič 1 učitelj za razredni pouk, U.
Osnovna šola Toma Brejca, podružnica Motnik — 1 učitelj za razredni pouk, U.
Osnovna šola Komer,da-Moste — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P (za 18 tedenskih učnih ur) ali za matematiko, PRU ali P (za 15 tedenskih učnih ur). Pouk samo dopoldan in ugodne prometne zveze z Ljubljano.
Osnovna šola Stranje — 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU ali P, samska soba in ugodne avtobusne zveze z Ljubljano. Vozačem povrnemo prevozne stroške.
Gimnazija Kamnik — 1 učitelj za slovenščino in angleščino. P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, P.
Občina Kočevje
Osnovna šola Kočevje — 1 učitelj za matematiko in fiziko. P ali PRU: 1 učitelj za nemščino in angleščino, P ali PRU. Stanovanj ni.
Posebna osnovna šola Kočevje — 2 učitelja ortopedagoga, PRU ali U, ki bi se vpisala na PA za izredni študij ortopedagogike.
Gimnazija Kočevje — 1 učitelj za fiziko in mate-matiko, P (ki bi učil predvsem fiziko); 1 učitelj za filozofijo in psihologijo. P (ki bi učil
St. 7
tudi sociologijo). Kandidati se morajo prijaviti do 15. maja, do 15. junija pa bodo obveščeni o izidu razpisa. Družinskih stanovanj ni.
Občina Koper
Osnovna šola Dekani — 1 ravnatelj, P ali PRU z najmanj petletno prakso in strokovnim izpitom ali .U z najmanj osemletno prakso in strokovnim izpitom. Stanovanje po dogovoru. Rok prijave v 30 dneh po objavi. 1 učitelj za angleščino, P ali PRU.
Osnovna šola Gračišče — 1 ravnatelj, U, PRU ali P s petletno prakso in strokovnim izpitom, stanovanja ni; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, P ali PRU, ki bi poleg omenjenih predmetov poučeval še srbohrvaščino in telesno vzgojo, stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU (za čas od 1. 9. 1967 do 1. 4. 1968), stanovanja ni; 1 učitelj za glasbeni pouk, P ali PRU, ki bi poleg tega predmeta poučeval-še italijanščino in telesno vzgojo, ena soba. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper — 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU, stanovanja ni.
Osnovna šola Pinka Tomažiča Koper — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo (ženska), PRU ali P.
Osnovna šola Marezige — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino in srbohrvaščino, PRU ali P. Stanovanja po dogovoru.
Osnovna šola Elvire Vatovec Prade — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo in likovni pouk, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU (za eno leto). Stanovanj ni.
Osnovna šola Škofije — 1 ravnatelj, P, PRU, U ali kandidat drugega ustreznega visokošolskega zavoda s strokovnim izpitom in petletno prakso učnovzgojnega dela. Rok prijave 15 dni po objavi. 1 učitelj za slovenščino, P ali PRU (za eno šolsko leto); 1 učitelj za tehnični pouk, PRU.
EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KOPER
razpisuje delovna mesta:
I DIREKTORJA ŠOLSKEGA CENTRA,
P (praviloma ekonomska smer) z najmanj desetletno prakso, od tega vsaj pet let učnovzgojne prakse;
1 UČITELJA ZA SLOVENŠČINO IN SRBOHRVAŠČINO, P;
1	UČITELJA ZA MATEMATIKO, P;
3 UČITELJE ZA EKONOMSKE
PREDMETE (politična ekonomija, g. poslovanje, statistika, knjigovodstvo), P;
2	UČITELJA ZA STENOGRAFIJO IN STROJEPISJE, PRU.
Svet GIMNAZIJE V KOPRU
razpisuje naslednja delovna mesta:
1 UČITELJA ZGODOVINE, P (za določen čas)
1 UČITELJ MATEMATIKE, P 1 UČITELJ FIZIKE-MATEMATIKE, P 1 UČITELJ ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE, P 1 UČITELJ GLASBENE VZGOJE, P
Občina Kranj
Vzgojno varstveni zavod Kranj — 2 vzgojiteljici, VZG, stanovanj ni.
Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P (za šolsko leto 1967— 1968);1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Stanovanje je predvideno v mesecu oktobru.
Osnovna šola France Prešeren Kranj — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P.
Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj — 1 učitelj za varstveni oddelek, U, pogojno, stanovanja ni.
Osnovna šola Stane Žagar Kranj — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU, poseben pogoj: organizacijske sposobnosti v zvezi z organizacijo dela v tehnični delavnici in poizkusno delo za začetnika. Stanovanj ni.
Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor — 1 učitelj za biologijo in kemijo. PRU; 1 učitelj za nemščino in angleščino, PRU; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo in glasbeni pouk. PRU; 1 učitelj za razredni pouk. U. Stanovanj ni.
Posebna-osnovna šola Kranj — 6 učiteljev orto-pedagogov za razredni pouk. PRU (za nedoločen čas); 1 učitelj ortopedagog za razredni pouk, PRU (za čas od 1. septembra 1967 do 30. junija 1968). Nastop dela 1. sept. 1967, OD po pravilniku, stanovanj ni. Razpisna komisija sprejema prijave do 30. aprila 1967.
TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA KRANJ
razpisuje delovno mesto
UČITELJA ZA MATEMATIKO, P
Pogoj: diploma II. stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Stanovanja ni.
POKLICNA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTRO STROKE, KRANJ
razpisuje mesto STROKOVNEGA UČITELJA za kovinarsko stroko tehnik ali obratni iženir strojne stroke z vsaj 2 leti prakse.
Mesto razpisujemo za določeno dobo od 1. IX. 1967 do 1. IX. 1968. Stanovanja ni!
GIMNAZIJA V KRANJU
razpisuje delovno mesto
1 RAVNATELJA
Pogoji: poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visokošolsko izobrazbo;
—	da ima strokovni izpit in najmanj 10 let uspešnega dela na srednji šoli;
—	da ima pedagoške in organizacijske sposobnosti.
Stanovanje je zagotovljeno.
Razpis velja do zasebne delovnega mesta. Prijave pošljite razpisni komisiji na gimnaziji v Kranju.
Občina Krško
Osnovna šola Adam Bohorič Brestanica — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P. Delo bo v novi, modemi šoli.
Osnovna šola Koprivnica — 1 učitelj za angleščino, PRU (PA); 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU (PA); 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, U ali PRU. Samska stanovanja.
Osnovna šola Krško — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P, samsko stanovanje; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in angleščino ali slovenščino in srbohrvaščino. PRU ali P; 2 učitelja ortopedagoga, PRU ali P.
Osnovna šola Veliki Trn Krško — 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali U s strokovnim izpitom. Kandidat mora dopolnjevati učno obveznost s kemijo, zemljepisom in zgodovino. Stanovanja ni.
Dijaški dom Krško — 2 vzgojitelja ali vzgojiteljici, U, PRU ali P, lahko tudi začetnik. Samski stanovanji sta zagotovljeni v domu.
Komisija za razpis prostih delovnih mest na
TEHNIŠKI SREDNJI ŠOLI KRŠKO
razpisuje prosto delovno mesto
— PROFESORJA ZA SLOVENŠČINO
Poleg splošnih pogojev mora biti kandidat profesor-slavist. Zaželena nekajletna praksa in strokovni izpit.
Kandidati naj pošljejo: prijavo s kolekom za 50 par, kratek življenjepis in ustrezno spričevalo.
Razpis velja do zasedbe mesta.
Občina Laško
Osnovna šola Primoža Trubarja Laško — 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU (PA).
Osnovna šola Marjana Nemca Radeče — 1 učitelj defektolog, PRU ali U — izredni slušatelj PA na oddelku za ortopedagogiko, stanovanja ni, prijave na naslov šole do 5. junija 1967.
Posebna osnovna šola Laško — 2 učitelja ortopedagoga, PRU ali U s strokovnim izpitom in daljšo učno prakso, ki bi izredno študirala na PA'.
Občina Lenart
Osnovna šola Cerkvenjak — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU (za določen čas); 1 učitelj za telesno vzgojo. PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 1 tajnik šole, srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri. Stanovanja so na voljo.
Osnovna šola Borisa Kraigherja Gradišče — 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU, odslužen vojaški rok, družinsko stanovanje; I učitelj za glasbeni pouk, PRU (PA) ali STU, enomesečna poizkusna doba, samsko stanovanje; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU (PA) ali STU, stanovanja ni.
Osnovna šola Lenart — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU; 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino in slovenščino. PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino In zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU. Stanovanj ni.
Osnovna šola Voličina — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU, ki bi bil pripravljen poleg navedene skupine učiti še nek drug predmet; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU ali P. Stanovanja bodo na voljo.
Osnovna šola Zgornja Ščavnica — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, STU, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P. Na razpisana mesta se lahko prijavijo tudi učitelji, ki uspešno študirajo izredno na PA.
Občina Lendava
Osnovna šola Prežihov Voranc Bistrica — 1 učitelj za biologijo, . kemijo fn gospodinjstvo, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino in srbohrvaščino, PRU ali F; 1 učitelj za glasbeni in likovni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU (VSTK); 2 učitelja za 5. razred, U ali PRU; 1 učitelj za 4. razred, U ali PRU (za čas od 1. 9. 1967 do 15. 3. 1969). Samske sobe pri zasebnikih.
Osnovna šola France Prešeren Crensovci — 1 učitelj za nemščino in slovenščino, PRU; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk (in srbohrvaščino ali gospodinjstvo), PRU.
Osnovna šola Genterovci — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU; 1 učitelj za biologijo in kemijo. PRU; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU; 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU. Vsi učitelji, razen za skupino slo-venščina-nemščina, morajo obvladati slovenščino in madžarščino.
Osnovna šola Joško Talany-Janez Dobrovnik —
1 učitelj za kemijo, biologijo in nemščino, PRU; 1 učitelj za matematiko, fiziko in tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za zemljepis, zgodovino in telesno vzgojo, PRU. Vsi kandidati morajo aktivno obvladati slovenščino in madžarščino. Stanovanj ni.
Osnovna šola Kobilje — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU; 1 učitelj za zgodovino in zerpljepis ter nemščino, PRU ali U, ki izredno študira na PA; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk ter biologijo, PRU ali U, ki izredno študira na PA. Učitelji morajo biti usposobljeni za dvojezični slovensko-madžarski pouk. Poseben vaški dodatek in, dodatek za dvojezični pouk. Družinska in samska stanovanja so zagotovljena v učiteljskem stanovanjskem bloku.
Osnovna šola Drago Lugarič Lendava — 1 učitelj za matematiko in fiziko. P ali PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, P ali PRU. Prednost imajo kandidati z znanjem slovenščine in madžarščine. Stanovanj ni.
Osnovna šola Drago Lugarič, podružnica Gaborje — 1 učitelj za razredni pouk, U (za eno leto) z znanjem slovenščine in madžarščine. Stanovanja ni.
Osnovna šola Jože Kramar-Juš Lendava — 1 ravnatelj, U ali PRU z desetletno prakso; 1 učitelj za slovenščino, PRU; 1 učitelj za madžarščino, PRU: 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko. PRU. Prednost pri vseh delovnih mestih, razen za slovenščino in nemščino, imajo učitelji z znanjem slovenščine in madžarščine. Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki študirajo redno ali izredno na višjih in visokih / šolah in imajo nekaj let učno vzgojne prakse. Poseben dodatek za dvojezični pouk, stanovanj ni.
Osnovna šola Vinka Megle Odranci — 1 učitelj za nemščino, PRU, stanovanja ni.
Osnovna šola Stefana Kovača Turnišče — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino. PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Na voljo so družinska in samska stanovanja.
Osnovna šola Velika Polana — 1 učitelj za razredni pouk, U; 1 učitelj za likovni in glasbeni pouk, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU. Na voljo sta dve samski stanovanji.
Nižja glasbena šola Lendava — 1 učitelj za klavir, STU; 1 učitelj za solfeggio, STU.
PREDŠOLSKA USTANOVA LENDAVA
razpisuje
6 DELOVNIH MEST VZGOJITELJIC
Pogoj:
končana srednja vzgojiteljska šola, obvladanje slovenskega in madž. jezika.
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO STROKO V LENDAVI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
Tehniška strojna šola:
1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO (P) ali 1 UČITELJ ZA SLOVENŠČINO IN NEMŠČINO (P)
1 UČITELJ (P), DIPLOMIRAN ING. STROJNIŠTVA
Občina Litija
Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, P, samska soba; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, P, stanovanja ni; 1 učitelj za telesno vzgojo in tehnični pouk. P, samska soba.
Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka, podružnica Dole pri Litiji — 2 učitelja za razredni pouk, U, samski sobi.
Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija — 3 učitelji za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za kemijo in biologijo, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 2 učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali U. Stanovanj ni .
Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, podružnica Vače — 2 učitelja za razredni pouk, U ali PRU.
Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, podružnica Polšnik — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU.
Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, podružnica Ribče — 1 učitelj za razredni pouk, vodja šole, U ali PRU, stanovanje v šoli.
Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, samsko stanovanje, ugodne prometne zveze z Ljubljano; 1 učitelj za matematiko, PRU, samska soba; 1 učitelj za likovni pouk, PRU >, ali P (manj kot 1/2 delovnega časa), stanovanja ni; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (nepopolna učna obveznost), stanovanja ni.
Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, podružnica Javorje — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje.
Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, podružnica Mamolj — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje.
Občina Ljubljana-Bežigrad
Vzgojno varstveni zavod Mladi rod, Savsko naselje — 1 vzgojiteljica, VZG, nastop službe 1. 9. 1967, stanovanja ni.
Vzgojno varstveni zavod Stožice, Zupanova 10 — 2 vzgojiteljici, VZG.
Vzgojno varstveni zavod v Soseski VI (naslov VVZ Zupanova 10) — 4 vzgojiteljice, VZG; 6 otroških negovalk (sester).
Osnovna šola Borisa Kidriča — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU.
Osnovna šola Maksa Pečarja Črnuče pri Ljubljani — 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU ali P, stanovanje; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P, stanovanja ni.
Osnovna šola Mirana Jarca, Ipavčeva 1 — 1 učitelj za matematiko in fiziko. P ali PRU (za nedoločen čas); 1 učitelj razrednega pouka za
varstveni oddelek. U (za določen čas), 1 računovodja (srednja šolska izobrazba), za nedoločen čas, poizkusna doba 3 mesece.
Osnovna šola Danile Kumar, Godeževa 11 — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo (moški), PRU.
Osnovna šola dr. Vita Kraigherja — 2 učitelja za matematiko in fiziko. P ali PRU; 1 učitelj za slovenščino, P ali PRU; 2 učitelja za telesno vzgojo (moška), P ali PRU, 1 učitelj za razredni pouk, U .Stanovanj ni.
I. gimnazija, Peričeva 12 — 1 učitelj za kemijo, P (II. stopnja filozofske fakultete); 1 učitelj za telesno vzgojo (moški), P (VšTK).
Svet zavoda — notranjih članov na
ZAVODU ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETIH V LJUBLJANI, VOJKOVA 74
razpisuje delovno mesto SURDOPEDAGOGA — SLAVISTA z visoko izobrazbo.
Nastop službe 1. septembra 1967.
Vloge pošljite na naslov do 1. junija 1967.
Občina Ljubljana-Center
Osnovna šola Frana Levstika Ljubljana, Levstikov trg 1 — 1 učitelj za telesno vzgojo (moški ali ženska). PRU ali P.
Osnovna šola Ledina Ljubljana, Komenskega 19 — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P s strokovnim izpitom; 1 učitelj za Šolski oddelek na Kirurgični kliniki, U s petletno prakso in strokovnim izpitom. Vloge pošljite na svet šole do 30. aprila 1967.
Osnovna šola narodnega heroja Toneta Tomšiča Ljubljana, Šaranovičeva ul. 7 — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P, stanovanja ni.
Vzgojiteljska šola. Ljubljana, Poljanska 22 — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU; 1 učitelj za pedagogiko, psihologijo in predšolsko pedagogiko, P.
Občina Ljubljana-Moste-Polje
Osnovna šola Ljubljana-Polje — 1 ravnatelj centralne šole, U, PRU ali P z najmanj desetletno pedagoško prakso; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in angieščimo,' PRU ali P. Delovna mesta so za nedoločen čas, nastop službe 1. septembra 1967.
Prehodni mladinski dom Ljubljana, Jarška cesta 36, za osnovno šolo — 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU ali P; 1 učitelj za kemijo ali biologijo, PRU ali P.
*
Občina Ljubljana-šiška
Osnovna šola Franc Rozman-Stane Ljubljana-Ščntvid — 1 učitelj za razredni pouk, U s strokovnim izpitom.
Osnovna šola Riharda Jakopiča Ljubljana-Šiška
—	2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. Stanovanj ni. '
Osnovna šola Valentina Vodnika Ljubljana-Šiška
—	1 učitelj za tehnični pouk, PRU (VPŠ ali PA), poskusno delo 3 mesece.
Osnovna šola Franc Marn Vodice — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko. PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, STU. PRU ali P; 1 učitelj za srbohrvaščino, PRU ali P (polovični delovni čas). Na voljo so samske sobe. 'Zagotovljen je prevoz iz Ljubljane nazaj.
Osnovna šola Staneta Kosca Šmartno pod Šmarno goro — 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (za določen čas, ženska — 10 ur tedensko); 1 učitelj za glasbeni pouk. PRU ali P ■ (za določen čas — 1 leto ali honorarno za 16 ur tedensko); 1 učitelj za biologijo, PRU ali P (honorarno za 8 ur tedensko); 1 učitelj za vzgojno varstveni oddelek (nižje stopnje). U; 1 učitelj za vzgojno varstveni oddelek (višje stopnje), PRU ali P (diploma); 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P (diploma). Stanovanj ni.
Občina Ljubljana-Vič-Rudnik
Osnovna šola Dobrova pri Ljubljani — 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za tehnično vzgojo* PRU, ki bo dopolnjeval učno obveznost na osnovni šoli Vrhovci. Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze.
Osnovna šola Horjul pri Ljubljani — 1 učitelj za angleščino in slovenščino (srbohrvaščino), PRU ali P. Soba zagotovljena, ugodne avtobusne zveze z Ljubljano (16 km).
Osnovna šola Ljuba Šercerja Ig pri Ljubljani — 1 učitelj za telesno vzgojo (ženska), STU ali PRU. Na Igu stanovanja ni, ugodne pa so prometne zveze z avtobusom.
Osnovna šola Ljubljana-Vič, Tržaška c. 74 —T učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 2 učitelja za telesno vzgojo (1 moški in 1 ženska) PRU ali P, 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; I učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P.
Osnovna šola Polhov Gradec — 1 učitelj, U ali PRU (za nedoločen čas); 1 Učitelj. U ali PRU (samo za šol. 1. 1967/68); 1 učitelj za celodnevno varstvo, U ali PRU (za nedoločen čas); 1 ali 2 pomočnika ravnatelja, PRU. P ali U z najmanj petletno prakso in strokovnin. izpitom; 1 učitelj za angleščino. PRU ali študent (za prvo polletje šol. 1. 1967/68). Ugodne prometne zveze, v kraju ni stanovanj.
Osnovna šola Trnovo — 1 učitelj za matematiko in fiziko. P ali PRU; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; stanovanj ni.
OSNOVNA ŠOLA LJUBLJANA-VRHOVCI
občina Ljubljana-Vič-Rudnik, razpisuje prosto delovno mesto
VZGOJITELJICE V VARSTVENEM ODDELKU ZA ŠOLSKO MLADINO
Pogoj:
— učiteljica s strokovnim izpitom Stanovanja ni, do trolejbusa je 20 minut.
STRAN 3
Občina Ljutomer
Osnovna šola Bučkovci — 1 učitelj za razredni pouk, U, stanovanje v učiteljskem bloku.
Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU.
Vzgajališče Veržej — 1 psiholog — klinična smer, PRU; 1 učitelj za angleščino in nemščino, PRU. Samska stanovanja, v doglednem času eno družinsko stanovanje.
GIMNAZIJA »I RANA MIKLOŠIČA«
V LJUTOMERU
razpisuje sledeča delovna mesta;
— PROFESOR ZA MATEMATIKO — FIZIKO, P ali PRU, ki bi želel nadaljevati študij na univerzi. Zagotovljeno komfortno družinsko stanovanje;
— PROFESOR ZA BIOLOGIJO — KEMIJO, P. Zagotovljeno komfortno družinsko stanovanje;
— PROFESOR (samo ženska), za telesno vzgojo, P. Zagotovljena samska soba, oziroma družinsko stanovanje po dogovoru.
Občina Logatec
Osnovna šola osmih talcev Dolenji Logatec — 1 učitelj za razredni pouk, U; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali P.
Osnovna šola osmih talcev Dolenji Logatec, podružnica Medvedje brdo — 1 učitelj za razredni pouk, U.
Osnovna šola padlih prvoborcev Žiri — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU. Stanovanji za obe razpisani delovni mesti (družinsko in samsko) sta zagotovljeni.
VZGOJNI ZAVOD V IZGRADNJI Gorenji Logatec št. 21
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	RAVNATELJA
2.	OSEM VZGOJITELJEV
3.	SOCIALNEGA DELAVCA
4.	MEDICINSKO SESTRO
5.	GOSPODINJO
6.	VODJO LESNE DELAVNICE
7.	KVALIFICIRANEGA DELAVCA — KOVINSKE STROKE, strugar
8.	KVALIFICIRANEGA DELAVCA — KOVINSKE STROKE, galvanizer.
Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. višja ali visoka izobrazba pedagoške, socialne ali psihološke stroke s petletno prakso;
pod 2. višja ali visoka izobrazba pedagoške, socialne ali psihološke stroke; pod 3. višja šola za socialne delavce; pod 4. najmanj srednja šola za zdravstvene delavce;
pod 5. višja gospodinjska šola; pod 6. mojstrska ali srednja tehniška šola lesne stroke.
Prošnji, kolkovani z 0,50 N-din, naj kandidati priložijo tudi zdravniško spričevalo.
Na voljo je eno družinsko in tri samska »stanovanja.
Zaradi posebnih nalog zavoda morajo kandidati izpolnjevati posebne pogoje za delo z mladino, katere bo proučila in preverila strokovna komisija sveta zavoda (20. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih). Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop dela 1. junija 1967 ali pozneje po dogovoru.
Občina Maribor
Vzgojno varstvena ustanova Jožica Flander, Ljubljanska 27 — 1 vzgojiteljica, VZG (za predšolske otroke); 1 vzgojiteljica (za šolske otroke) VZG s strokovnim izpitom, stanova-nja ni.
Zavod za otroško varstvo Koroška yrata, Ribiška 11 — 3 vzgojiteljice za predšolske oddelke, VZG, stanovanja ni.
Otroški vrtec Kamnica — 1 vzgojiteljica, VZG.
Otroški vrtec Pekre, p. Limbuš — 1 vzgojiteljica, VZG s strokovnim izpitom.
Otroški vrtec Tezno — 1 vzgojiteljica VZG — v organizacijski enoti vrtca »Metalna«.
Osnovna šola Gaj — 1 učitelj za razredni pouk, U. samska soba, dodatek za težje delovno mesto.
Osnovna šola Anton Aškerc — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. stanovanja ni.
Osnovna, šola Angel Besednjak, Celjska 11 — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P, stanovanja ni.
Osnovna šola Bojana Iliha, Mladinska ul. 13 — 1 učitelj za matematiko'in tehnični pouk, PRU ali P s strokovnim izpitom in 5-letno prakso.
Osnovna šola Boris Kidrič, Žolgerjeva 4 — 2 uči-telja za razredni pouk, PRU ali U.
Osnovna šola Bratov Polančičev, Krekova ul. 1
—	1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P.
Osnovna šola Prežihov Voranc, Gosposvetska 10
—	1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P za določen čas, stanovanja ni.
Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Kersnikova ul. io — 1 učitelj za telesno vzgojo. PRU (mo-ški); 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU (žgnska).
Osnovna šola Slavko Šlander, Žolgerjeva 2 — 2 učitelja za angleščino, PRU.
Osnovna šola Ivana Cankarja, Cankarjeva 5 — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P z nekaj let prakse, sta.novanja ni.
Osnovna šola Fram — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU: 1 učitelj za angleščino, PRU ali P. Na voljo je eno samsko in en odružin-sko stanovanje.
Osnovna šola Jakobski dol — 1 učitelj za angleščino, PRU, samska soba; 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU, samska soba.
Osnovna šola Kamnica — 1 učitelj za biologijo in kemijo (fiziko). PRU.
Osnovna šola Malečnik — 1 učitelj za tehnični Pouk in fiziko, PRU z diplomo! 1 učitelj za angleščino (dopolnjeval bi kemijo oz. gospodinjstvo), PRU ali P z diplomo, stanovanja ni.
Osnovna šola Ludvik Pliberšek Radvanje — 1 učitelj za angleščino, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU, stanovanja ni.
Osnovna šola Pernica — 2 učitelja za razredni pouk, PRU ali U; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P.
Osnovna šola Pesnica — 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali U, stanovanja ni.
Osnovna šola Rače — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P z diplomo, stanovanja ni.
Osnovna šola Ruše — 1 učitelj defektolog, orto-pedagog, PRU (za posebni oddelek), stanovanja ni, poseben dodatek.
Osnovna šola Rado Robič Limbuš — 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P.
Osnovna šola Selnica ob Dravi — 1 učitelj za matematiko in fiziko. PRU ali P.
Osnovna šola Sladki vrh, Vranji vrh 3, p. Zg. Velka — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P za dobo šolskega leta; 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU, stanovanja ni.
Osnovna šola Starše — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU, stanovanja ni, nastop službe 1. 9. 1967.
Osnovna šola Starše, podružnica Marjeta — 1 učitelj za razredni pouk, U, stanovanja ni.
Osnovna šola Šentilj — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali-P; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk In fiziko. PRU; 1 vzgojiteljica, VZG. V kraju ni stanovanj. Avtobusne zveze z Mariborom so zelo ugodne.
Osnovna šola Zg. Kungota — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za an-■ gleščino, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P.
Osnovna šola Drago Kobal, Tolstojeva 3 — 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P z diplomo; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P z diplomo.
Posebna osnovna šola, Razlagova 16 — 5 učiteljev, PRU defektolog za razredni pouk; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU — kovinarske stroke z najmanj 5 let prakse; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU.
Gimnazija pedagoške smeri Maribor, Gosposvetska 4 — 1 učitel.i za slovenščino, P; 1 učitelj za ruščino. P; 1 učitelj za zgodovino in sociologijo, P; 1 učitelj za fiziko, P; 2 učitelja za matematiko, P (na voljo je soba).
Šolski center za blagovni promet v Mariboru — 1 učitelj za strokovno računstvo, diplomiran ekonomist, po možnosti vsaj z 2-letno pedagoško prakso; 1 učitelj za družbene vede, diplomiran ekonomist ali politolog, po možnosti vsaj z 2-letno pedagoško prakso; 1 učitelj' za blagoznanski seminar, 10 let prakse, od tega 5 let kot visokokvalificiran trgovski delavec ali kot učitelj strokovnih predmetov. Stanovanj ni.
Kmetijska srednja šola Maribor — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P, stanovanja ni; 1 učitel.i za telesno vzgojo, P, stanovanja ni. Obe mesti sta predvideni za namestitev s 1. septembrom 1967.
Gostinski šolski center, Mladinska 14 — 1 učitelj za pouk strežbe, visokokvalificiran gostinski delavec s primerno pedagoško prakso; 1 predavatelj za organizacijo in tehniko poslovanja v gostinskih delovnih organizacijah, diplomiran ekonomist.
Elektrogospodarski šolski center, Smetanova 6 — 1 učitelj za matematiko. P, stanovanja ni.
Center za glasbeno vzgojo, Mladinska 12 — 1 učitelj za dirigiranje in klavir, P, dipl. akad. za glasbo, odd. za klavir in dipl. AG, oddelek za dirigiranje; 1 učitelj za elementarno vzgojo in kitaro, PRU, dipl. 1. stopnje AG, odd. za klavir ali PA, odd. za glasbo ter diploma SGS, odd. kitara.
Glasbena šola Tabor — 1 učitelj za elementarno glasbeno vzgojo in harmoniko; 1 učitelj za violino in kitaro ali harmoniko; 1 učitelj za trobila in ljudska glasbila, stanovanj ni.
Vzgojna posvetovalnica, Maistrova 5/1 — 1 učitelj psiholog, P. diploma psihološkega oddelka filozofske fakultete; 1 učitelj socialni delavec, PRU, diploma višje šole za socialne delavce.
Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru — 1 učitelj socialni delavec, višja šola za socialne delavce, prednost imajo prosilci s pedagoško pred-izobrazbo, 5 let prakse; 2 vzgojitelja — orto-pedagoga za motnje vedenja in osebnosti ali PRU, ki se obveže, da v 2 letih diplomira na ustrezni skupini ali U, ki se obveže, da v 2 letih diplomira na ustrezni skupini, poseben pogoj — dvomesečno poskusno delo. V mesecu oktobru bo za vsa razpisana mesta na voljo družinsko komfortno stanovanje.
Delavska univerza Maribor — 1 učitelj, pedagoški vodja osnovne šole pri Delavski univerzi, PRU ali P (pedagog ali profesor zgodovine). Nastop službe takoj ali po dogovoru.
PRVA GIMNAZIJA V MARIBORU Leninov trg 1
razpisuje prosto mesto
— 1 UČITELJA ZA MATEMATIKO, P
Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe.
Avtomehanska šola za kvalificirane delavce v Mariboru, Smetanova 18-1
razpisuje naslednja • delovna mest^:
—	učitelja za predmetni pouk za strokovni predmet motoroznanstvo; pogoji: razen splošnih pogojev se zahteva dovršena avtomehanska poklicna šola in TSS. ali višja oziroma visoka šola ali PA strokovne smeri;
—	učitelja za predmetni pouk za strokovni predmet avtoelektrika; pogoji: razen splošnih pogojev se zahteva dovršena avtomehanska poklicna šola in TSS, ali višja oziroma visoka šola ali PA strokovne smeri;
—	učitelja za predmetni pouk za strokovne predmete — strokovno računstvo in mehansko tehnologijo; pogoji: razen splošnih pogojev se zahteva dovršena srednja, višja ali visoka šola ustrezne stroke;
—	učitelja za predmetni pouk za splošne predmete — slovenski jezik in družbeno ekonomsko vzgojo; pogoji: razen splošnih pogojev se zahteva dovršena višja ali visoka šola ustrezne stroke.
Nastop delovnega razmerja: 1. IX. 1967.
Svet šole
GIMNAZIJE TABOR MARIBOR
razpisuje naslednja delovna mesta:
— X UČITELJA ZA FIZIKO, P — I UČITELJA ZA PREDVO.IASKO VZGOJO
Za fizika je na voljo dvosobno stanovanje.
ZAVOD ZA TUJE JEZIKE Maribor, Razlagova 14
razpisuje prosto delovno mesto
— UČITELJA ZA NEMŠČINO IN ANGLEŠČINO, P
Svet
MEDICINSKE SREDNJE SOLE V
MARIBORU
Žolgerjeva ul. 15
razpisuje delovno mesto
UČITELJICE ZA TELESNO VZGOJO
za nedoločen čas.
Pogoj: Visoka šola za telesno vzgojo. Stanovanja ni.
TEHNIŠKA SOLA ZA KEMIJSKO STROKO RUSE
razpisuje v letu 1967 naslednja delovna mesta:
2 UČITELJA ZA MATEMATIKO FIZIKO, P
2 UČITELJA ZA KEMIJO, P ali ing. kemije Stanovanj ni.
GRADBENI SOLSKI CENTER MARIBOR
Smetanova 35
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	DIPLOMIRANEGA SLAVISTA-ANGLISTA, P
za pouk angleščine na šolah Gradbenega šolskega centra;
2.	PET DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV GRADBENIŠTVA
za pouk strokovnih predmetov na šolah GSC. Pogoj; triletna praksa.
3.	DVA VIŠJA GRADBENA TEHNIKA
za učitelje praktičnega pouka na šolah GSC;
4.	TRI GRADBENE DELOVODJE
za učitelje praktičnega pouka na šolah GSC. Pogoj; triletna praksa.
V smislu odločbe o sistematizaciji delovnih mest na našem zavodu po statutu šole in v zvezi z okrožnico republiškega sekretariata za prosveto in kulturo štev. 110-1/67 od 24. marca 1967 izdajamo naslednjo ODLOČBO
o razpisu delovnih mest na Tehniški šoli za elektrotehniško in strojno stroko v Mariboru, Gosposvetska 9 za šolsko leto 67/68: z visokošolsko izobrazbo;
—	dva profesorja za matematiko
—	dva profesorja-inženirja za strokovne predmete elektro odseka — jaki tok
—	dva profesorja-inženirja za strokovne predmete elektro odseka — šibki tok
—	enega profesorja-inženirja za stroko-kovne predmete strojnega odseka
Za vsa delovna mesta se določajo osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov šole.
Odločba je izdana na osnovi sklepa 4. redne seje sveta šole dne 29. marca 1967.
Občina Metlika
Osnovna šola Metlika — 1 učitelj za matematiko in fiziko (ali fiziko in tehnični pouk ali matematiko in tehnični pouk, PRU al P; 1 učitelj za telesno vzgojo, STU, PRU ali P. Na voljo je eventualno samsko stanovanje.
Občina Mozirje
Osnovna šola Ljubno ob Savinji — 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU; 1 učitelj za telovadbo in zemljepis, P ali PRU.
Osnovna šola Luče ob Savinji — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU (za določen čas), samsko stanovanje; 1 učitelj za razredni pouk, U s strokovnim izpitom (za nedoločen čas), samsko stanovanje.
Osnovna šola Luče ob Savinji, podružnica Raduha — 1 učitelj za razredni pouk, U s strokovnim izpitom (za nedoločen čas), samsko stanovanje.
Občina Murska Sobota
Otroški vrtec Murska Sobota, področni oddelek Krog — 1 vzgojiteljica, VZG ali U z večletno prakso v vzgojno varstveni ustanovi.
Otroški vrtec Murska Sobota, področni oddelek Bakovci — 1 vzgojiteljica, VZG ali U z večletno prakso v vzgojno varstveni ustanovi.
Osnovna šola Bakovci — 1 učitelj za nemščino, PRU, samska soba pri zasebniku; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU, samska soba pri zasebniku.
Osnovna šola Beltinci — 1 učitelj za nemščino, PRU (PA), samska soba; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU (PA), za šolsko leto 1967— 1968, samska soba; 1 učitelj za 2. razred, U s strokovnim izpitom (za šolsko leto 1967,68), samska soba. Učitelji morajo stanovati v kraju službovanja.
Osnovna šola Bodonci — 2 učitelja za razredni pouk, U, ki je izredni slušatelj PA za razredni pouk 1 učitelj za matematiko in fiziko, tehnični in likovni pouk, U in ustrezen, uspešen študij na PA. Mesto razpisujemo za določen čas. 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino ter biologijo in kemijo, U ter ustrezen, uspešen študij na PA. Mesto razpisujemo za določen čas. Za vsa tri delovna mesta so na voljo samska stanovanja.
Osnovna šola Ivan Cankar Bogojina — 1 ravnatelj, P, PRU ali U s petletno prakso in organizacijskimi sposobnostmi. Na voljo je družinsko stanovanje; 2 učitelja za razredni pouk, U ali PRU; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, P, PRU ali U z večletno prakso, ki študira na PA; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU; 1 vzgojiteljica za otroški vrtec Filovci, VZG. Za vsa delovna mesta so na voljo samske sobe.
Osnovna šola Cankova — 1 učitel.i za telesno vzgojo in zgodovino s končano šolo za telesno vzgojo ali U (za določen čas od 1. 9 1967 do 31. 3. 1968), samska' soba.
Osnovna šola Domanjševci — 2 učitelja za razredni pouk, U z znanjem madžarščine in slovenščine. Stanovanja so na voljo v novem bloku; 1 vzgojiteljica za vrtec, VZG z znanjem madžarščine in slovenščine. Razpis velja do zasedbe mest.
Osnovna šola dr. Anice Rotdajč Grad — X ravnatelj, P ali PRU z n.ajmanj petletno učnovzgoj-no prakso ter da je družbeno politično aktiven in ima organizacijske sposobnosti. Na voljo je družinsko stanovanje; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU (PA), samska soba; 1 učitelj za nemščino, PRU (PA), samska soba. Nastop službe pri vseh delovnih mestih 25. 8. 1967.
Osnovna šola Gornji Petrovci, podružnica Marti-nje — 1 učitelj za biologijo in kemijo ali zgodovino in zemljepis, PRU ali U, ki študira ustrezno skupino, zaželeno je znanje nemščine; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali U, ki študira ustrezno skupino, zaželeno znanje nemščine.
Osnovna šola Gornji Petrovci, podružnica Ženav-Ije — 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali U* samska soba.
Osnovna šola Mačkovci — 1 učitelj za razredni pouk, U, samska soba; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU, samska soba; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU, samska soba; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU, (za določen čas, vezan po pogodbi šole), samska soba; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU (za določen čas, vezan po pogodbi šole), samska soba.
I. Osnovna šola Daneta Sumenjaka Murska Sobota — 1 učitelj za angleščino in nemščino, PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za slovenščino i in srbohrvaščino, PRU, stanovanja ni.
Osnovna šola III. Murska Sobota — 1 učitelj za oddelke posebne šole, PRU (ortopedagog), stanovanja ni.
Osnovna šola Rogaševci —; 1 učitelj za tehnični pouk in likovno vzgojo, PRU; 1 učitelj za ma-tefnatiko in fiziko. PRU; 1 učitelj za glasbeniv pouk, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo (ženska) PRU; 6 učiteljev za razredni pouk. U ali PRU. Za vsa razpisana mesta so na voljo samska stanovanja.
Osnovna šola Šalovci — 1 ravnatelj, PRU ali U z desetletno prakso in opravljenim strokovnim izpitom in znanjem slovenščine, ter madžarščine. Samsko stanovanje zagotovljeno.
Osnovna šola Salovci podružnica Dolenci — 2 učitelja za razredni pouk, U, stanovanje pri privatniku.
Osnovna šola Šalovci, otroški vrtec Hodoš — 1 vzgojiteljica, VZG z znanjem slovenščine In madžarščine, stanovanje pri privatniku.
Kmetijska srednja šola Rakičan — 1 učitelj za . slovenščino, P, družinsko stanovanje.
Gimnazija Jusa Kramarja Murska Sobota — 1 učitelj za slovenščino, P; 2 učitelja za matematiko in fiziko, P ali PRU z večletno prakso in opravljenim strokovnim izpitom. Za razpisani mesti za matematiko in fiziko stanovanje po dogovoru.
ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO MURSKA SOBOTA
razpisuje naslednja delovna mesta;
—	1 pedagoškega svetovalca za razredni pouk
—	1 pedagoškega svetovalca za mate-tiko-fiziko
—	1 pedagoškega svetovalca za zgodo-vino-zemljepis
—	1 pedagoškega svetovalca za telesno vzgojo
—	1 pedagoškega svetovalca za tuje jezike (nemščina, angleščina)
—	1 pedagoškega svetovalca za vzgojno-varstvene ustanove
—	1 psihologa za proučevalno delo in izobraževanje kadrov
Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	za prvo mesto končana PA za razredni pouk ali da je kandidat vpisan na PA in uspešno opravlja izpite tako, da bo najkasneje do šolskega leta 1967/68 diplomiral, in deset let pedagoške prakse;
—	za drugo, tretje, četrto in peto mesto diploma PA, VPŠ ali univerza in deset let uspešne pedagoške prakse;
—	za delovno mesto pedagoškega svetovalca za varstvene ustanove srednja vzgojiteljska šola ali višja izobrazba in 10 let prakse v vzgojnem delu:
— Za sedmo mesto diplomiran psiholog. Stanovanje za delovno mesto matematika-fizika bo zagotovljeno v šestih mesecih po nastopu, za druga mesta ni stanovanj. Kandidati morajo poslati prijave z dokazili o šolski praksi in poteku službovanja najkasneje do 15. maja Zavodu za PPS Murska Sobota, Kidričeva 9. O- izidu bodo obveščeni najkasneje do 15. 6. 1967. Razpis velja do zasedbe.
Občina Nova Gorica
Osnovna šola Branik — 1 učitelj za slovenščino in-angleščino. PRU ali P;-1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P.
Osnovna šola Dobrovo — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo in biologijo. PRU ali P (ženska); 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU. Prednost imajo štipendisti občine Nova Gorica.
Osnovna šola Dornberk — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, samska soba; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, družinsko stanovanje ali samska soba. Prednost imajo štipendisti goriške občine.
Osnovna šola Velušček Antona-Matevža Kanal — 1 učitelj za angleščino, PRU, ustrezna skupina PA ali VPS. stanovanja ni.
Osnovna šola Miren — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi OD, povračilo selitvenih stroškov.
Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica — 1 učitelj za slovenščino. PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; I učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P.
Osnovna šola Lucijana Bratkoviča-Bratuša Renče — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P. Za obe delovni mesti je zagotovljeno samsko stanovanje. Rok prijav (z dokazilom o strokovnosti) je 15 dni po objavi razpisa.
Osnovna šola Solkan — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za tehnični pouk z osnovami fizike, PRU, stanovanja ni.
Osnovna šola_ Sempaz — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P, samsko stanovanje; 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU, samsko stanovanje.
Osnovna šola Ivan Rob Šempeter pri Gorici — 1
. učitelj za fiziko in matematiko, P ali PRU.
Posebna osnovna šola Nova Gorica — 1 defektolog, PRU (PA-defektologija), stanovanja ni.
NIŽJA GLASBENA SOLA NOVA GORICA
razpisuje:
delovno mesto za strok, učitelja pihal in trobil (diploma S. G. S.)
Elektrogospodarski šolski center »Branko Brelih« Nova Gorica«
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	enega učitelja z visoko ali višjo izobrazbo strojne stroke za strokovne predmete;
—	dva učitelja z višjo ali srednjo izobrazbo strojne stroke za praktični pouk.
Pogoj je, da ima predhodno končano poklicno šolo in 5 let prakse v praktičnem delu.
Nastop službe je 1. september 1967. Osebni dohodki sp po pravilniku o analitski oceni delovnih mest. Stanovanj ni na razpolago. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o gornjih pogojih naj kandidati pošljejo do 30. aprila 1967 na naslov: Razpisna komisija EGSC Nova Gorica, Cankarjeva ulica 5.
Občina Novo mesto
Otroški vrtec Šentjernej — 1 vzgojiteljica, VZGf (za nedoločen čas).
Osnovna šola Brusnice — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za likovni in tehnični pouk, PRU alj P. Dodatek za težko delovno mesto.	>.
. Osnovna šola Brusnice, podružnica Gabrje — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje in dodatfek za težko delovno mesto .
Osnovna šola Dolenjske Toplice — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU.
Osnovna šola Mirna peč — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ah P.
Osnovna šola Katja Rupena Novo mesto — 1 učitelj knjižničar, slavist, PRU; 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P; 3 učitelje za telesno vzgojo (2 ženski, 1 moški), STU, PRU ali P.
Osnovna šola Otočec — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU, samska soba; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU samska soba.
Osnovna šola Prevole — 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P. V kraju so na , vpljo samska stanovanja.
Osnovna šola Semič, podružnica Štrekljevec — 1 . učitelj za razredni pouk, U, stanovanje zagotovljeno, plača po pravilniku OD šole.
Osnovna šola Martina Kotarja Šentjernej — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU ali P (za nedoločen čas), stanovanja ni.
Osnovna šola Martina Kotarja Šentjernej, podružnica Drča — 1 učitelj za razredni pouk, U (za določen čas do marca 1968, pozneje za nedoločen čas na podružnici Orehovica ali Zameško), samsko stanovanje.
Osnovna šola Škocjan — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za.fiziko in kemijo, PRU ali P; L učitelj za nemščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za biologijo in likovni pouk, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Trenutno je vseljivo , eno samsko sta-novanje, ostala po dogovoru.
Osnovna šola Šmarjeta — 1 učitelj za matematiko. PRU ali P; 1 učitelj za fiziko In tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali STU; 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali P. Samska soba zagotovljena.
Osnovna šola Šmihel — 1 učitelj za matematiko : in fiziko, PRU ali P (za nedoločen čas), stanovanja ni.
Osnovna šola Vavta vas — 1 učitelj za telesno vzgojo, P ali PRU, stanovanja ni.
Osnovna šola Žužemberk — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU. Šola nudi vsakemu samsko stanovanje.'
Posebna šola Šmihel pri Novem mestu — 1 .učitelj, za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za razredni pouk, defektolog. PRU; 1 vzgojitelj za vzgojno delo v domu, PRU ali U ali VZG. Šola nima stanovanj.
Gimnazija Novo mesto s pedagoškimi'oddelki in oddelki učiteljišča — 2 učitelja za matematiko in fiziko, P.
Šola za zdravstvene delavce Novo mesto — 1 učitelj za nemščino in angleščino, P, stanovanja
ni
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto:
1 PROFESORJA ZA TUJE JEZIKE: nemščino, francoščino in italijanščino, P
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE V STOPICAH
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA ZA NEMŠKI JEZIK
— Kandidat mora imeti višjo ali visoko izobrazbo.
Ponudbe z življenjepisom in dokazilom o strokovnosti naj kandidat pošlje razpisni komisiji.
Za kandidata, ki ga bo delovna skupnost sprejela, je preskrbljeno enosobno stanovanje.
Na osnovi dejanskih potreb po kadru, ki so bile ugotovljene na podlagi sistemizacije delovnih mest za šolsko leto 1966/67 in po sklepu seje delovne skupnosti ESŠ Novo mesto z dne 27. marca 1967 razpisuje delovna skupnost.
EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE NOVO MESTO
za šolsko leto 1967/68 naslednja delovna mesta:
1 UČITELJA MATEMATIKE, P P (zagotovljena garsonjera)
1 UČITELJA TELESNE VZGOJE,
P, PRU (stanovanja ni)
1 DIPL. EKONOMISTA za korespondenco in politično ekonomijo P (samska soba)
Občina Ormož
Osnovna šola Miklavž pri Ormožu — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU (PA ali VPŠ); 1 učitelj za glasbeni pouk, STU ali PRU (PA — skupina glasbeni pouk). 'Na voljo so 'samske sobe.
Osnovna šola Središče ob Dravi — 1 učitelj za tehnični/pouk in fiziko, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk in še kakšen predmet, PRU. Stanovanja ni.
Osnovna |ola Tomaž pri Ormožu — 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU, ki bi poučeval tudi 'srbohrvaščino, samska soba.
Osnovna šola Velika Nedelja — 1 ravnatelj, U z desetletno prakso, PRU s petletno prakso ali P s strokovnim izpitom; i učitelj za slovenščino, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU; 2 učitelja za razredni pouk, U.
’	•	- ''	■ v' '	-1- ■	•' '; •	•	:
-	- -.-er  , .v :.r.r....
Občina Piran
Osnovna šola Sečovlje — 1 učitelj za angleščino in likovni pouk, PRU (VPŠ ali fakulteta, skupina angleščina — likovni pouk). Stanovanja ni.
Vzgojni zavod Elvira Vatovec Strunjan in posebna osnovna šola — 1 učitelj ortopedagog, PRU (diploma iz ortopedagogike za duševno nezadostno razvite otroke); 2 vzgojitelja, PRU (diploma iz ortopedagogike za duševno nezadostno razvite otroke) ali U ali VZG. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Stanovanja ni.
Zavod za korekcijo sluha in govora Portorož — 1 učitelj za razredni pouk, PRU, stanovanja ni.
Delovna skupnost
GLASBENE ŠOLE PIRAN
razpisuje naslednje prosto delovno mesto;
UČITELJA ZA HARMONIKO IN NAUK O GLASBI
Šolska izobrazba: strokovni ali predmetni učitelj glasbe.
.. ..
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanje oziroma samska soba po dogovoru.
POMORSKA ŠOLA PIRAN
razpisuje v letu 1967 naslednja prosta delovna mesta:
1 UČITELJA ZA SLOVENŠČINO, (P)
1 UČITELJA ZA MATEMATIKO, (P)
1 UČITELJA ZA MATEMATIKO IN NAVTIKO, (P)
1 UČITELJA POMOR. IN SPLOŠNO TEHN. PREDMETOV, (P)
1 UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO, (P ali PRU)
Šola nima stanovanj.
Občina Postojna
Osnovna šola Postojna — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 2 učitelja ža tehnični pouk in fiziko, PRU ali P; 2 učitelja za telesno vzgojo, PRU ali F. Stanovanj ni.
Osnovna šola Pivka — 1 pomočnik ravnatelja, P, PRU ali U; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za likovni pouk, PRU; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU. Stanovanja po dogovoru.
Osnovna šola Prestranek — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, samsko stanovanje.
Občina Ptuj
Osnovna šola bratov Rešev Desternik — 1 učitelj za angleščino in nemščino, P ali PRU; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, P ali PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, pevski zbor, PRU; 1 učitelj za likovni pouk in telesno vzgojo, PRU ali STU (učitelj telovadbe). Stanovanj ni.
Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava — 1 učitelj za razredni pouk, U ali PRU; 1 učitelj za tehnični in likovni pouk, PRU. Na voljo je • ena garsonjera!
Osnovna šola Juršinci — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za nemščino, PRU. Na voljo sta samski sobi.
Osnovna šola Majšperk — 1 ravnatelj, P, PRU z desetletno prakso ali U s petnajstletno prakso; 1 učitelj za nemščino, PRU.
Osnovna šola bratov Štrafela Markovci — 1 učitelj za nemščino, PRU, samska soba.
Osnovna šola Podlehnik — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, P ali PRU; 1 učitelj za matematiko, P ali PRU; 1 učitelj za nemščino in angleščino, P ali PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk in zborovsko petje, P ali PRU; 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali U. Stanovanja ni.
Osnovna šola Podlehnik, podružnica Gruškovje — 1 učitelj za razredni pouk, PRU ali U, stanovanja nj.
Osnovna šola Franc Osojnik Ptuj — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU (PA), stanovanja ni.
Dijaški dom Ptuj — 2 vzgojitelja (1 moški in 1 ženska) za delo z gojenci, dijaki in vajenci, PRU (VPS ali PA), zaželena nekajletna praksa; X vzgojitelj ali vzgojiteljica za delo z osnovnošolci, U ali VZG. Na voljo sta dve samski sobi in oskrba v domu. Prošnje pošljite na Upravni odbor dijaškega doma Ptuj do konca maja 1967.
Občina Radlje ob Dravi
Osnovna šola Podvelka — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P (za določen čas od 1. 9 do 1. 12. 1967); 1 učitelj za glasbeni pouk P, PRU ali STU (skupaj z osnovno šolo Ribnica na Pohorju, po polovico delovnega časa na vsaki šoli). Avtobusne zveze z Ribnico, poseben dodatek.
Osnovna šola Radlje ob Dravi — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, na voljo je družinsko stanovanje s centralnim ogrevanjem; 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU, samsko stanovanje; 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU, samsko stanovanje; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali STU, samsko sta-novanje; 1 vzgojiteljica za vzgojno varstveni oddelek, VZG, stanovanja ni. .
Osnovna šola Radlje ob Dravi, podružnica Pla-\ nina — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje.
Osnovna šola Radlje ob Dravi, podružnica Brezovec — 1 učitelj za razredni pouk, U, samsko stanovanje.
Osnovna šola Vuzenica — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Stanovanj ni. Prošnje vložite do 5. maja.
Osnovna šola Vuzenica, podružnica Pernice — 1 učitelj za razredni pouk, U, stanovanja ni. Prošnje pošljite do 5. maja.
Občina Radovljica
Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, STU, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk, STU ali PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P (za določen čas).
Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica, podružnica Mošnje — 1 učitelj za razredni pouk, U.
Gostinska vajenska šola Bled — 1 učitelj za praktični pouk strežbe, UPP (visokokvalificirani natakar); 1 učitelj za praktični pouk kuharstva, UPP (visokokvalificirani kuhar). Na voljo so samske sobe.
Občina Ravne na Koroškem
Vzgojno varstveni zavod Ravne na Koroškem — 2 vzgojiteljici, VZG, stanovanja ni .
Osnovna šola Miloša Ledineka Črna na Koro-škem — 1 učitelj za slovenščino in srbohrva-ščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU; 1 učitelj za gospodinjstvo, PRU.
Osnovna šola Franca Pasterka-Lenarta Mežica — 1 učitelj za slovenščino, P ali PRU; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU. Na voljo sta garsonjeri ali družinski stanovanji.
Osnovna šola Frana Goloba Prevalje — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P (za določen čas, eno šolsko leto); 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU (VŠTK) ali STU; 1 pomočnik ravnatelja, diplomat VPS ali univerze. Stanovanj ni.
Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne ha Koroškem — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P. Stanovanj ni.
GIMNAZIJA RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje prosto delovno mesto učitelja za sociologijo in filozofijo, P Stanovanja ni. Nastop službe 1. septembra 1967. Prošnjo s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Gimnazija Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem.
Razpis prostih delovnih mest na GIMNAZIJI POSTOJNA
Na osnovi zakona in našega pravilnika o delovnih razmerjih ter na osnovi sklepa delovne skupnosti z dne 24. marca 1967 razglašamo za prosta naslednja delovna mesta:
—	1 UČITELJA ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE, (P)
—	2 UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, (P).
Kandidati morajo poslati svoje prijave delovni skupnosti gimnazije v 15 dneh po objavi razpisa; o izidu razpisa pa bodo obveščeni najkasneje v 38 dneh po dnevu, ko bo potekel prijavni rok.
Med posebnimi pogoji, ki jih postavljamo za sprejem v delovno razmerje, je tudi obvladanje slovenskega jezika.
Za prijavljčnce bo na razpolago 1 družinsko stanovanje, 1 garsonjera, v januarju 1968 pa še dve garsonjeri.
POSEBNA OSNOVNA SOLA RAVNE NA KOROŠKEM
razpisuje
8 PROSTIH DELOVNIH MEST DEFEKTOLOGOV
z višjo ali visoko izobrazbo.
Občina Ribnica
Osnovna šola Loški potok — 1 učitelj za razredni pouk, U (zaželeno je, da ima veselje do glasbe in telesne vzgoje); 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za slovenščino, PRU. Prednost imajo kandidati s prakso, stanovanja so zagotovljena.
Osnovna šola Ribnica — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj ža tehnično vzgojo in fiziko, PRU. Rok prijav je 15 dni po objavi razpisa.
Osnovna šola Ribnica, podružnica Sušje — 1 učitelj za razredni pouk, U, rok prijav je 15 dni po objavi, razpisa.
Osnovna šola Sodražica — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino ali za slovenščino in
" knjižničarstvo, P ali PRU; 1 učitelj ža matematiko in fiziko, P ali PRU; 1 učitelj za telesno vzgojo, STU (za eno šolsko leto). Nadomestilo za stanarino in kurjavo.
Osnovna šola Sodražica, podružnica sv. Gregor — 1 učitelj za. razredni pouk. U. Nadomestilo za stanarino in kurjavo in dodatek za težko delovno mesto.
Občina Sevnica
Osnovna šola Blanca — 1 učitelj , za zgodovino in zemljepis, PRU; 1 učitelj za kemijo in biologijo, PRU.
Osnovna šola Sevnica —. 1 učitelj za telesno vzgojo (ženska), PRU ali U; 1 učitelj za glasbeno vzgojo, PRU...
Osnovna šola .Milan Majcen Šentjanž — 1 učitelj za nemščino, PRU ali P, samsko, stanovanje.
Osnovna šola Tržišče — 1 učitelj za matematiko ' in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU; i vzgojiteljica, VZG. Stanovanje je zagotovljeno. '
Občina Sežana
Osnovna šola Divača — 1 učitelj za knjižničarstvo in slovenščino, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj ža angleščino, PRU ali P, dvosobno stanovanje; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU/ garsonjera.
Osnovna šola Dutovlje -T- 1 učitelj za angleščino in slovenščino. PRU, stanovanje zagotovljeno.
Osnovna šola Komen — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P. samska soba.
Osnovna šola Sežana — 1 učitelj za matematiko, PRU ali P, garsonjera.
Občina Slovenj Gradec
Osnovna .šola Rada Iršiča Mislinja —• 1 učitelj za tehnični pouk, PRU.
Osnovna šola Rada Iršiča Mislinja, podružnica Završe — 1 učitelj za, razredni pouk, U, samsko stanovanje.
II. osnovna šola Slovenj Gradec — 1 učiteljica za gospodinjski pouk,. PRU; 1 učitelj za likovni pouk in tehnično vzgojo, P ali PRU. Prijave z diplomo in kratkim življenjepisom pošljite v roku 14 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni.
Osnovita šola Šmartno pri Slovenj Gradcu — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU (PA) ali STU. Obvezno vodenje pevskega zbora. Stanovanja
.
Ekonomska srednja sola Slovenj Gradec
sprejme s T. Septembrom 1967
MATEMATIKA
(diploma II. stopnje filozofske
fakultete)
ALI DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
(diploma 11. stopnje, ekonomske fakultete).
Občina Slovenska Bistrica
Osnovna šola Črešnjevec — 1 učitelj za slovenščino in .angleščino, PRU (PA); 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU (PA).
Osnovna šola Laporje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU (PA) za nedoločen čas, stanovanje.
Osnovna šola Makole — 1 učitelj za matematiko, PRU in 1 učitelj za nemščino, PRU. Nastop službe 1. 9. 1967, za stanovanje tx> poskrbljeno.
Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica in podružnične šole — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za nemščino, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk in gospodinjstvo, PRU; 1 učitelj za zemljepis in zgodovino, PRU ali P (s predhodno učiteljsko izobrazbo), dodatek, za težje delovne pogoje; 1 učitelj za razredni pouk, U.
Osnovna šola Poljčane — 1 učitelj za glasbeni pouk, U, PRU ali P. Stanovanje je zagotovljeno, možna je tudi honorarna zaposlitev na glasbeni šoli.
Osnovna šola Slovenska Bistrica — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, stanovanja ni.
Osnovna šola Spodnja Polskava — 1 učitelj za slovenščino. PRU ali P.	v
Osnovna šola Tinje — 2 učitelja za razredni pouk, U; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU; 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU. Stanovanje je zagotovljeno. Plača po pravilniku šole, v katerem so zajeti ugodnost-ni pogoji službenega- mesta.
Posebna osnovna šola Slovenska Bistrica — 3 učitelje ortopedagoge, PRU ali U s pogojem, da študira ortopedagogiko izredno na PA; 2 vzgojitelja ortopedagoga v domu posebne šole, PRU ali VZG ali U s pogojem, da študira ortopedagogiko izredno na PA; 1 socialni delavec, PRU (višja šola za socialne delavce).
Glasbena šola Slovenska Bistrica — 1 učitelj za klavir in harmoniko, STU ali PRU, stanovanja ni.
Glasbena šola Slovenska Bistrica, oddelek Poljčane — 1 učitelj za harmoniko, violino in kitaro, STU al; PRU, stanovanja ni.
Glasbena šola Slovenska Bistrica, oddelek Pragersko — 1 učitelj za kitaro, harmoniko r: ’ hala In trobila, STU ali PRU, stanovanja ni.
Delovna skupnost
osnovne Sole sp. Polskava
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visoka izobrazba in 5 let vzgojno-izobraževalne prakse,
—	višja izobrazba in 10 let vzgojno-iz-obraževalne prakse,
—	srednja izobrazba in 15 let vzgojno-izobraževalne prakse.
Družinsko stanovanje je na voljo. Nastop službe s 1. avgustom 1967.
Ponudbe z dokazili o strokovni usposobljenosti in dosedanjem delu pošljite tajnj-štvu šole z oznako »za razpisno komisijo« do 29. aprila 1967.
Razširjena razpisna komisija
OSNOVNE SOLE POHORSKEGA BATALJONA — OPLOTNICA
razpisuj e v rednem razpisnem roku dGtovno mesto
•- RAVNATELJA SOLE OPLOTNICA , S PODRUŽNIČNIMI ŠOLAMI: KE-BELJ, LUKANJA, PRIHOVA
‘ji Pogoji: visoka izobrazba in 5 let pedagoške prakse, ali višja izobrazba in 10 let pedagoške prakse, ali srednja izobrazba in 15 let pedagoške prakse
Kandidat mora imeti strokovni izpit in se mora odlikovati v pedagoškem organizacijskem in družbenopolitičnem delu.
K prošnji je treba predložiti življenjepis, potrdilo o dosedanjem službovanju in strokovnosti.
Nastop službe 1. IX. 1967.
Družinsko stanovanje.
Občina Slovenske Konjice
Osnovna šola Loče — 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko, PRU ali P (za dve leti); 1 učitelj za razredni pouk, PRU (PA). Zagotovljena so samska stanovanja v učiteljskem bloku.
Osnovna šola Vitanje — 1 učitelj za nemščino in slovenščino, PRU, soba; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU, soba.
Osnovna šola Zreče — 1 učitelj za razredni pouk, U (za določen čas); 1 učitelj za slovenščino angleščino ali srbohrvaščino), PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU (VSTK ali absolvent za določeno dobo). Na voljo so samske sobe .
Osnovna šola Zreče, podružnica Resnik — 1 učitelj za razredni pouk, U, družinsko stanovanje.
Občina Šentjur pri Celju
Osnovna šola Dobje — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, samska soba.
Osnovna šola Dramlje — 1 učitelj za angleščino, PRU ali U z znanjem angleščine, Samska soba.
Osnovna šola Ponikva — 1 učitelj za angleščino, PRU, zveze s Celjem ugodne, šola vrača potne stroške.
Osnovna šola Franja Vrunča Slivnica pri Celju — 1 učitelj za slovenščino in nemščino, PRU ali P.
Osnovna šola Šentjur pri Celju, podružnica Blagovna — 2 učitelja za razredni pouk, U, družinsko stanovanje v šoli.
Občina Škofja Loka
Osnovna šola Gorenja vas — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in kemijo, PRU ali P; 1 učitelj za telesno
0 vzgojo, STU, PRU ali P. Sola nima stanovanj.
Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za fiziko in tehnični pouk, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk,.PRU ali P (obvezno Vodstvo pevskih zborov); 1 učitelj za srbohr-' vaščino, PRU ali P (delna zaposlitev). Rok za Prijave je 15 dni po objavi razpisa .
Osrovna šola Železniki — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni Pouk, PRU ali P (nevozač). Zagotovljene so samske sobe .
Občina Šmarje pri Jelšah
Osnovna šola Kozje — 1 učitelj za matematiko, pRU ali P, predvidena gradnja stanovanj; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P (delna zaposlitev), predvidena gradnja stanovanj; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU ®R P (delna zaposlitev), stanovanja ni; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (delna zaposlitev), stanovanja ni; 1 učitelj za likovni P^uk, PRU ali P (delna zaposlitev), stanova-n n-'a ni-
tJsnovna šola Kozje, podružnica Buče — 1 učitelj za razredni pouk, U, stanovanja ni. snovna šola Rogatec — 1 učitelj za razredni P°uk, U s strokovnim izpitom, stanovanja tre-nutno ni.
snovna šola Rogatec, podružnica Stojno selo — 1 učitelj za razredni pouk, U s strokovnim iz-Pitom, stanovanja trenutno ni. snovna šola Rogaška Slatina — 1 učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za angleščino, PRU; 1 učitelj za razredni pouk, U. Prednost imajo kandidati s strokovnim izpitom, rok prijave le 15 dni p0 0bjaVj razpisa, snovna šola Šmarje pri Jelšah — 1 učitelj za U^venščino, PRU ali P; 1 učitelj defektolog,
Občina Tolmin
Osnovna šola Peter Skalar Bovec — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P, samsko stanovanje; 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P, samsko stanovanje; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P, samsko stanovanje.
Osnovna šola Kobarid — 1 učitelj za angleščino, PRU; 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU. Zagotovljeno je manjše družinsko stanovanje.
Osnovna šola Dušan Munih Most na Soči — 2 učitelja za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. Samska stanovanja so zagotovljena.
Osnovna šola Simon Kos Podbrdo — 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P; 1 učitelj za tehnični pouk in osnove fizike, PRU ali P. Samske sobe so zagotovljene. Rok prijav je 10. junij 1967.
Osnovna šola Tolmin — 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU; 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU. Samske sobe v Tolminu.
GIMNAZIJA TOLMIN
razpisuje za šolsko leto 1967/68 naslednja prosta delovna mesta:
2 UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO — P
Na razpolago je samsko stanovanje, vseljivo 1/9-1967.
Občina Trbovlje
Vzgojno varstveni zavod Trbovlje — 5 vzgojiteljic, VZG, stanovanj ni.
Osnovna šola Ivan Cankar Trbovlje — 1 učitelj za telesno vzgojo (moški), STU, PRU ali P; 1 učitelj Za likovni pouk, PRU ali P (za čas od 8. aprila 1967 do 1. marca 1968).
Osnovna šola Tončke Čečeve Trbovlje — 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P.
Tehniška srednja šola Trbovlje — 1 učitelj za telesno vzgojo. P; 2 učitelja za strokovne predmete elektrotehniške stroke, šibki tok. P, diplomiran inženir elektrotehnike, šibki tok.
Za šolsko leto 1967/68 razpisuje
EKONOMSKA SREDNJA SOLA TRBOVLJE
v smislu predpisov po službeni dolžnosti naslednja učna mesta:
3 DIPL. EKONOMISTA dokončana ekonomska fakulteta;
1 PROF. NEMŠČINE — SLOVENŠČINE dokončana filozofska fakulteta Nastop službe 1. septembra 1967.
Občina Trebnje
Osnovna šola Mirna — 1 učitelj za nemščino, PRU ali P.
Osnovna šola Mokronog, podružnica Trebelno — 5 učiteljev za razredni pouk, U (za nedoločen čas), samska stanovanja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Osnovna šola Mokronog, podružnica Jelševec — 2 učitelja za razredni pouk, U (za nedoločen čas), samska stanovanja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Občina Velenje
Vzgojno varstvena ustanova Šoštanj — 1 vzgojiteljica, VZG za predšolski oddelek v Šmartnem ob Paki, stanovanja ni.
Osnovna šola Jožeta Letonja-Kmeta Šmartno ob Paki — 1 učitelj za nemščino P ali PRU z nekajletno prakso; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, P ali PRU z nekajletno prakso. Nastop službe 1. sept. 1967. Prijave sprejemamo 15 dni po razpisu. Šola nima stanovanj.
I.	osnovna šola Šoštanj — 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU, družinsko stanovanje, vseljivo do konca koledarskega leta; 1 učitelj za slovenščino in angleščino, PRU, garsonjera ali samska soba; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU, samska soba; 1 učitelj za telesno vzgojo (moški), PRU, samska soba.
II.	osnovna šola Šoštanj — 1 učitelj za razredni pouk, U, stanovanja ni; 1 učitelj za angleščino, P ali PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za biologijo in kemijo, P ali PRU, stanovanja ni; 1 učitelj za likovni pouk, PRU ali STU, stanovanja ni; 1 učitelj za angleščino in slovenščino. P ali PRU, samska soba; 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali STU, samska soba.
Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje — 1 učitelj za slovenščino in srbohrvaščino, PRU ali P, dvosobno družinsko stanovanje ali soba s souporabo kuhinje; 1 učitelj za angleščino in slovenščino, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za biologijo in kemijo, PRU ali P, stanovanja ni; 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P, dvosobno družinsko stanovanje ah soba s souporabo kuhinje.
Osnovna šola Miha Pintar-Toledo Velenje — 1 učitelj za fiziko in matematiko, PRU ali P; 1 učitelj za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; I učitelj za tehnični pouk, PRU; 1 učitelj za razredni pouk v 5. razredu, U s strokovnim izpitom. Na voljo je troje stanovanj.
Osnovna šola Miha Pintar-Toledo Velenje, podružnica Plešivec — 2 učitelja za razredni pouk, U (učiteljski par), komfortno družinsko stanovanje.
Osnovna šola Miha Pintar-Toledo Velenje, podružnica Skale — 1 učitelj za razredni pouk, U s strokovnim izpitom.	-
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA VELENJE razpisuje prosto delovno mesto
— UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK
Pogoj: PRU z opravljenim strokovnim izpitom. Stanovanje je na voljo.
GIMNAZIJA VELENJE
razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1 UČITELJ za slovenski jezik, profesor 1 UČITELJ za angleški jezik, profesor I UČITELJ za zgodovino, profesor 1 UČITELJ za kemijo-biologijo, profesor,
družinsko stanovanje Ostala stanovanja po dogovoru.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ALI UČITELJA KEMIJE (P)
2.	DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ALI UČITELJA FIZIKE (P)
3.	UČITELJA ZA MATEMATIKO (P ali PRU)
Za razpisana mesta je zaželena nekajletna praksa, ostalo po dogovoru.
Razpisna komisija za delovna razmerja pri Svetu osnovne šole »Jožeta Letonja-Kmeta« v Šmartnem ob Paki
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
s pogoji:	|
—	visoka šolska izobrazba pedagoške smeri s 5-letno prakso;
—	višja šolska izobrazba pedagoške smeri z 10-letno prakso;
—	srednja šolska izobrazba pedagoške smeri s 15-letno prakso.
Kandidati morajo zadostiti pogojem, ki jih navaja 43. člen Zakona o upravljanju v zavodih.
Družinsko stanovanje bo na razpolago v . jeseni.
Rok prijave je 15 dni po razpisu. Nastop službe je takoj ali po »dogovoru.
Občina Vrhnika	1
Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika — 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, enosobno stanovanje, vseljivo 1. novembra 1967.
Občina Zagorje
Ospovna šola Ivana Skvarča Zagorje ob Savi — 1 učitelj za telesno vzgojo (ženska), STU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino mvslovenščino, PRU ali P.
Osnovna šola Tone Okrogar Zagorje ob Savi — 1 . učitelj za matematiko in fiziko, PRU ali P, stanovanja m.
Posebna osnovna šola Zagorje ob Savi — 2 učitelja ortopedagoga, PRU.
Občina Žalec
Osnovna šola Vlado Bagat Braslovče — 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, STU, PRU ali U z vsaj triletno prakso; 1 učitelj za angleščino, PRU, možna je pogodbena zaposlitev. Stanovanj ni.
Osnovna šola Polzela — 1 učitelj za telesno vzgojo, STU ali PRU, stanovanja ni.
Osnovna šola Slavko Šlander Prebold — 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P (ženska), stanovanja ni; 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P, stanovanja ni.
Osnovna šola Slavko Šlander in osnovna šola Šempeter — 1 učitelj za glasbeni pouk, PRU ali P. samska soba v Šempetru.
Delovna skupnost
GLASBENE ŠOLE ŽALEC
razpisuje za šolsko leto 1967/68 prosto mesto
— UČITELJA ZA NAUK O GLASBI
Pogoj je P ali PRU.
Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« poje že 40 let
Prvi zbor slovenskega učiteljstva je bil ustanovljen 1921. leta in se je imenoval Pevski zbor zveze slovenskih učiteljskih društev v Julijski Krajini. Fašistični režim v tedanji Italiji je s svojim odnosom do tega zbora dosegel, da je bil le-ta 1925 ukinjen. V omenjenem obdobju je zbor priredil 19 koncertov; prvi je bil 29. aprila 1922 v Gorici, zadnji pa 12. septembra 1925 prav tako v Gorici. Sicer pa je gostoval v mnogih krajih Slovenskega Primorja, tedaj imenovanega Julijska Krajina. Razen v slovenskih mestih je zbor nastopil tudi v Benetkah in Bologni, nekaj koncertov pa je bilo prepovedanih, tako v Vidmu, Trstu in Gorici.
Tisti čas je več slovenskih učiteljev emigriralo iz Italije in začelo delovati v Jugoslaviji. Med njimi je bilo tudi več pevcev, ki so ustanovili 1925. leta v Ljubljani Pevski zbor Udruženja jugoslovanskih učiteljev. Po zapiskih pokojnega dirigenta Srečka Kumarja je začel zbor javno nastopati 1923. leta. Od tedaj pa do začetka druge svetovne vojne je prirejal koncerte po Jugoslaviji, imel pa je še dve turneji po inozemstvu — po Čehoslovaški in Bolgariji. Posebno uspešna je bila pot po ČSSR, ki je trajala od 27. marca do 8. aprila 1930, ko je zbor nastopil v Pragi, Hradec Kralovem, Plznu, Čeških Budejo-vicah, Olomoucu, Brnu in Bratislavi*. Tedaj znameniti glasbeni kritiki Jifak, Vycpalek, Fiala, Hana? in drugi so pisali o zbo-rovi zmogljivosti v superlativih. Poseben rekord je dosegel zbor v Brnu, kjer ga je 3. aprila 1930. leta v stadionski dvorani poslušalo dvanajst tisoč otrok. Tedaj je na koncertih sodelovala tudi operna pevka Mezetova. 5. mar-
ca 1931 je zbor prvič nastopil v Beogradu. Dr. Miloje Milojevič, ki je pozneje ustanovil Collegium musicum, je v Politiki 7. marca ocenil'zbor kot prvovrstno umetniško telo. Tedanji ocenjevalci so poudarjali tudi to, da so naši slovenski učitelji ustanovili svoj zbor po vzoru praškega, moravskega in češkega učiteljskega pevskega zbora. Kakšno zanimanje so vzbujali koncerti zbora tisti čas, potrjuje dejstvo, da je v Fardubicah igrala ob sprejemu na kolodvoru železniška godba in da je bilo vse mesto okrašeno z zastavami, o čemer je 5. aprila 1930 pisal Slovenski narod. V zboro-vem arhivu je še nekaj slik s sprejema na ljubljanskem kolodvoru, kjer se je gnetlo ljudstva.
Petletnico svojega obstoja ie proslavil zbor s koncertom 10. maja 1930, ki je trajal tri ure, na njem pa so zapeli 30 pesmi, med njimi večino modernejših jugoslovanskih skladb.
2e ob ustanovitvi si je zbor postavil predvsem dva smotra, ki ju je v predvojni dobi, kakor tudi po obnovitvi 1952, vselej zasledoval. Večina članstva so zborovodje, ki prenašajo znanje, ki ga pridobijo na vajah oziroma zborovodskih tečajih, v kraje službenega delovanja. Ob tridesetletnici 1956. leta je članstvo vodilo 47 mladinskih zborov, 15 moških, 10 ženskih in 19 mešanih zborov, skupaj torej 91 raznih zborov. Sedaj deluje zborovo članstvo v 48 krajih Slovenije. To dokazuje, da je zbor najcenejša zborovodska šola, ki je velikega pomena za vokalno kulturo. Podobnega primera nimamo v Jugoslaviji. To pa je mogoče le zato, ker članstvo samo veliko prispeva. Že 1. 1930 je 24. aprila ''
Učiteljskem tovarišu tedanji predsednik Tit Grčar zapisal, da se mora vzdrževati v času tečajev vsak član »sam, iz lastnih žepov, nekaterim plača zbor prenočišče in le malokateri dobi povrnjene izdatke za vožnjo« Sedaj je to nekoliko drugače, vendar še vedno ne ustreza, ker je hranarina v času vaj minimalna, precj manjša od sedanjih cen, večkrat pa je odbor tudi ne more izplačati. V tridesetih letih so skoraj vsa učiteljska društva, ki so bila tedaj združena v ljubljanski sekciji UJU, prispevala za vzdrževanje zbora.
Drugi smoter je prirejanje koncertov. V prvem obdobju zbo-rovega delovanja so mnogi skladatelji pisali za naš zbor. Močan je bil vpliv na mladinsko netje, saj smo organizirali 2. in 3. junija 1934 velik mladinski festival, na katerem je nastopilo 20 mladinskih zborov. Tako je naš zbor nekak predhodnik sedanjega mladinskega festivala v Celju. Ker takrat ni bilo poklicnih ansamblov,- je bil zbor nosilec novih stremljenj vokalne ustvarjalnosti.
Poseben pomen za zbor ima delo zborovodij Emila Adamiča in Srečka Kumarja, ki mu je zbor postavil 25. maja 1953 spomenik v Kojskem. Srečko Kumar je bil kasneje, okoli 1938 leta, zborovodja učiteljskega pevskega zbora »Marinkovič« v Beogradu, v slovenskem učiteljskem zboru pa je sodeloval že od vsega začetka. Tako je ohranjena zborova slika, objavljena v Ilustriranem Slovencu 21.-junija 1925, na kateri so Emil Adamič, Srečko Kumar ter gosta Ivan Rijavec in Pavla Lovšetova.
(Konec prihodnjič)
Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je 1958 pel na grobovih padlih mornarjev na Hvaru
Osnutek spremenjenega in dopolnjenega
statuta sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije
Predsedstvo Republiškega odbora delavcev druž- strokovno, splošno, ekonomsko in benih dejavnosti Slovenije vabi vse člane in organi- idejno-politično izobraževanje de-zacije sindikata, da razpravljajo o predlogu statuta, tako da bi bil novi statut čimbolj izraz neposredne akcijske aktivnosti za prihodnja štiri leta.
Predloge in pripombe pošljite neposredno Kčmi- samoupravljanja
lavcpv, da bi se delavci usposabljali za strokovnejše delo in da bi aktivno sodelovali v bolj in bolj različnih in razvitih oblikah
siji za statut pri Centralnem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, Beograd, Trg Marxa i Engelsa 5 — do 21. junija t. h, kopije predlogov ali pripomb pa Republiškemu odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4.
I.
VLOGA IN NALOGE
kateri
čanov
se oblikuje standard ob-in skoraj vse družbene potrebe, zato se mora tudi v komuni boriti, da bi delovni ljudje
Sindikat delavcev družbeni!)/ teh dejavnosti kar najneposred- qin(,ikat nr,h,lfl„ dejavnosti Jugoslavije je samo- ^je vplivali na oblikovanje po- s‘^ kat	7f X,4 Dred'
Mike in odločanje na področju	J	'n drug 1 Pred~
prosvete,' kulture, - zdravstvenega "
Zaščitna vloga sindikata je ena izmed njegovih bistvenih funkcij in ni le v tem, da usklajuje posamične in splošne interese, temveč tudi v različnih oblikah varstva samoupravnih pravic delovnih organizacij, delovnih skupnosti, delovnih enot in posameznih delavcev. Posebna oblika aktivnosti sindikata je varstvo pravic delovnih ljudi, ki izvirajo iz delovnih razmerij. V uresničevanju zaščitne funkcije daje
stojna družbeno-politična organizacija, v kgtero se prostovljno združujejo delavci, zaposleni v družbenih dejavnostih in delavci, ki opravljajo na teh področjih samostojen poklic. Namen združevanja je, da bi vispešneje ures-
pisih s področja dela na samo-
in socialnega varstva, zavarova- ‘1Pra',nih načelih, zavzema se za
nja, uprave itd.
— Spričo tega, da družbenih dejavnosti neposredno pomaga dvigati
to, da so v splošnih aktih delovnih organizacij natančno do-ločene pravice in obveznosti de-....... lavcev in zahteva njihovo do-
ničevali materialne in družbene dela in da je sestavni del priza interese, razvijali socialistične devanj skupnosti, da bi nenehno
nacionalni proizvod ter
družbene odnose, samoupravlja- večala nje in delitev po delu, usklajevali posamične in skupne interese s splošnimi'interesi, da bi zava- sindikat zavzema za tesnejše po
sledno upoštevanje, nadalje, da samoupravni organi z dolžno pozornostjo in objektivno rešu-jejp pritožbe in ugovore delavcev;

Ijenjs:
lavci drugih držav ter reševali
varstvu njihovih pravic in pravic
znJSZ&szM	EZS—;;;
poslovanje in uporabo znanstve- apiovpp nih dosežkov v delu delovnih
druga vprašanja skupnega dela in vzajemnosti delavskega razreda.
Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije se vklju- bojnega, medobčinskega in med-
ali samoupravne organizacije, katerih pravice šo kršene, ...	,	,,,,	, itd. Posebna vloga na področju
5® ;i'a!VIjanje,.,V«eh ,0b"k. medS®‘ varstva gre organom sindikata,
organizacij družbenih dejavnosti;
čuje v Zvezo sindikatov Jugo- republiškega sodelovanja;
slavi je: tako usklajujeta interese uresničevanje integracijskih pro-In utrjujeta enotnost delavskega razreda, obravnavata vprašanja
ki moralno, politično, družbeno, materialno in strokovno pomagajo svojim članom, razen tega pa in pojave in nanje opozarjajo sindikalne in samoupravne organizacije ter
cesov in drugih oblik združeva- anaii7irnin nritnžhe nja, ki pomagajo učinkoviteje in anall7:iraJ0 Pntozbe in probleme, ki so skupni za vse racionalneje zadovoljevati potre-delovne ljudi, ter sodelujeta z be, kar zagotavljajo delovnim ustreznim’družlAncT-DoliUčnim či drugimi sindikati, da bi enotno ljudem in občanom delovne or- '	'	P
in vsestransko nastopali v vseh ganizacije družbenih (dejavnosti;
— organi sindikata neposredno in vsestransko pomagajo podružnici in ji nudijo možnosti za de-pa tako razvija vse
oblikah socialistične graditve naše države.
Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije dcriie siro- lovanje, ta ške Zveze sindikatov Jugoslavije v sorazmerju z zadevami in nalogami, ki jih zanj opravlja Zveza
obiike neposrednega samoupravljanja in odločanja delovnih ljudi nju vseh vprašanji ki so v mte-” delovnih organizacijah in de- ^
niteljem predlagajo ukrepe, s katerimi naj te pojave odpravijo.
— Sindikat delavcev družbenih dejavnosti tesno sodeluje z drugimi sindikati, sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politike Zveze sindikatov ter pri reševa-
resu vsega delavskega razreda, ter pri zagotavljanju ustavnih
sindikatov, in tiste, ki nastanejo lovr»h enotah; trudi se za samo-i
S0lidarn“ti S%0ffl?oeaVinteSdm P*^delovnega človeka ” bori/se gapizaciji stciadno z interesi dru- za uresničevanje ustavnega nače-družbenih Sin samoupravnih organizacij ter	•
delavskega razreda. Simjikat delavcev
dejavnosti Jugoslavije samostoj- samoupravnimi pravicami delov- n^radnosU°Ju^slTvijenier^ no določa ohlikp svhip	nih Hudi in občanov ter nroti na ,.	, ,	____
no določa oblike svoje organiza- nih ljudi in cije ter razpolaga z materialnimi avtarkličnim
občanov
težnjam
'delovnih tavlia materialde in druge mož-
nosti za izvajanje tega načela v svoji dejavnosti ter spodbuja
!« uiu-
zacijskem in materialnem osa- veka v delovni skupnosti in za mosvajanju ter krepitvi vloge uresničevanje-njegovih pravic; za ™HahVM7ni ?**inVdruBih množič-ztoi podružnice in organizacij v zatiranje vseh oblik egoističnih ^SggSaciiLh v £muni in
in finančnimi sredstvi, pri tem organizacij; za svobodno samo-pa se ravna po načelih o organi- upravno delovanje delovnega Cio- ""ie čfane Tn" delovne skupnostf,
73 r1) i Irorr) in w% o«1	____ trnlm t r HolnTrm p>l»-ii»-iv»/-ve«fi m f»r>	J
da razvijajo aktivnost v orgam-
občini, pokrajini in republiki. in lokniističnih interesov ter ad-Neposredno samoupravljanje v mlnistrativno birokratskih po-delovnih organizacijah, ustvarja- stonkov, mezdnih odnosov in nje dohodka in delitev po delu podobnih pojavov so temeljne značilnosti družbeno- dejavnostih, ekonomskega položaja delovnih ljudi v družbenih dejavnostih, ki
v družbenih
— Naloga sindikata je, da ne-
drugih družbenorpclitičnih skupnostih v zvezi z vsemi vprašanji paše socialistične družbe.
— Sindikat usmerja svoje člane k razvijanju mednarodne proletarske vzajemnosti, sodeluje z
, , . .	. .	nehno skrbi za izpopolnjevanje naprednimi sindikati, zlasti sindi
določajo značaj, vlogo in naloge sistema delitve po delu. Izhajajoč kati ustreznih dejavnosti v drugih
sindikata. Spričo tega in nega interesa družbe
poseb-za delo
družbenih dejavnosti sindikata zlasti v tem:
— da se zavzema za uresničevanje ustavnega načela o enakem družbeno - ekonomskem položaju
iz tega, da pomenita dohodek in njegova delitev konkretno mate-
državah, na načelih prostovoljnosti, enakopravnosti, vzajemnega
so naloge rializacijo samoupravnih pravic spoštovanja in svobodne izmenja-delovnih ljudi, se sindikat zavze- ive mnenj in izkušenj in prispeva za to, da o delitvi dohodka s ^em k utrjevanju miru na svetu,
odločajo neposredno delavci, ki so ga ustvarili; da o dohodku in
krepitvni miroljubne koeksistence v odnosih med narodi in državami, k razvijanju prijateljstva,
činiteljev, ki v družbeni delitvi dela enakopravno z drugimi dejavnostmi ustvarjajo družbeni
nega napredka v svetu.
— Sindikat deluje tudi v zvezi vsemi drugimi uslugami, ki
vseh delovnih ljudi; za realno njegovi delitvi odločajo v delov-
vrednotenje dela in za položaj nih organizacijah skladno z enot- sodelovanja in vzajemnosti de-druzbemh dejavnosti kot nujnih nimi interesi delovne organizacije lavskih gibanj za razvoj družbe-v.	->-•>*-'	za razširjeno reprodukcijo ter
druge oblike modernizacije in napredka dela ustanove; da na-
proizvod In grade našo sociali- sprotuje delitvi ustvarjenega do- izvirno iz položaja in vloge stično družbo; da se bon za takš- hodim na del za osebne dohodke, delavskega razreda ter nadaljnje ne odnose med družbeno skup- ki ni rezultat opravljenega dela, socialistične graditve in razvoja nostjo m delovnimi organizacija- uravnilovki, birokratskim vpli- socialističnih odnosov v naši mi družbenih dejavnosti, ki te- vom, se postavlja po robu odpo- družbi, melje na samoupravnih načelih ram in drugim negativnim poja-in usklajujejo njihov materialni vom v delitvi dohodka in osebnih
in družbeni položaj, razvijajo in pospešujejo napredek dela glede na realne možnosti in potrebe družbe;
— da sodeluje pri oblikova- dikat taj?o usmerja samoupravno nju politike, sestavljanju družbenih načrtov in programov razvoja družbeno-političnih skupnosti delavcev
II.
TEMELJNE DOLOČBE
J. člei)
Ime sindikata je: Sindikat delavcev odločanje v delovnih organlzaci- družbenih dejavnosti Jugoslavije (v jah, da store ukrepe za varstvo nadaljnjem besedilu sindikat).
dohodkov,
— Ker je zboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev temeljni namen naše družbe, sin-
za področje družbenih dejavnosti in se bori za njihovo dosledno uresničevanje;
Območje dejavnosti sindikata je pri aeiu, zagoiavitev ozemlje * Socialistične federativne re-sredstev v skladih skupne potroš- hUfcUke Jugoslavije, nje in njihovo uporabo za zboljšanje možnosti za počitek in
— da se bori za upoštevanje in rekreacijo delavcev, za njiho-
različnih delovnih razmer in posebnosti različnih delavnosti ter
vo kulturno izobraževanje in za druge namene, ki služijo dvigu ^tj
2. člen
Sindikat organizira:
— delavce, zaposlene v delovnih organizapijah s področja izobraževanja in vzgoje, znanosti, kulture, umet-in zabave, radia in televizije,
socialnega zavarovanja, bank. zavarovalstva in veterinarske službe;
j	, »i«	,	,	.	v	||U31Ž XII ZcžUetVc, i d Ul tl III	,
oa se zavzema za mihov enako- njihovega osebnega in družbene- zdravstvenega in socialnega varstva, pravni položaj, izenačevanje mož- ga standarda.
nosti poslovanja in vrednotenja Sindikat neguje in kjrepi soli _
dela na podlagi realne družbene darnost delavskega razreda, raz- organjh! družbenih organizacijah,
presoje pomena in delovanja po- vija humane odnose in zagotavlja zbornicah in združenjih:
osebne nravice delavcem in svo- —	ki na Področju družbe-
ostone pravice oeiavcem in svo- n)h dejavnosti opravljajo samostojen
sameznih dejavnosti ter njihovih
delavce, zaposlene
državnih
delovnih organizacij, ko zadovo- bodo kritike; razvija poslovno poklic.
ljujejo družbene potrebe;
— decentralizacijo funkcij
socialistično moralo, krepi osebno in družbeno odgovornost ter spo-
družbeno - političnih skupnosti štovanje zakonitosti pri delu; glede na organizacijo in delava- bori se za temeljitejše in kvali-nje družbenih dejavnosti, nadalje tetnejše delo ter pravilne odnose samostojnost in samoupravnost delavcev do tistih, ki so jim nedelovnih organizacij terjajo raz- menjene storitve; nenehno se
3. člen sindikatu
Članstvo voljno.
Član postane, kdor osnovno organizacijo podružnico.
je prost o-
se vpiše v sindikata —
4. člen
Sindikat se vključuje v Zvezo
v takšnih razmerah dobiva pose- negativnim pojavom in težnjami toUkovanju ^“iresniee^Sju lenjene
ki bi bile usmerjene proti samo-cf0,ltikP in redno plačuje ustrezni del upravljanju, interesom delovnih *lanarine' ljudi in družbene skupnosti kot	s. gien
celote.	Sindikat tesno sodeluje s strokov-
— Razvoj samoupravljanja,	tI',v0r§!>‘
Sindikat delavcev družbe- sodobni znanstveni dosežki in javnosti ter P r°č a drU ' ^ h de"
lične obiike dejavnosti sindikata, bori proti vsem pomanjkljivostim, V takšnih razmerah dobiva poseben pomen delovanje sindikata v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih in se krepi vloga organov sindikata v občini, pokrajini in republiki.
jirn porpasa in
V nUhnvih prizidevnnllh.
jih
da
nih dejavnosti nostala zlasti no- njihova uporaba pri delu terjajo Podpira memben v občini kot temeljni od sindikata, da v delovnih or- zag°tov£ materialne, družpene in dru-družbeno-politični skupnosti, v ganizacijah skrbi za nenehno ladelT^"izpoinTevan^niiogf SV°3ih
III.
DOLŽNOSTI IN PRAVICE ČLANOV
6.	člen
Član sindikata uresničuje statut sindikata in s svojim delom pomaga uresničevati smotre in izpolnjevati na-oge sindikata; sodeluje pri delu ter oblikovanju stališč in odločanju v organizacijah in organih sindikata, redno plačuje članarino.
7.	člen
Član Sindikata ima pravico:
—	voliti* in biti voljen v vse or-ghne sindikata;
—	pregledovati delo organov, biti obveščen in izražati svoje mnenje o njem in predlagati ukrepe za izboljšanje tega dela:
—	sodelovati pri odločanju in sam odločali ter se obračati na svojo organizacijo. organe sindikata in Zvezo sindikatov za vsa vprašanja, ki ga zanimajo:
—	prejemati denarno pomoč v primerih. kadar je to določeno v pravilniku sindikata.
8.	člen
Članstvo v sindikatu preneha z izstopom iz organizacije — podružnice.
Za izstop velja tudi, če dalj časa neopravičeno ne plačuje članarine.
9.	člen
Med začasno brezposelnostjo delav-. ca ne preneha članstvo v sindikatu, takšen član je oproščen plačevanja članarine, organizacijsko pa se povezuje neposredno z organom sindikata v občini ali mestu, kjer ima svoje bivališče.
10.	člen
Član more biti izključen iz sindikata, če se dokaže, da. je kršil interese socialistične graditve in delavskega razreda ter če s svojim ravnanjem namerno ovira delo sindikalne ali delovne organizacije.
Sklep o izključitvi, sprejet na sestanku podružnice, je izvršljiv.
11.	člen
Proti sklepu o izkjučitvi ima član pravico pritožiti se višjemu organu sindikata v treh mesecih od dne, ko mu je bil sklep sporočen.
Proti sklepu neposredno višjega organa sindikata ima član prgvico do pritožbe na postopno še višje organe sindikata prav do kongresa.
Sklep kongresa ali sklep višjega organa sindikata, proti kateremu ni bila vložena pritožba, postane dokončen tistega dne, ko je bil sporočen izključenemu članu.
12.	člen
Izključeni član more biti znova sprejet v članstvo sindikata, če so prenehali razlogi, zaradi katerih je bil izključen.
IV.
ORGANIZACIJA IN ORGANI SINDIKATA
1. Sindikalna podružnica
13.	člep
Sindikat je organiziran po proizvodnem in teritorialnem načelu.
Osnovna organizacija sindikata je podružnica.
Sklep o ustanovitvi podružnice sprejmejo na ustanovni skupščini.
14.	člen
Podružnica se organizira praviloma po načelu: ena delovna skupnost — ena podružnica.
V delovnih skupnostih z večjim številom delavcev se sme ustanoviti več podružnic ali sindikalnih skupin (aktivov), na podlagi sklepa večine članov sindikata.
Sindikalno . podružnica ustapove tudi:
—	za več manjših delovnih skupnosti sorodnih dejavnosti;
—	delavci, ki samostojno opravljajo poklic na področju družbenih dejavnosti.
15.	člen
Delovni »ljudje, včlanjeni v sindikat V-Okviru svoje delovne skupnosti:
—	razvijajo socialistične družbene odnose;
—	se zavzemajo za neposredno samoupravljanje in delitev po delovnih uspehih;
—	zboljšujejo učinkovitost in ekonomičnost poslovanja;
—	pomagajo zboljševati delovne razmere in višati svoj življenjski
standard;
—	organizirajo idejno-politično, ekonomsko, strokovno in splošno izobraževanje;
—	povezujejo in usklajujejo svoje interese s širšimi družbenimi interesi in se bore proti različnim negativnim pojavom;
—	organizirajo družabno in zabavno življenje, kulturno-prosvetno delo, počitek, razvedrijo, športne in druge množične aktivnosti;
—	negujejo požrtvovalnost, tovarištvo in Vzajemnost ter si med seboj pomagajo in varujejo uresničevanje svojih pravic;
—	se aktivno vključujejo v druž-beno-polltlčno delo v delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih:
—	negujejo duha mednarodne vzajemnosti delavcev.
16.	člen
Podružnica samostojno sprejeriia sklepe.
2. Skupščine in kongres
17.	člen
Najvifiji organi sindikata so: skupščina podružnice in organizacij v občini, mestu, pokrajini in socialistični republiki ter kongres Sindkata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije.
Alternativa:
skupščina Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije.
18.	člen
Skupščine so ustanovne, redne in izredne.
Kongres sindikata je redni in izredni.
19. člen
Pedne skupščine v podružnjei in organizem v občini oziroma v mestu so vsako drugo leto. v oraanirarili v pokrajini in republiki pa vsako četrto leto.
Redni kongres Je vsako četrto leto.
20.	člen
Skupščina podružnice veljavno odloča, ca je na njej navzoča več kakor polovica clapov.
Skupščina, ki se ja udeležujejo izvoljeni delegati, in kongres veljavno odločata, če sta navzoči najmanj dve tretjini delegatov.
21.	člen
Kongres in skupščina:
—	obravnavata poročilo o delu in finančnem poslovanju podružnice oziroma ustreznega odbora sindifcatg in o tem odločata;
—	sprejemata sklepe, oblikujeta stglišče in določata prihodnje naloge;
—	vqiita odbore sindikatu .
Alternativa:
Člane centralnega odbora volijo na republiških in pokrajinskih skupščinah sindikata;
—	odločata o prošnjah in pritožbah, ki jih prejmeta.
Kongres sprejme statut sindikata in odloča o njegovih sprepieinbah in dopolnitvah.
22.	člen
Skljc In dnevni red skupščine kakor tudi organizacije sindikata v delovni organizaciji z več podružnicami morata biti objavljena najmanj 15 dni prej.
Sklic in ^nevpi red kongresa morata biti objavljana najmanj dva meseca prej.
23.	člen
Skupščino podružnice skliče izvršni odbor oziroma predsednik podružnice, druge skupščine in kongres pa ustrezni odbor sindikata.
Število delegatov za skupščino In kongres in način, kako jih volijo, določi organ, ki ju skliče.
Alternativa:
Način volitev delegatov za kongres določi pokrajinski oziroma republiški odbor.
24.	čleft
Sklepj in drugi akti skupščine in kongresa so veljavni, če je zanje glasovala večina navzočih elanov oziroma delegatov.
„	25. člen
Izredna skupščina podružnice se skliče na pobudo ustreznega organa sindikata, na zahtevo tretjine članov podružnice ali ene sindikalne skupine.
Izredne skupščine drugih organizacij sindikata se skličejo na pobudo ustreznega organa sindikata ali na zahtevo tretjine članov oziroma organizacij. ki predstavljajo tretjino članstva sindikata.
Izredni kongres se skliče na pobudo centralnega odbora ali na zahtevo skupščin delegatov iz najmanj 'dveh socialističnih republik.
Izredna skupščina se skliče v enem mesecu, izredni kongres pa v dveh mesečih — od dne, ko je sprejet sklep oziroma postavljena zahteva.
26.	člen
Priprave za skupščino in kongres (način volltčv delegatov, postopek za določitev datuma in za potek skupščin oziroma kongresa, kandidiranje in volitve članov odpora itd.) se opravljajo po pravilniku, ki ga sprejme centralni odbor sindikata, pri tem pa je potrebno upoštevati, da mora biti sestava delegatov in sestava kandidatov za člane odborov skladna z načelom enakopravnosti narodov in narodnosti ter strukturo dejavnosti.
3. Odbori sindikata
27.	člen
Odbori Sindikata so v podružnici, občini, mestu, pokrajini, socialistični republiki in federacji.
28.	člen
Odbore sindikata volijo na skupščinah oziroma na kongresu, praviloma s tajnim glasovanjem.
29.	člen
Volitve Članov odbora sindikata temeljijo na načelu zamenljivosti (rotacije).
I.	varianta: Člani odbora so volienj praviloma za eno volilno obdobje.
Na koncu vsakega volilnega obdobja se voli najmanj polovica novih članov.
II.	varianta: člani odbora so voljeni praviloma za eno volilno obdobje.
V isti odbor srpe biti član le izjem-
no zapored izvoljen za dv« volilni ©!►
dobji.
Ob koncu vsakega volilnega obdobja se voli najmanj polovica novih
članov.
30.	člen
Člani sindikata volijo IzvrSni odbor
podružnice,
Numesto izvršnega odbora še volit* le predsednik In sekretar podružnico.
31.	men
V	delovni skupnosti z več podružnicami aii za podružnice več sorodnih delovnih Skupnosti »e voli sindikalni odbor kot organ sindikata ali kot koordinacijsko telo sindikalnih podružnic, aklep o tem «e sprejme t večino glasov članov teh »jndikalnih podružnic.
Ce pa se vali odbor kat koordinacijsko telo. ni nujno, da se njegovi člani volijo, ker Jih morejo sestavljati zastopniki sindikalnih podružnic.
32.	člen
Za obmapje ene ali več občin se voli občinski odbor sindikata.
V	primeru, da ni možnosti za ustanovitev npčlnskega odbora, more la* jemno obstajati komisija za sindikat družbenih dejavnosti prt občinskem sindikalnem svetu.
33.	člen	.
Temeljne naloge pdbornv, so:
—	da skrbe za uresničevanje sklepov in stališč skupSčine psirom* kongresa;
—	da organizirajo delo sindikat* tped skupščinama oziroma kongresoma;
—	da sodelujejo pri oblikovanju stališč in bolltike sindikata in Zveze sindikatov;
—	da poročajo in dajejo račun o svojem pelu med Skupščinama ožiro^ ma kongresoma telesu, ki jih je volilo;
—	da zastopajo organizacijo sindikata pred družbenimi organi in druž* beno-političnimi organizacljanai-
34.	man
Odbori se konstituirajo na prvi seji in določijo notranjo organizacijo.
Odbor more del pristojnosti pre. nesti na svoje Izvršne organe.
Odbori morejo sprejeti pravilnike o svojem delu.
33. člen
Če kakšen član ne more opravljati volilne funkcije, trna odbor sindikata pravico, da na izpraznjeno mesto izvoli drugega člana.
Tako je 'mogoče zamenjati največ četrtino članov odbora sindikata izvoljenih na skupščini gli kongresu.
Alternativa: tako morejo pokrajinski in republiški odbori j zamenjati največ četrtino članov centralnega od* bora, izvoljenih pa skupščinah,
38. člen
Podružnice in odbori sindikat* so pravne osebe in samostojna, odgovarjajo za svoje obveznosti tretjim osebam.
3?. Člen
Centralni odbor zastopa sindikat v odnosih z ustreznimi sindikati drugih držav.
38.	člen
Sedež centralnega odbora Je v Beogradu.
39.	člen
Pečati podružnic in odborov sindikata v delovni organizaciji z več podružnicami so pravokotni z napisom: Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije z označbo podružnice oziropia odbora, nazivom delovne organizacije in sedežem.
Pečatj odborov sindikata v občini in mestu so ovalni in se glase: Sindikat (jelgvcev družbenih dejavnosti Jugoslavije — naziv organa sindikat* ip sedež.
Pečali odborov sindikata v pokrajini, republiki in federaciji so okrogli in se glase: Sinfbkflt delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije — naziv odbora sindikata in sedež.
4. Nadzorni odbor
40.	člen
Skupščine in kongres sindikatg volijo nadzorne adhpre.
Nadzorni odbor se konstituira potem, ko izvoli predsednika.
(Dalje na naslednji strani)
Spremembe v rimskokatoliški •cerkvi
•	Časopisno založniško podjetje »Delavska enotnost« obvešča naroč- !§§ nike, ki že imajo I., II. in III. knjigo tovariša Staneta Kavčiča »SAMO:
UPRAVLJANJE«, da bo 25. aprila izšel IV. del te knjige,
•	Knjiga obsega več kot 200 strani, na katerih avtor obravnava aktualna družbeno-politična vprašanja. Manj kot polovica knjige je ponatis pomembnih prispevkov, člankov, razgovorov, ki so bili objavljeni v dnevnem časopisju, revijah in radiu ter so v tej knjigi kronološko urejeni- Večji del knjige pa Jo namenjen izvirnemu in še ne publiciranemu gradivu, med katerim je zlasti pomembna ih tudi najobsežnejša študija o spremembah v rimskokatoliški cerkvi.
O IV. del knjige Staneta Kavčiča »Samoupravljanje« bomo naročnikom poslali takoj po Izidu. Cena izvodu je 29 N-din, v predplačilu pa 25 N-dln.
•	Hkrati \obveščamo vse Interesente, da jo no zalogi še nekaj izvodov III. dela knjige »Samouprav« Ijanje« in da lahko III. in IV. del naročijo, pri čašo« pisno založniškem podjetju »Delavska enptnostf, Ljubljana, Dalmatinova 4, cena za obe knjigi p« j# 45 N-din. Knjige bodo naprodaj tudi v vseh knjigarnah.
Osnutek spremenjenega in dopolnjenega
sumita sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije
41.	člen
Nadzorni odbori nadzirajo vse finančno in materialno poslovanje podružnic oziroma ustreznih odborov sindikata med skupščinama oziroma kongresoma ip o tem poročajo skupščini oziroma kongresu.
Nadzorni odbori morajo seznanjati podružnice oziroma odbore sindikata z rezultatom finančnega in materialnega poslovanja podružnice oziroma odbora sindikata in zahtevati, da odpravijo vse ugotovljene pomanjkljivosti.
v.
ZALOŽNIŠKA
DEJAVNOST
42.	člen
Za izpolnjevanje svojih nalog more odbor sindikata samostojno z drugim odborom sindikata in Zvezo sindikatov ali drugo organizacijo izdajati publikacije (časnike, revije, biltene, brošure, knjige in podobno).
43.	Člen
Odbor sindikata, ki samostojno ali skupaj, z drugimi izdaja publikacije, mora /zagotoviti vsa ali del sredstev za njihovo financiranje.
Sredstva za izdajanje časnikov so v posebnem računu dohodkov in izdatkov odbora.
VI.
SAMOUPRAVLJANJE V DELOVNIH SKUPNOSTIH ORGANOV SINDIKATA
44.	člen
Delavci, ki stalno delajo v organih sindikata, morejo ustanoviti svojo delovno skupnost.
45.	člen
Samoupravljanje v delovnih skupnostih organov sindikata temelji na splošnih načelih samoupravljanja in delitve po delu, predpisih o samoupravljanju ter pridobivanju in delitvi sredstev za delo v organih državne uprave ter predpisih o volitvi organov upravljanja v delovnih organizacijah.
46.	člen
Delovna skupnost dobiva sredstva na podlagi programa dela, izpolnjevanja nalog in doseženih delovnih uspehov.
Sredstva za delo delovne skupnosti drrločajo v finančnem načrtu dohodkov in izdatkov, ki ga sprejme Ustrezni organ sindikata, knjižijo pa se ločeno od sredstev organa.
47.	člen
Delovna skupnost mora , sprejeti splošne normativne akte. ki urejajo samoupravne in druge odnose ter delitev v delovni skupnosti.
VII.
MATERIALNA
SREDSTVA
48.	Člen
Materialna sredstva sindikata sestavljajo denarna sredstva, premično in nepremično premoženje ter pravice.
Denarna sredstva sestavljajo članarina, dohodki od premoženja, izredni in drugi dohodki.
49.	člen
Višina in način delitve članarine na organizacije in organe sindikata določa pravilnik centralnega odbora sindikata.
50.	člen
Organizacije in organi sindikata finančno poslujejo na podlagi letnih finančnih načrtov dohodkov in izdatkov.
Finančni načrt dohodkov in izdatkov podružnice in odbora sindikata v delovni organizaciji z več podružnicami sprejme konferenca članstva..
Finančni načrt odbora sindikata v občini, mestu, pokrajini, republiki in federaciji sprejme oraan. ki je za to pooblaščen s poslovnikom o organizaciji in delu odbora.
51.	člen
O odtujitvi in nabavi nepremičnega premoženja podružnice oziroma sindikata v delovni organizaciji z več podružnicami odloča skupščina ali konferenca članov.
O nepremičnem premoženju organizacije sindikata v občini, mestu, pokrajini, republiki in federaciji odloča organ, ki je za to pooblaščen s poslovnikom o delu in organizaciji odbora.
52.	člen
Materialna sredstva podružnic In organov sindikata, ki nehajo obstajati, ki pa ostanejo po tem, ko so poravnane terjatve In obveznosti nasproti tretjim osebam, dobi neposredno višji organ sindikata.
Organ sindikata more ta sredstva delno ali v celoti in brez. nadomestila odstopiti drugim organizacijam ali organu sindikata z območja podružnice oziroma organa sindikata, ki je nehal obstajati.
Vlil.
KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Centralni odbor sindikata more sprejemati pravilnike, s katerimi ureja vprašanja, ki so splošno pomembna za delo sindikata, organov in organizacij, skladno z določili tega statuta.
54.	člen
Centralni odbor daje obvezne razlage statuta in odloča o vseh vprašanjih, ki jih ta ne ureja, skladno s politiko sindikata in Zvezo sindikatov Jugoslavije.
55.	člen
Spremembe in dopolnila statuta Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, sprejetega na prvem kongresu Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, so bila sprejeta na drugem kongresu Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, ki je bil 21. in 22. junija 1967 v Beogradu.
OBRAZLOŽITEV
Po tistem, ko je bil sprejet na prvem kongresu pred štirimi leti statut Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, so se v naši družbeno politični in ekonomski ureditvi zvrstili dogodki, ki so zelo pomembni za naš nadaljnji socialistični razvoj. To so predvsem sprejetje 1 ustave, osmi kongres ZKJ in kongresi ZK socialističnih republik, peti kongres ZSJ, gosoodarska in družbena reforma. četrti plenum CK ZKJ itd., katerih temeljni smotri so, da bi se še naprej razvijali socialistični družbeni odnosi tako v sistemu samoupravljanja kakor tudi delitvi po delu.
Ko je bil sprejet sedanji statut, sistem samoupravljanja še ni bil uveden. ali pa je bil v družbeni dejavnosti v začetni fazi. in je zato prvi kongres sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije postavil kot enojzmed prvenstvenih nalog boj za uvecfbo samoupravljanja v vse družbene dejavnosti ter njihove delovne organizacije in organe državne uprave.
Danes pa ni nobene dejavnosti, katerih delavci se združujejo v ta sindikat, ki bi bila izven sistema samoupravljanja in sistema delitve po delu, in nobene sindikalne organizacije, ki je ne bi zajel razvoj samoupravnih odnosov v svoji delovni skupnosti.
Spričo nastalih sprememb v naš? družbeno ekonomski ureditvi, zlasti na področju družbenih dejavnosti, jih je skušala komisija za soremembe in dopolnila statuta centralnega odbora kar naipopolneie Izraziti v predlogu sprememb m dopolnil sedanjega statuta Sindikata delavcev družbenih, dejavnosti Jugoslavije.
Bistven*3 sprem°mbe naj po mne-niu komisije doživi prvo poglavje »Vloga in naloge', ki v bistvu sestavlja program aktivnosti sindikata. Zato nredlagane soremembe v celoti spreminjajo ta del statuta. Te spremembe so skladne z naslednjimi stališči :
1.	da je potrebno poudariti naloge sindikata pri nadaljnjem razvijanju vseh oblik neposrednega samoupravljanja in izpolnjevanja sistema delitve po delovnih uspehih;
2.	da je ena izmed poglavitnih nalog sindikata, da usmeri svojo aktivnost k dvigu življenjskega in družbenega standarda delovnih ljudi;
3.	da je zaščitna vloga sindikata zelo pomembno področje njegovega delovanja za varstvo samoupravnega delovanja delovnih ljudi in njihovih pravic, ki izvirajo iz delovnih in drugih medsebojnih razmerij v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih,
1
!
Izšla je pomembna knjiga, kakršne dosle/ še nismo imeli na slovettskem knjižnem trgu
H. W. SMOLIK:
ŽIVALSKI SVET
Avtor tega priročnega leksikona je v eni sami zajetni knjigi osvetlil ves živalski svet. Izbor opisanih živali je prilagodil najširšemu krogu bralcev, takim, ki nimajo drugih pripomočkov za opazovanje kot bistre oči. Večji del knjige je posvetil živalim iz višjih sistematskih skupin, ki jih pogosto vidimo in opazujemo; sicer bogatejši, a za večino ljudi nevidni mikroskopski svet pa je prikazal v bolj skopih obrisih.
leksikalna oblika knjige je novost v svetovni literaturi te vrste. Gotovo je pisatelj imel pred očmi težnjo današnjega človeka, da v čim krajšem času izve iz knjige čirnveč, in se je zato izognil dolgoveznim nadrobnostim ter dal poudarek strnjeni in bistveni informaciji o posameznih živalih. Večina bralcev bo to gotovo pozdravila, saj se bodo mnogo laže znašli v množici imen in pojmov. Knjiga je namenjena predvsem širokemu krogu ljubiteljev narave. Nepogrešljiv^ priročnik pa bo tudi učnemu osebju ter študentom biologije, po njej bodo radi listali strednješolci, a marsikomu bo to ali ono poglavje prijetno večerno branje.
DA BO BRALEC ZLAHKA IN ZANESLJIVO NAŠEL VSE, KAR BO V KNJIGI ISKAL, JE PREVAJALEC DODAL SE OBSEŽNO KAZALO SLOVENSKIH IN LATINSKIH IMEN ŽIVALI IN POJMOV. SLOVENSKA IZDAJA KNJIGE IMA OKROG 800 STRANI VELIKEGA FORMATA. V NJEJ JE CEZ 1000 CRNO-BELIH SLIK IN FOTOGRAFIJ ŽIVALI IN SE POSEBEJ 32 LISTOV BARVNIH PRILOG. KNJIGA BO TISKANA NA BREZLESNEM PAPIRJU IN VEZANA V POKUŠNJE.
pa tudi v širših in ožjih družbeno političnih skupnostih in samoupravnih združenjih delovnih ljudi in občanov;
4.	da se krepi samostojnost sindikata v organizaciji, kadrovski politiki, materialno finančnem poslovanju in drugih oblikah delovanja pri izpolnjevanju nalog, v razmerju do Zveze sindikatov;
5.	da se s statutom in drugače omogoči neposrednejši vpliv članov na organizacijo podružnic in organov sindikata, oziroma da svobodneje izbirajo način organiziranja glede na obstoječe razmere in potrebe po bolj učinkovitem izpolnjevanju nalog;
6.	da se ustvarijo ugodne organizacijske in materialne možnosti podružnicam in organizaciji v komuni za uspešnejše, delo in delovanje;
7.	da se razmejijo zadeve med organi sindikata ter da se težišče dela sindikata usmeri k sindikalni podružnici;
8.	da se s prožnejšo ureditvijo nekaterih vprašanj v statutu omogočijo različnejše oblike delovanja podružnic in organov sindikata v neposrednem samoupravljanju v delovnih skupnostih in družbenem samoupravljanju v družbeno političnih skupnostih:
9.	da je v delovanju sindikata zagotovljeno uresničevanje ustavnega načela o enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Določbe statuta so usklajene s programskim delom, ki ga vsebuje prvo poglavje tega osnutka. Temeljne spremembe predlagane za te dele statuta so:
1.	V delu, ki govori o skupščinah in kongresu, je podana alternativa, naj v federaciji ne bi bilo kongresa, temveč skupščina, ki bi jo sestavljali delegati republiških organizacij. Ce bi sprejeli to alternativo, bi morali uskladiti tudi druge ustrezne člene statuta.
2.	Pri ustanavljanju podružnice na proizvodnem načelu imajo člani možnost, da se samostojno odločijo, ali se bodo za posamezne dele delovnih skupnosti združevali v podružnice, v sindikalne skupine ali v aktive. Prav tako je članstvo prepuščeno, da samostojno odloči, ali bo volilo izvršni odbor ali samo predsednika in sekretarja podružnice, in o tem, ali bodo sindikalni odbori v velikih delovnih skupnostih z več podružnicami in z več sorodnimi podružnicami (univerza. zvezni in republiški upravni organi itd.) konstituirani kot organi sindikata ali kot koordinacijska telesa sindikalnih podružnic.
3.	Ker je v družbenih dejavnostih veliko delovnih skupnosti z majhnim Številom članov, bi še naprej obdržali teritorialno načelo v organiziranju podružnic. Dosedanja praksa mešanih podružnic je pokazala negativne rezultate in zato statut določa, da se smejo na tej podlagi organizirati le delavci zaposleni v delovnih skupnostih sorodnih dejavnosti.
4.	Združevanju članov In podružnic na ravni komune posveča statut posebno pozorhost. Komisija se je ravnala po načelu, da je nujno ustanoviti sindikat delavcev družbenih dejavnosti v vsaki občini.
Ker pa ni možnosti, da bi v vsaki občini ustanovili odbor, daje možnost za konstituiranje odbora sindikata za več občin, izjemoma pa tudi komisije. ki bi delovale v okviru občinskih sindikalnih svetov. No je komisija to- predlagala, je mislila na čedar Ije intenzivnejši razvoj integracijskih procesov skupnih služb in upravnih organov za več občin.
5.	Notranja organizacija je avtonomna pravica odborov na vseh ravneh. Ti smejo kot izvršne organe konstituirati predsedstvo, sekretariat, stalne in občasne komisije itd., kar pač najbolj ustreza njihovim razmeram in potrebam. Vsa ta in podobna vprašanja ureja poslovnik o delu in organizaciji odbora ali s posebnimi sklepi.
6-	Pri volitvah delegatov in članov organov sindikata je komisija izhajala iz stališča, da mora pri teh kar hajneposredneje sodelovati Članstvo. Ker statut ne more urejati vseh nadrobnosti. prepušča konkretno rešitev tega vprašanja pravilniku, ki ga sprejme centralni odbor. Osnutek pa alternativno predlaga, da članov centralnega odbora ne bi volili na kongresu. temveč na pokrajinskih in republiških skupščinah. Če bi sprejeli takšno rešitev, bi morali spremeniti ustrezne določbe osnutka statuta.
7-	Za rotacijo sindikalnih kadrov sta podani dve inačici, ki omogočata, da izberemo aktiviste, ki bodo naj-
ii-
II. mednarodna šolska razstava v Dortmundu
V	dneh od 3. junija do 11. ju- V lopi III bodo razstavljale nija 1.1. bo na razstavišču v Dort- druge evropske dežele vzhoda in mundu II mednarodna šolska raz- zahoda ter ZDA.
stava pod geslom »Sodobna vzgo-	looi IV bodo dajali mfor-
la m izobraževanje v družim, soh ..
in na delovnem mestu«.	macif vdelovale, učil, pedagoške
V	okrogli razstavni lopi. št. I založbe in tovarne za izdelovanje bo prikazano poklicno izobraže- šolskega pohištva.
vanje na delovnem mestu. Razstavljale! bodo pokazali, kako skušajo podjetja z vzornimi učnimi sredstvi in opremo ustreči izobrazbenim potrebam mlajših in starejših ljudi. Sliko bo izpopolnil tudi obsežnejši prikaz poklicnega šolstva.
V lopi št. II se bo dnevno vršil pouk v sodobno opremljenih šolskih razredih vseh vrst šol ter v posebnih učilnicah za liziko, kemijo, v jezikovnem laboratoriju. v delavnici za tehnični pouk, v šolski kuhinji ter v šivalnici. Na modelih in fotografijah bo prikazan razvoj šolske gradnje. Prikazani bodo tudi fezultšlti pedagoškega raziskovanja in eksperimentiranja.
V	šolskih paviljonih' bodo tudi prispevki s področja prometne vzgoje in posebnega šolstva.
V	času razstave bo Dortmund središče pedagoške dejavnosti. V zlati in srebrni razstaviščni dvorani bodo dnevno predavanja priznanih domačih in tujih strokovnjakov o aktualnih pedagoških in strokovnih temah. Predavanja bodo zanimiva za učitelje in starše, za vodje obratov in delavnic kot tudi za člane šolskih odborov, šolskih služb in šolske uprave.
Ob istem času bo v Dortmundu tudi več kongresov raznih institucij in združenj.
Katalog razstave bo v prodaji v mesecu maju 1067.
Vstopnina je 2 DM.
E&dmfa &ši
Da, prišel je med nas. Tokrat poročali o njegovem obisku tudi zadnjič. Nekaj nasmehov ih pri- časopisi. M) pa smo sedeli,_ vpra-
6?
M S'
uspešneje izpopolnjevali naloge sindi K-ata. Rotacije v sindikatu ne bi sme-
srčen pozdrav našega referenta za šolstvo.
Tak je bil zadetek. Nato je tovariš sede! za mizo, popil nekaj kave in začel. Da ga zelo veseli, ' ko nas ponovno vidi in da je vesel, ker nam lahko pripoveduje o zadnjem, kar so sklenili v, skupščini. O, seveda nas veseli,
CENA ZA TA DRAGOCENI LEKSIKON IZ ŽIVALSKEGA SVETA JE: POLUSNJE: 120 ND. NAROČNIKI IMAJO UGODNOST 6-MESECNEGA OBROČNEGA PLAČILA PO 20 ND. IZREŽITE PROSIM, NAROČILNICO IN JO POŠLJITE V OVOJNICI NA NASLOV: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA. MESTNI TRG 2fi.
NAROČILA SPREJEMAJO TUDI VSE KNJIGARNE V SLOVENIJI.
NAROČI L N I C A PD
Nepreklicno naročam knjigo H. W. SMOLIK: ŽIVALSKI SVET Vezava: polusnje 120 N-din Naročnino bom plačal:
l r
—	v enem znesku
—	v 6 mesečnih obrokih

Knjigo pošljite na naslov:
—	stalnega bivališča
—	na kraj zaposlitve
Neustrezno prečrtajte! Datum:
Lastnoročni podpis:
li istovetiti z rotacijo kadrov v skup1 ščinah družbeno političnih skuonosti in njihovih politično izvršilnih organov.
8. Ureditev materialnega položaja in materialno finančnega poslovanja temelji na samostojnosti sindikata ter obvezne okrepitve materialnega položaja podružnice in organizacije sindikata v komuni. Na teh načeli^ mora temeljiti pravilnik o materialno finančnem poslovanju, ki ga sprejme centralni odbor, ter materialna Jn finančna razmerja med sindikati in zvezo sindikatov.
9. Ta statut določa samoupravnost delovnih skupnosti v organih sindikata. ki je še ni bilo takrat, ko ie bil sprelet statut Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije.
Osnutek sorememb in dooolnil statuta. ki je dan v javno roznravo podružnicam in organom sindikata, vsebuje statut v celoti, niegova določila pa so usklajena z naštetimi stališči. Osnutek je podan v takšni obliki zaradi doseženih sprememb v sestavi, vsebini in formulacijah sedanie^a statuta ter da bi laže jn celoviteje ugotovili vsebino novega statuta.
Beograd. 23. februaria 1967.
Centralni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije
<fVI
„ da je prišel ozirotua da sc je pri-
ševali in zapisovali. Včasih tudi po vpč ur. Seveda je bilo potrebno, saj so hoteli v skupščini naše pripombe, naša. mnenja'. Treba je povedati, povedati vse, in marsikaj bodo upoštevali.
Potem ko zakona niso pripravili za sprejem in so pripravljali nov osnutek, nj prišel naš poslanec in tudi v časopisih niso nič jasnega povedali. Počasi so pri-
peljal. da smo skupaj in .da pi- ^-i•,i( vesti o novem za' ' n in jemo kavo. O. tistem zadnjem bo kt)f,čno je J,rjgej tudi naš posla-moral pripovedovati izčrpno, kajti nec
hočemo vedeti vse, prav vse. ' ždaj sedimo in pijemo črno Zdaj, ko je tu naš poti at, e c, bo- kavo. Prisiljeno se smeumo in mo tudi kaj pripomnili in kaj sj-oraj njg ne zapisujemo.’ Ni kaj vprašali. On pa bo sporočil v yqq zapisovuti Pa tudi octlmec skupščini. Seveda jim bo sporočil. ninla kg, povedati. Skoraj vse bo Oh, vrnimo se raje v .realnost, ostalo po starem, V prihovnje pa Kaj je pravzaprav storil za pas bodo še veliko pripravljali za do-naš poslanec? Kaj posebnega niti polnilo zakona, ne more, pa če bi tudi holel. Morda nas je obiskal petkrat v vsej svoji mandatni dobi. Rad je prijel med nas, ko smo proslavljali otvoritev nove šole. Vsi smo ga radovedno opazovali, ker ga skoraj nihče'ni poznal.
Potem, je prišlo odločilno in naporno leto. Tudi ža našega poslanca. Pripravljali so nov zakon
Tako torej, tovariš poslanec! Smo zadovoljni? To pravzaprav ni niti važno Mi bomo že kako. Kako pa vso tisto zakotne vasi, za katere poslanci niti ne vedo dobro, v kakšnih razmerah se Otroci šolajo in kako daleč hodijo v lepem in slabem vremenu? Kaj pa prevoz otrok iz teh vasi? Kaj pa otroško varstvo? Pa učila, pa plačevanje- ekskurzij, pa telo-
o financiranju vzgoje in izobra- Vpadnice, pa m. šča . . .
ževanja. Večkrat je moral med nas. Vedno, da, skoraj vedno, so
I
1
3
7/5
CC
£
E
a
2. mednarodna razstava šolstva od 3. do 13. junija v Dortmundu
»ŽIVLJENJSKA VZGOJA V DRUŽINI, ŠOLI IN NA DELOVNEM MESTU«
Poudarek razstave je na:
—^ poklicnem izobraževanju
—	tehničnem pouku
—	pouku tujih jezikov in na
—	strokovni literaturi, učilih in opremi šolskih
prostorov	N__
Na razstavi so tudi vzorčni razredi, ki bodo prikazani v svoji funkciji.
Potovanje bo trajalo 6 dni: čez Ljubelj, Badgastein, Miin-chen v Stuttgart, Koln in nato v Dortmund.
Tri dni za ogled razstave.
Vrnitev preko Salzburga.
Cena potovanja: 880.— N-din.
Prijave sprejemajo vse poslovalnice »KOMPASA«.
Kava je že čisto hladna in tudi sladka se ram ne zdi več. Le kaj nam ie bilo potrebno presedeti toliko dragocenih ur, ki bi jih lahko posvetili pedagoškemu delu.	M. I.
Iz glasbenih
šol
»Za metuljem« je naslov radijske glasbene oddaje, ki jo Glasbena šola iz Kranja posveča osnovnim šolam v Lescah, Lipnici. Podbrezju. Radovljici, Škofji Loki in Trati. Oddajo lahko poslušate 25 aprila ob 9,40 uri.
Cčljska glasbena šola pa pripravlja oddajo »Spomladi«. Namenila jo je osnovnim šolam ‘ v Laškem. Rimskih Toplicah, Dobrni. Vojniku in Žalcu. Oddaja bo 2. maja prav tako ob 9.40 uri.
Vljudno vas vabimo k poslušanju obeh oddaj. Morebitne želje ali pripombe pošljite na naslov: RTV Ljubljana, Mladinsko glasbeno uredništvo, Tavčarjeva 17.
St. 1
Nekaj značilnosti predloga a racionalizacijo šolske mreže m vzgojno izobraževalnega dela
Se:
boj za
»Boj za obstanek, delo tudi v prosveti?«
V prejšnji številki našega lista nost velike preudarnosti pri vsa- — hotele s tem svojim absolven smo navedli nekaj značilnosti kršnih spremembah v našem šol predloga za racionalizacijo šolske stvu.)
— noteie s jem svojim anscuven-	Prosvetnem delavcu št. 5
tom omogočit! cim lažji prehod ± ^ 22 marca ig67 sestavek> v
mreže in vzgojno izobraževalnega dela na področju predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Iz tega predloga, ki ga je izdelal republiški sekretariat za prosveto in kulturo, hočemo danes omeniti le še nekaj
Racionalizacija v visokem sol-
na drugostopenjski študij na univerzi. Taka vloga višjih šol po-večinoma dvotirno
Pod tem naslovom je bil med pisano 825 delovnih mest učiteljev Trditev, da se na pedagosico »Pedagoškimi pogovori« objav- za predmetni pouk. Na obeh peda akademijo vpisujejo tudi rean
' goških akademijah v Sloveniji je in izredni študenti, ki ne izpoi-leta 1965 diplomiralo 144 študen- njujejo študijskih obveznosti, de-tov, leta 1966 pa 233. Povprečno loma drži. Ta pojav pa m poletno število rednih diplomantov sebnost _ pedagoških akademij, obeh akademij ne zadovoljuje niti Nekateri izredni študenti, ki so
značilnosti v zvezi z racionaliza- dice. cijo visokega in višjega šolstva. Enostransko, ekstenzivno ures-
katerem avtor V. C. obravnava
stvu je postala nujnost, beremo meni večinoma dvotirno delo	^n^aposhtve^recfmet- _____________________________
v gradivu, lotiti pa se je moramo	glede na fakultetni prvostopenj-	nih učiteljev ter s tem odg0varja	rednega letnega odliva učiteljskih
z vso odgovornostjo. Brezglavo in	skl študij. ........... nam neznanemu avtorjUi ki se je	kadrov v Sloveniji.
na hitnco opravljeno, ukinjanje za racionalizacijo višjih šol so okrnii na uredništvo Prosvetnega Kljub vsem navedenim po-sol ah studijskih smeri in oddel-	bili narejeni že	določeni ukrepi:	deiavca. Menimo, da je potrebno	datkom smo se obrnili tudi na
„	ukinjeni sta bili	višja lesnoindu-	nekatere odgovore še dopolniti.	Zavod SRS za zaposlovanje de-
S?i£‘V1,I'1v““a3,lfarhSV PO POdatkrn, k, » ie v	lavce,	Zavod za zapoalova-
tiju vitega m višjega suisiva. i^iiusuaiisRO, eiisteniivnu uics- spMinjSKa sola V CxrODljan. V	j... j- V letu .	, ,	i iublianj
(Znova moramo poudariti, da je ničevanje našel študijske reforme nadaljnjih predlogih beremo, naj 1964 zbral republiški seicretanat Je	Jvndih
.................... ......................................... bi višje šole ostale sestavni del za P^veto in kulturo, je v sol-	«ay Psloveni^ niniajo pri
visokošolskega sistema, vendar naj 5'pm letu 1964-6,-) samo na osnov
to gradivo le predlog za razpra- o uskladitvi izobraževanja s po vo in da povsod omenja umest- trebami prakse (izobraževanje za
delovno mesto) je povzročilo, da so se dotlej širše zasnovani programi in učni načrti začeli drobiti na številne ožje usmeritve. To je
in ugo-za zapo-
se vpisali na akademijo, dejansko pa ne študirajo, imajo morda z vpisom res zagotovljena mesta. Vendar izgubi tudi izredni študent svoj status, če ne opravi prestopnih pogojev za vpis v 2. letnik. Podatki o študijskih uspehih študentov niso tajni. Pedagoška akademija obvešča o njih vodstva šol in zavode za prosvet-
Po katerih načelih urediti mrežo šol druge stopnje?
bi bile zaključne šole, ne pa stopnja fakultetnega študija. Višje šole zaradi svoje vloge tudi niso dolžne razvijati znanstveno raz-imelo za posledico ustanavljanje iskovalnega dela, kar je naloga mnogih novih smeri in oddelkov fakultet in visokih šol. Sekreta-visokošolskih zavodov. Med do- riat predlaga tudi povečanje pe
nih šolah manjkalo 1500 učiteljev javljenih brezposelnih diploman- no.pedag0fjko siužbo. Skrbne šole
za predmetni pouk z višjo izo- tov pedagoške akademije.ali višje do lot, .»70 p, lih potre.
bujejo naše osnovne šole še 2.000. Z uvedbo celodnevnega bivanja v šoli se bodo zahteve po novih ustrezno izobraženih kadrih, še
sedanjimi ukrepi, ki so bili štor- dagoških obveznosti učnega ka- znatno dvignile. Po podatkih iz
pa tudi same sproti spremljajo študij svojih delavcev na pedagoški akademiji, ki jim na njihovo prošnjo posreduje vse podatke. Izpolnjevanje študijskih obveznosti je lepo vidno tudi iz indeksa, ki ga mora imeti vsak
jeni predvsem v notranji racio- dra na višjih šolah, ki so se v nalizaciji izobraževanja, naj orne- tem pogledu povsem samovoljno Preden začnemo s tako važno	£enaeile z univerzitetnimi učite-
akcijo, kot je racionalizacija šol-
zmanjšala število študijskih smeri, kateder oziroma inštitutov,
Iji.
Zaradi omenjenega razvoja
ske mreže, bi si morali izoblikovati določene principe kot vodilo.
bi naj služilo lot^osn^va. 'kako metala v^ smeri3 181683 Pred" nagPj naras41° tubi število učnih urediti mrežo sol II. stopnje v Sloveniji, ni razvidno, po katerih principih so se ravnali sestavljal-ci predloga. 2e bežen vpogled
na šola v Mariboru.
„„„„	,	. . , , . Strokovno bo potrebno preve-
nam pove, da ljudje, k, delajo riti še potrebo	štu-
uvedla enotnejši študij prvih let- mreže visokošolskih zaVodov je
a1..?! J I?6!11 m 1	V obdobju po visokošolski reformi
naglo narastlo tudi število učnih
_ . ,	,	.	moči (skoraj dvakrat toliko, ko-
Podobne ukrepe je napravi a llkor ie narastlo število študen-
tudi Višja ekonomsko-komercial- tov) To število bo brez dvoma
treba zmanjšati in hkrati skrbeti za njegovo večjo strokovnost.
cev v Ljubljani prijavljeno tudi nekaj učiteljev, toda ne diplomantov pedagoške akademije ali ........... višje pedagoške šole. Tj pa se _______
citiranega vira je v leuTlims'po- nočejo zaposliti zunaj Ljubljane, študent’ Pedagoška akademija v učevalo v 10.527 primerih pred- ker žive s svojimi družinami v Ljubljani ie začela že v lanskem mete v osnovni šoli učno osebje, mestu. V teh primerih ne more- letu obveš£ati zavode za prosvet-ki za pouk teh predmetov ni bilo mo govoriti o pravi brezposelno- no.pedag0ško službo o tistih iz-strokovno usoosobljeno. Navede- sli. Že vrsto let se morajo tudi rednih študentih, ki ne študirajo, ne številke dovolj zgovorno pri- diplomanti iz drugih poklicev za- s t0 prakso bomo v letošnjem kazujejo potrebe po predmetnih poslovati zunaj največjih kultur- letu nadaijevali. in razrednih učiteljih z višjo izo- nib sredisc, ker npr. v ju .	Vprašanje eno — ali dvopred-
brazbo.	ne tna/ej° SlU?re;Ptln	motnosti ie Pedagoška akademija
ne trdi, da so brezposelni.	y Liubljani že davno reši!a Vsi
Postavlja se nam vprašanje, oddelki oredmetnega pouka so
posebne in strokovne šole ter kdo je neznani avtor, ki sprašu- dvopredmetni. Kombinacije po-
Povemo pa naj, da Pedagoška akademija izobražuje tudi učitelje
^ posenne m siioRovne soie i« ^	loh imamo pedagoško sameznih predmetov se za redne
knjižničarje. Ker bodo v bodoče	trdi> da drllžba ne študente določijo z vsakoletnim
na tem, ne poznajo dovolj dejan- riMci-m Smereh	Preveliko je tudi število admini- ^raii imeti vsi učitelji na osnov- tbuje predmetnih učiteljev. S razpisom vpisa. Postavljene
»tej, ,t»l, n, „„„».	«SjSTSr Srj&fESSS -S«™«*—«* “	SfSZSS:	"Z W	*«» »ko. da »Vijak, k*a»
v	.	. na fakulteti in na višji tehniški
Za res smotrno urejevanje -	-i,	• a.	-a skm zavodih.
J J soh v Mariboru, iste usmeritve
mreže šol II. stopnje moramo .	.	,
razčistiti med drugim naslednje °u u ju prineipialna vprašanja:	obeh Pedagoških akademijah, iz-
1. Kdo naj nadaljuje šolanje na srednjih šolah:
—	ali predvsem sposobni, ne glede na to, od kod so doma;
—	ali oni, ki imajo denar;
—	ali le občani, ki imajo to
bila učiteljišča tudi ukinjena, je povsem odveč vprašanje, ki ga
obraževanje likovnih, glasbenih in telesnovzgojnih učiteljev na pedagoških akademijah in umetniških akademijah istočasno itd.
Pripravlja se tudi obravnava vseh ostalih primerov neracional-
srečo, da prebivajo v kraju, kjer nega izobraževanja podvojenih ^ v i	usmeritev in predmetov. V prime-
Predlog za racionalizacijo pred- postaylia isec uredništvu: zakaj ™^iJi videva ae ukrepe za zm=;e	^ ^agoško .kadem,-
jo.
Potrebe po predmetnih učite
tedenske obremenitve študentov, njihovo sistematično selekcijo, organizirano in stalno sodelovanje visokošolskih zavodov s srednjimi
študente določijo z
so po-
neupravičeno povzročati nerazpo- vezavo obeh predmetov pri sa-loženje in morda celo strah. Mo- mem študiju in upoštevajo splošni po volji, da se vpis ne kadrovske potrebe šol. Možna pedagoško akademijo iz leta nost kombinacij je za redne štu-v leto veča, ali pa nima diplome dente omejena zaradi organizaci-pedagoške akademije in se boji, je predavanj po posameznih pred-
šolami pri usmerjanju mladine v datek, da je bilo samo v Prosvet-
Ijih nam lepo prikazuje tudi po- da ga bodo sposobnejši in ustrez- metnih skupinah. Akademija pa
študij ipd.
nem delavcu z dne 20.4. 1966 raz-
no izobraženi mladi kadri nadomestili.
je šola,
2. V zvezi s kompleksno pro-
rih, ko samoupravni organi ne bi
blematiko o strokovnem šolstvu podpl:li Pptrebnih naporov za ra-
»nuj- sass**jS5Sr5A3:
nega povezovanja m tesnega so- PumisKi seKretanat predlagan
delovanja teh šol z gospodarski- uPra™e™u °dbo™ sklada za s<>?-mi organizacijami. Ta princip je stvo SRS tudi sistem ustreznih fi-v celoti že uveljavljen v Sovjet- nancmb ukrepov, ski zvezi in vseh zahodnih drža- Z delitvijo fakultetnega študi-vah, kjer že ima dolgoletno tra- ja na prvo in drugo stopnjo ni dicijo ter se je pokazal kot zelo bil povsod dosežen glavni cilj — uspešen. Zato bi morala brti po- izobraževanje kadra z višjo iz-glavitna orientacija pri urejanju obrazbo za prakso, prav tako pa
PRVI IN DRUGI POLČAS ZBOROVANJA UČITELJEV PTUJSKE OBČINE
Odpraviti najhujša nasprotja
Očitno neskladnje je kombina- na — ter drugim »polčasom«. Te- tako zaostalih predelih, kot so cija strokovnega predavanja z razpravo o zakonskem predlogu o izobraževalnih skupnostih in p
dovoljuje svojim izrednim študentom vpis predmetnih skupin ne glede na razpis.
Že v letu 1965 je Pedagoška akademija v Ljubljani zaradi potreb osnovnih šol uvedla tudi tri-predmetnost. Statut omogoča študentu, da lahko redno študira hkrati na treh predmetnih skupinah. Razumljivo pa je, da ;e v dveh letih težko študirati na treh predmetnih skupinah. Drugače je z dodatnim študijem kot obliko
Z

ptujski prosvetni delavci (njihove besede je podprlo burno pioska-predstavnik
in Haloz, enakopravnost z učenci in prosvetnimi delavci v drugih
jih razširili in okrepili v onih cUja (na višjih šolah se celo po-središčih. kjer so večja industrij- daljšuje). Zato bodo odslej fakul-ska pedjetia. Le tako bomo lahko tete same odločale, če bodo poleg organizirali učinkovito proizvod- obstoječih višjih šol še vnaprej ^ San^Tistem'financirano prakso In pripravili mlade organizirale prvostopenjski štu-strokovnjake za neposredno delo dij. v produkciji.
3. Koliko je optimalno število kot višje strokovne šole s polo-učencev na šoli. da še lahko ob- žajem med srednjimi šolami in vladamo učno-vzgojno problema- fakultetami in bi naj zaključeno tiko mladine in vzdržujemo z njo izobraževale za določen poklic v
pristen stik ter tako uveli a v- operativk po reformi so bile te stopnjo pozornosti, ki jo je uspe-Ijamo vsaj neke pedagoške prin- šole uvrščene med visokošolske lo doseč; pedagoškemu svetovalcu dPe- ^	t	, j,	zavode, njihovo mesto in odnos ZPPS Maribor prof. A. Novaku s
sprotje želja po izboljšanju kva- ro tov. Kos, ki je bral zadnje litete vzgojno-izobraževalnega de- amandmaje k zakonskemu predlogu, in predstavnik RO smdika-r.a delavcev družbenih dejavnosti tov. Jenko, ki je poudaril dosedanja prizadevanja sindikata za izboljšanje zakonskih predpisov in pojasnil stališča tega foruma do nazadnje oblikovanih določil.
Razprava o zakonskem pred-
daj so se zvrstili za mikrofonom območje Slovenskih Goric, Ptuja ^f£tn|fuadijUe^Semo
študij le enega predmeta v okviru dvopredmetnih skupin. Za dodatni študij se lahko prijavijo tudi kandidati, ki so diplomirali na pedagoški akademiji ali višji
la in nezmožnosti, ki jih je ustvari"
nja šolstva, ter negotovostjo, ki se poraja ob zadnjem zakonskem Višje šole so bile ustanovljene predlogu.
V ptujski kinematografski dvorani pa se je 11. aprila odvijal prav tak dnevni red. Ni bilo težko opaziti velikega razločka med
resoluciji, kjer poudarjajo, da je treba ob enotni normi za delovni program
postaviti tudi enotne pedagoški šoli. Dodatni štadijje
norme za SSnj^Ob d= reden ali izredem že ^ prvi ražnjih pogojih pa učenci teh obmo- P>s dodatnega študija v letu 1965 čij nikakor ne bodo mogli zadostiti tako obsežnemu in zahtevnemu programu, kot je program reformirane šole. V resoluciji zahtevajo enakopravno vrednotenje šolstva z drugimi dejavnostmi in
se je vpisalo 45 rednih in izrednih študentov, v letu 1966 pa 70.
Pedagoška akademija v Ljubljani vzdržuje stike z zavodi za prosvetno-pedagoško službo in drugimi šolskimi institucijami ter
logu je potekala razburljivo, obvezno financiranje glasbene spremlja zahteve po novih ka-
ozračje v dvorani je bilo naelektreno. Razumljiva nestrpnost, porojena iz dolgoletne strpnosti,
t Kak*nf° * stanje in, kakš,ne do fakultet pa nista bila določe- kvalitetnim predavanjem o pvo-	obrazložf^am
ka“<:	na. Svoje programe so te šole za- gramiranem učenju in pouku - Satdmaj^ s0 ptu"skTprJvetni
je z ostalimi možnostmi bivanja 5ele vedno ^ prilagajati delu kljub veliki zasedbi (več K«t 400 ^^^“soel^no nonovhrn^UD-m prehrane v krajih, kjer bi bile fakultetnim prvim stooniam in udeleženčevi ter v nro<rfom ka- delavci soglasno ponovili nezaup
določene šole skoncentrirane.
5.	Kako bo s štipendijsko politiko za srednješolce v bodoče. Ta je zadnje čase skoraj povsem odpovedala.
6.	Kdo bo kril regres za mesečne vozovnice pri tako povečanem številu vozačev n& razmeroma vse daljših relacijah.
Potrebno bo najprej razčistiti nakazana prineipialna vprašanja, nakar pa skupno s prizadetimi ljudmi in forumi na terenu, po trezni presnjj najti dejansko racionalno rešitev.
L B.
Dr. Vlado Schmidt -Kidričev nagrajenec
Med nagrajenci, ki so 11. aprila 1.1. prejeli našo najvišjo nagrado za znanstveno in izumiteljsko dejavnost (20.000 N-din), je bil tudi prof. dr. Vlado Schmidt. Nagrada mu je bila podcijenji za obsežno monografijo »Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem«.
V utemeljitvi o nagradi je o delu dr. Schmidta zapisano, da je moral v veliki meri orali ledino. Zgodovino šolstva in pedagogike obravnava avtor v najtesnejši povezavi z vsem zgodovinskim dogajanjem na Slovenskem kot sestavnim delom splošnega razvoja slovenskega naroda. Avtor sledi vsem pojavom uveljavljanja in rasti naprednih idej ter posveča posebno pozornost razvoju tistih elementov v šolstvu in pedagoški misli, ki so vplivali na krep-tev narodne zavesti in na rast slovenskega političnega gibanja! Pri
fakultetnim prvim stopnjam in udeležencev) ter v prostoru, ka-so — zlasti mariborske višje šole kršen je kinematografska dvora-
Ob robu »Nekaj značilnosti predloga za racionalizacijo šolske mreže...«
Tovariš dh je v »Prosvetnem eij, pravično razporediti po Slo-delavcu« 15. aprila 1967 obrazlo- venjji, tako da bodo tudi naši žil svoje vidike o racionalni šol- otroci čutili, da so enakopravni ski mreži šol II. stopnje v naši član; socialistične skupnosti, ki
republiki. Nehote se mi je ustavilo oko ob vrsticah, ko razmišlja
imajo iste pravice in dolži.osti do višje izobrazbe, in ne samo iz-
pisec o mreži gimnazij v naši re- branci, ki majo za to vse potreb-
publiki, češ da je pomanjkljiva, da so gimnazije s premajhnim številom oddelkov, ki imajo stalne težave pri financiranju, namestitvi in polni zaposlitvi ustreznih učiteljev itd. Ker spada naša gimnazija v Stični tudi med te vrste gimnazj, ki je že 10 let po »udarom« ukinitve, bi vseeno rad pripomnil, da se le malce bolje poglobimo v problematiko obstoja manjših šol II. stopnje, ne da b; pavšalno in z malo mero nestrpnosti in nezaupanja ocenjevali vlogo, ki jo ima takšna srednja šola v okolju, kjer živi in dela. Naša gimnazija je v obdobju
ne finančne in druge urejene pogoje. Prav bi bilo, da se takim šolam več pomaga, ne pa duši in z raznimi mahinacijami in neprimerno politiko bega otroke, starše in učno osebje na manjših gimnazijah, ki dela požrtvovalno s čutom odgovornosti za višjo raven znanja otrok.
Vprašanje je tudi, kdo bi v primeru, da bi prišlo do ukinitve gimnazij, plačeval prevoze otrok oz. organiziral življenje teh otrok v internatih. Zdi se mi, da je to le preuranjeno in da so računi pokazali, da je tak način izobraževanja precej tvegan in tudi v
nico zakonskema predlogu.
Glede na dosedanje razmere v tej občini, kjer je učenec »vreden« 751 N-din (ob tem so poudarili, da je to 963 N-din manj kot v ljubljanski občini Center), ko je že sedaj očitno, da delovne organizacije ne bodo rade volje dale toliko denarja, kot bi ga po dosedanjih predvidevanjih potrebovali (810.000 N-din), so poudarili, da zahtevajo naglo (ne pa dolgotrajnejšo) ureditev razmer. Rešitev, ki naj bi odpravila najhujša nasprotja med revnimi ir. bogatimi, bi bila ena izobraževalna skupnost. Le- ta bi po njihovem mnenju omogočila učencem in prosvetnim - delavcem v
vzgoje. Zoper sprejetje zakona se drih. preverja svoje študijske izrekajo še zato, ker obein tudi programe in delo diplomantov v prihodnje razločke v n'igraj e- Iz poročil, ki smo lih prejeli vanju prosvetnih delavcev, kaj- le,tu l965 od zavodov za prosve -ti republiška izravnalna skupnost no-pedagoško službo, je razvidno, — tako pravi resolucija — ni do- da so osnovne sole m zavodi za-
volj močan porok, da bi izravnala občutne razlike med ekonomsko razvitim; in nerazvitim občinami.	M. K.
dovolini z znanjem in delom naših diplomantov.
Janko Koren,
PA v Ljubljani
Vzgojitelji se ne strinjamo!
V Prosvetnem delavcu št. 6 z dne 5. IV. 1967 je bilo pod naslovom »Kaj predvideva zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli« tudi nekaj posebnih predlogov za vzgojitelje, ki delajo v vzgojno
Ije — izobrazba, kvalifikacija, razpisi delovnih mest itd. S temi vzgojitelji soglašamo in želimo, da se ti predlogi tudi uzakonijo. V omenjenem članku pa je tudi predlog, da naj se vzgojiteljem v vzgojno varstvenih zavodih, ki
varstvenih zavodih. Večina pred- poslujejo vse leto, določi največ
logov bo veljala tudi za vzgojite-
svojega obstoja dala krajem, kjer vzgojnem pomenu dvomljiv, se nahaja, 231 maturantov, o3 katerih jih je končalo 110 višje in visoke šole, ostali Pa pridno študirajo in se pripravljajo na bodoči poklic. Za kraje, kot so Suha Kra-
SONC LOJZE direktor gimnazije Stična
Pripomba uredništva: Tovarišu
»I V C ■; *> IV <1 JJIH1 lil. 11«. i;	* • * l' '-s   - • —J ' *    ----—------ 1 i r	111 •M. > VI/ / I/VO I-	. J. ^ »M, ■ TV
tem je odpri mnoge nove vidike za j;na (k, je zaiedje Stične in Ivanč- ravnatelju stiške gimnazije bi ra-
sintezo slovenske zgodovine, obdobja, ki ga. obdeluje.
Pedagoško misel in njeno uresničevanje razkriva dr. Schmidt predvsem ob nastajanju, organizaciji m notranjem delu šole. Za to je uporabi! vse primarne vire: šolsko dokumentacijo, učne načrte, šolsko zakonodajo. poročila in drugo arhivsko gradivo. Omenjena metoda ga je vodila do kritičnih ugotovitev, da delo šol ni bilo vedno takšno, kakor so ga prikazovali razni pisci.
Temeljito poznavanje pedagoške teorije je avtorju omogočilo izluščiti bistvo pedagoškega dogajanja in številnih posameznih pojavov. Razkrivanje takšnih odnosov med družbo in vzgojno izobraževalnimi ustanovami pa daje možnost razumevanja številnih sodobnih šolskih problemov.
ne gorice), je to velik m lep uspeh, saj vemo, v kakšnih kulturnih razmerah so živeli ljudje v predaprilski Jugoslaviji. Nikjer ni napisano, da morajo ravno otroci staršev, ki stanujejo v centru ali bližini, uživati vse blago-dati izobraževanja, otroci iz revnih in številnih delavskih in kmečkih družin, pa čeprav pridni in nadarjeni, ki žive daleč od centra, ostati na ravni izobrazbe osemletke ali celo manj. To bi bilo krivično. Zato se strinjam, da je treba tudi mrežo srednjih
di »ob robu* pripomnili le to, naj bi se njegovo oko ustavilo tudi ob uvodnih besedah omenjenega sestavka v PD dne 5. aprila 1967, kjer je povsem, jasno in debelo natisnjeno, da ie to le PREDLOG ZA RAZPRAVO, ki ga je izdelal republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Ge bi tov. ravnatelj prebral tudi to. najbrž ne bi zapisal. da ie "tovariš dh v PD 5. aprila 1967 obrazložil svoje vidike o racionalni šolski mreži šol II. stopnje v naši republiki". Sicer so pa njegove ugotovitve tehtne,
šol II. stopnje, konkretno gimna- zato jih objavljamo.
Ljubiteljem dobre knjige priporočamo novitete;
NEŽA MAURER:
ZVEZA MORA OSTATI
Izvirno slovensko delo, s katerim žele partizanski kurirji po dvajsetih letih izraziti svojo hvaležnost do partizanskih domačij. Razen spominov na vojne dogodke vsebuje delo številne reminiscence o usedi partizanskih kmetij v povojnem času.
Cpl., strani 328, cena 32.— N-din.
VLADO STRUGAR;
OSVOBODILNA VOJNA V JUGOSLAVIJI
Delo je pregleden in strnjen prikaz narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in izpolnjuje občutno vrzel na knjižnem trgu. Knjiga je zlasti namenjena šolam in pouku zgodovine in posameznikom, ki jih zanima dokazno gradivo. Dogodki v Jugoslaviji so opisani vzporedno s pomembnejšimi svetovnimi dogodki. Knjiga je opremljena s številnimi skicami.
Pjil., strani 347, cena 10.— N-din.
DIMITER ANGELOV:
NA ŽIVLJENJE IN SMRT
Vojni roman je posvečen ilegalnemu in partizanskemu boju zoper okupatorja in domače izdajalce. V ^vetu je roman doživel izreden uspeh, ker je pretresljiv dokument časa, ko je bolgarsko ljudstvo krvavelo za svojo osvoboditev.
Ppl., strani 603, cena 53.— N-din.
Knjice naročajte pri
ZAVODU BOREC, Ljubljana, Beethovnova ul. 10/11
trideset dni rednega letnega dopusta. Kot prosvetni delavci ne razumemo, zakaj smo enakovredno upoštevani le pri pogojih, ne pa tudi pri pravicah. Zato predlagamo, da se predlog spremeni tako, da novi zakon zagotovi vzgojiteljem najmanj trideset delovnih dni dopusta. Razpone dopustov od trideset do petinštirideset dni pa naj določajo zavodi s pravilnikom o delovnih razmerjih. Tako smo imeli urejene dopuste tudi doslej.
Prepričani smo, da so naše pripombe upravičene in da se našim predlogom pridružujejo vse kvalificirane vzgojiteljice. Vzgojitelji imamo že tako daljšo tedensko učno obveznost (30 ur po 60 minut) in nobenega prostega dneva, razen državnih praznikov in rednega dopusta.
Celotna družba si prizadeva za izboljšanje materialnih in delovnih pogojev delovnemu človeku, zaradi tega skrajšujejo delovni čas, uvajajo proste sobote itd.. zato toliko1 težje razumemo, zakaj se redni letni dopust, vzgojiteljei*1 krajša.
Menimo, da bo vsak, ki dobro pozna vzgojiteljevo d e1 o s predšolskimi otroki (čim manjši SO> tem težie m delo z njimi), nas predlog podprl
PT in KK
Posvetovanje o uporabi mladinske periodike pri pouku
OB 20-LETNICI IZDAJANJA klavirskih skladb za mladino
kih usmerjala razgovor. Vendar nismo ostali samo pri razgovorih in deklarativnih ugotovitvah,
sta. Največ nastopov je bilo pri slovenščini, videli pa smo odlične ure tudi pri spoznavanju na-
likovnem pouku in enkrat celo pri matematiki.
Po analizi učnih nastopov in
V	Prosvetnem delavcu lahko dokaj redno, a še vedno pre- Ijem smo vnaprej poslali nekaj poredko prebiramo poročila in ocene slovenskega mladinske- vprašanj, ki so potem na sestan-ga periodičnega tiska, ki vsebujejo kritične pripombe, še večkrat pa zelo pohvalna mnenja o revijah in časniku, o posameznih številkah in prispevkih, njihovi vrednosti in celo ampak je bilo pred vsemi razpra uporabnosti pri pouku; ti zapisi so posebno pomembni tudi val™ petinštirideset učnih nasto-zato, ker ostali tisk skoraj nikoli ne spi-egovori o tej tematiki pov’„v katerih so učitelji zelo
in so ta^o edmi in za učitelja, ki jih opazi, dragocen sprem- iiko tem; oblilc in metod dela ob Ijevalec dogajanja na tem vzgojno zelo pomembnem področ- zadnjih številkah Cicibana, Ku-ju. Zlasti poslednji čas pa so vsi avtorji zelo zaskrbljeni nad rjrčka, Pionirja in Pionirskega u-usodo, ki grozi tej literaturi. Zato čutimo potrebo sporočiti javnosti, kako smo se v občinah Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Vič, Vrhnika, Logatec, Cerknica in Idrija lotili reševanja rave in družbe, pri glasbenem in te problematike.	^
V	razgovorih, ki so kdaj pa kdaj prešli tudi v dogovore, so sodelovali učenci, učitelji, pedagoški svetovalci in na proš- uporabljenih tekstov smo se na njo pedagoške službe tudi uredniki: Branka Jurca, Ivo Zor- sestankih razrednih aktivov po-man, Draga Tarman, Miran Zirkelbach, Vida Kovačič in govorili tudi o drugih načinih in
Marjan Tršar; njim gre zahvala za to, da so bili razgovori nj’ožnostlk' uPorabliania mladm-, ,	,	,•	ske periodike pri pouku v vsakem
tako bogati. Ker je bila to doslej najbolj vsestranska, dovolj razredu. (Kratko poročilo in ana-poglobljena in pedagoško utemeljena obravnava sodobne mla- lizo z vseh sestankov in hospita-dinske periodike — in je v malem zajela skoraj vse tiste, ci1skih ur bomo posredovali uči-ki jim ni in ne more biti vseeno, kakšen je' ta tisk, kam je y^e)m v Informacliab zavoda usmerjen in kakšen.odziv doživlja, pa tudi, kaj ga najbolj že gam i?bor učnih tem je do. prizadeva potekala pa je prav v času, ko uredništva obli- volj nazorno dokazal, koliko je kujejo koncepte prihodnjega letnika — želim posredovati ne- mladinska periodika kot izhodi-kaj misli s teh srečanj.	šče, dopolnilo, ali celo kot osred-
nji vir obravnavanih učnih tem
Mislim, da ni potrebno jnosob- gocenega prispevka in se redno uporabljiva pri pouku, nakazuje poudarjati motiva, ki je pri- ustavljal ie ob tistih vsebinah, pa tudi, koliko se je kateri izmed Vedel zavod za prosvetno pedago- ki so ustrezale že doseženi raz- urfdniških konceptov načrtno ®ko službo Vič do spoznanja, ka- vojni stopnji njegovih interesov. Približal posameznemu predmetno potreben je razgovor in dogo- Izmenjava praktičnih izkušenj nernu področju v določenem raz-~	redu in kakšen odziv doživlja
pri učiteljih in učencih. V prvih
so doslej slijo ter uredniškimi koncepti je ]reb razredih so učitelji največ-- -	krat uporabili prispevke iz Cici-
y°r med učitelji o vsebini in na- med učitelji in osvetlitev teh izrinili uporabljanja mladinske pe- kušenj s sodobno pedagoško mi-riodike pri pouku, saj so doslej slijo ter uredniškimi konci hekateri učitelji s pridom upo- bila torej nujno potrebna, tftbljali najrazličnejše prispevke Zavod za prosvetno pedagoško bana. v četrtem in petem razredu i* Cicibana, Kurirčka, Pionirja in službo Vič je vključil v delovni pa *z Pionirskega lista. Pionirskega lista, drugi pa vseh program za deto 1967 temo: Upo- Naj navedemo samo nekaj pri-teh možnosti skorajda niso opa- raba mladinske periodike pri po- merov! in tako se je mnogokrat uku, in v marcu smo imeli de-
žili —
Ugodilo, da je šel mladi bralec.
Učiteljica je namenoma zddr-
NOVE KNJIGE
----, —	vet srečanj z učitelji razrednega žala do hospitacijske ure 7. šte-
*l ^ Je še potrebno vodstvo sko- pouka od prvega do petega raz- vilko Cicibana in nam potem pri-revijo ali časnik, mimo dra- reda naših osnovnih šol. Učite- kazala pravo praznično in delovno
veselje ob skupnem prelistavanju revije. Prvi sprehod skozi novo številko, ki je v tem razredu že dolgo v navadi, je pokazal, kako potrebne, prijetne, predvsem pa koristne so take ure. Prisotni smo bili ob takem sprejemu revije veselo presenečeni, saj mnogi niti slutili nismo, da ta trenutek hrani v sebi tako dragoceno vzgojno situacijo.
Nepozaben je bil v nekem petem razredu razgovor o Rozmanovi kozi Filomeni, ki so se ga udeležili tudi prisotni uredniki. In potem na toliko različnih načinov posredovano berilo Darilo za mamo ali skoraj v vseh razredih sodoben glasbeni pouk ob Bitenčevi Pomladni.
Pri slovenščini smo videli več vrst govornih vaj: dramatizacijo, recitacijo, deklamacijo, razgovor, pripovedovanje, telefonski razgovor, intervju in različni načini poročanja o opravljenih Individualnih ali skupinskih nalogah pri spoznavanju narave in družbe. Tako razgiban pouk prinaša v učilnice vedrino, razvija mišljenje in izražanje, zahteva predvsem miselno aktivnost učencev, aktivnost, ki jim ugaja, ki razvija vse psihične sposobnosti, ki zagotavlja resnični učni uspeh. Zato ni čudno, če smo se prisotni tolikokrat razveselili, če si vroče želimo, da bi bilo v sleherni učilnici mnogokrat tako lepo.
v Božo Vodušek - »Izbrane pesmi«.
^onec leta 1366 so izšle pri Cankar-založbi »Izbrane pesmi« Boža ''ociuška, februarja 1967 mu je bila ^beljena Prešernova nagrada. Ce j^biislimo, da je Voduškov pesniški prvenec izšel malo pred II. sve-j^vno vojno — torej v času, nenaklonjenem umetnosti — po vojni pa 8s je poredko, revial.no oglašal, ni Pa do sedaj doživel knjižne izdaje, Potem postaja jasno, da pesnik ^dčaranega sveta« ni stal v osredju £ farnega prostora kot eden oven-i* poetov, zato pa je njegova Jpbigka govorica zavoljo deziluzio-JlsUčne vsebine in iščoče, klene na-tista, ki daje v predvojni in udi v povojni liriki svojsko barvi-in razmišljajočo težo. 2e pred-.'Jjne kritike so beležile nasprotujta si mnenja, kar govori tudi o ^Pleteni naravi Voduškove osebno-j.-1 in pesmi. Od mladostno zamak-Jenega religioznega ekspresionista J* vodi pot do ostro razumske kepse, neizprosna vsakdanjost mu Ži\ .^^ila metafizična zatočišča, tej Vm -er^ski neizprostnosti krene z j. ]J° in pogumom nasproti, čeravno ‘tri in osamljen, da je z ostrino ?uma razpoznal odčarani svet v azseznosti vsakdanjega življenja In toblemov. Kljub vsemu pa ostala joduškova lirika še vedno večdimenzionalna po svoji miselni osnb-saj ne daje zanesljivega, ali vsaj e lahko ugotovljivega nazorskega vrQrHšča. Bržčas pa ostaja konflikt u Pesniku ir> med nezdravimi druž-. enimi razmerami v času nastaja-»Odčaranega sveta« poglavitno « oaio osebnih iskanj, spričo zavest-u* odmaknjenosti od javnega živ-Pa ga v individualnem zore-ifuri rpzurns^ih spoznanj o svetu in m ;eh nujno spremlja občutje sa-Vr>p in odtujenosti. Tam, kjer go-drugi liriki o jalovosti meščan-ven i ° *esnobnih razmerah in kon-£nalnosti spoznavno realno ali Hčnebil* CGl° z nadihom melanho-Šrv9 obtožbe, zna biti Božo Vodu-- rovko Jedek.
Izh. rane Pesmi« zajemajo manjši V,,,-.* Pesmi, ki jih Vodušek ni . oil v »Odčarani svet«, pesmi iz
oplajal ob velikih imenih moderne evropske in morebiti ameriške literature — Proust, Joyce, Musil, Dur-rell — pa to pomeni 1§ toliko, da je našel možnosti, da je svoja zapaža-nja, spoznanja vezal na eksistencialna vprašanja domačih razmer sedanjosti ali polpreteklosti. Seveda je žarišče takega totalnega doživljanja lahko le nekaj oseb, tem se približa pisatelj v vsej intimnosti, človeški prizadetosti. Četudi so situacije zasidrane v konkretnem času in prostoru, je pisatelj intenzificiral predvsem bivanjska, spominska in domišljijska svojstva oseb, podajajoč resnico o njihovem življenju, doživljanju, mišljenju, vendar z jasnim prizvokom, da neka dokončna spoznanja o človekovem življenju niso možna. Ce je pisatelj skoncentriral prikazovanje na ljudi v spremenljivi, individualni, pogosto zapleteni življenjski poti — v osredju je skladatelj Leban, ki ob svojem delu in srečanjih z ljudmi išče smisel življenja — pa je okolje, bolje pokrajina, povsem na robu, družbene silnice komaj zaznavne, ali le po usodah ljudi, ki pa ne nosijo v sebi enosmerne teže socialne preteklosti, marveč se razodevajo večaspektno. Izpoved, ki daje sozvočje toku zavesti, doživljanju, spominom in domišljiji, rezultira osebe v svoji življenjski strukturi. Glavna oseba se znajde v »gozdu«, tj. večpomenskem simbolu nečesa mnogopojavnega, nepreglednega, neovladljivega, a se lahko ob »pečini« — podobno simbol ostrine, nevarnosti, možnosti — preobrazi oziroma osmisli svoj življenjski tok. (Knjigo je okusno opremil Janez Bernik).
5]5j|yoJne zbirke.
mi. ter manjši izbor prevodov.
nekaj povojnih
kftfj Mltie Mejaka opozarja na ne-Lirv ^ kliu*ne probleme pesniškega br)ri0l?' Boža Voduška in zaobjema Usttr?v.*tnp vodila pesnikovega vaDanja.
Hieng — »Gozd in peči-
braJa ovenska matica je srečno iz-in no^0man -Andreja Hienga »Gozd Wlna<< — izšel je konec 1966. — docJa£0slovnl del zbirke. Ce k temu RrajJv?0 deistvo, da je roman na-bio , s. Prešernovo nagrado, sme-Hierio ati’ da med proznimi teksti in r,?0y romah po umetniški moči Či kakovosti zanesljivo prednja-v,d mooslovjem lanskega leta. tirefa ■•'^.ovo.iše pripovedno delo An-st0 Hlenga je roman, ki ga pogo-^ntPi/i?aču-1e-10 kot »moderni« ali OzftaVA^balni« roman. Kakor sta obč * ka:! neprikiadni. tudi precej če v del1ivi, pa si laže pomagamo. encu mimobežno povemo, da Hi-klasičn >>f?nzdu in pečini« ne gre za bhščan°, fabuliranje. marveč se pre-r.r°b .realnih sit.uaciiah osebne-ciativ^b^^iaoiu. toku zavesti, aso-bovra!*. V7;8ibom in podzavesti, htu n^an]d v preteklost, simultane-brepip* laniu zunanjih in notranjih branotan^ Pisatelju ne gre za od-Zunan.io, kronološko urejeno ijanin	ba za totalnost doživ-
be, ? 'lvlienjskih situacij neke ose-rejen G Je struktura romana pod-br1znar.]e~tem zahtevam. Kakor gre teijp^ -1® nekaterim domačim pisa-brobiPmi;^de odkrivanja sodobne bogat +atlJ.e .na Področju, ki ima že Sre jt* racilci1o (kmečko okolie), pa Priznanje, da je ob boli vn^c ^^ioiopalni motiviki (me-brijemp S i •tiste izrazne in slogovne £arMh ,1 v merilu domačih lite-b°3atTift 01avov Pomenilo novitete in P°yedPe razsežnosti lepo-s® teksta. Ce se je pisatelj
ZALOŽBA
MLADINSKA KNJIGA
CICIBAN PIONIR
barvni reviji za naše šolarje:
pestra vsebina, bogate barvne ilustracije, zanimivosti, uganke In slikovne uganke v vsaki številki.
Barvni reviji sta najboljše dopolnilo šolskemu pouku.
ŠOLE IN KNJIŽNICE!
Založba Mladinska knjiga bo ob koncu šolskega leta pripravila nekaj vezanih letnikov.
Naročite se pri šolskih poverjenikih na vezane letnike CICIBANA in PIONIRJA!
Svoje naročilo lahko pošljete tudi neposredno prodajnemu oddelku založbe, Titova 3, Ljubljana s priloženo naročilnico.
NAROČILNICA —PD
Podpisani .................................
(šola, knjižnica, ustanova ali posameznik)
točen naslov ..............................
naročam ..... izvodov vezanih letnikov — CICIBANA
— PIONIRJA.
Neustrezno črtajte!
Datum:	Podpis:
MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, LJUBLJANA
In spisi: kolektivno pismo, do- i pis uredništvu, spis ob zgodbah brez besed... In še in še; prava panorama različnih vrst in oblik, ki jih danes še vsepreporedko srečavamo pri enem samem učitelju, saj zato so bili učni nastopi in razgovori potrebni in koristni. Skoda, da vsak učitelj ni mogel videti vseh petinštirideset nastopov, ker bi se tako pozitivne izkušnje najhitreje razširile iz učilnice v učilnico.
Med opazovalci pouka so bili tudi uredniki; spoznanja o potrebi in primernosti kakega teksta določeni starostni stopnji jim bodo gotovo koristila pri oblikovanju novega letnika.
Mladinska periodika pa ni samo vzgojno sredstvo, ki ga uporabljamo pri pouku, ampak ob njej vzgajamo tudi jutrišnjega potrošnika vseh kulturnih dobrin, vzgajamo aktivnega in razsodnega bralca časnikov in revij, razvijamo stalno potrebo po spoznavanju in doživljanju ter vrednotenju sveta in življenja okrog nas, zato ni brez pomena, kako visoko stopnjo vzgojenosti smo že dosegli na tem področju, zato je nujno potrebno vsaj občasno ugotavljanje globine in širine učenčevih interesov.
V	vseh osmih občinah so učitelji poročali, česa si mladi bralci najbolj žele, ob i čem se najbolj razveselijo, kaj najraje prebirajo. In reči moramo, da smo z današnjim okusom mladih bralcev in tu pa tam tudi z njihovim kritičnim odnosom do tega, kar tiskamo zanje, lahko dokaj zadovoljni. Toda take splošne ugotovitve povedo zelo malo, malo predvsem učitelju, ki ima pred seboj konkretno vzgojno delo in mora zato poznati okus svojih učencev.
Tako je na primer učiteljica petega razreda, v katerem je 21 naročnikov Pionirskega lista, ugotovila v začetku marca, da njeni učenci najraje bero naslednje prispevke:
Kavboj Pipec in Rdeča pesa (21 učencev), O premajhnem Nac-ku. Pleme Urdu in Redke živali (20 učencev). Pekel v fjordu (19), V srcu Afrike (16), Spartak, Ko sem bil majhen in Rebusi ter druge zabavne rubrike (14), S čolnom do Črnega morja in Koza Filo-mena (13), Ladje in morje (12) in 'Šport (10 učencev). Radi pa bero tudi nekatere občasne članke.
In česa si ti učenci v Pionirskem listu najbolj želijo?
!•) Več partizanskih zgodb, v katerih bi se seznanili z bojem ostalih jugoslovanskih narodov;
2.	) Več zgodovinskih zgodb iz življenja Slovanov;
3.	radi bi brali potopise, da bi spoznali tuje kraje, ljudi in njihove navade;
4.	) želeli bi več člankov o raziskovanjih na vseh področjih — v besedi in sliki;
5- več sestavkov o JLA in življenju vojakov — tudi slike;
6. želeti bi, da bi vsaj pred prazniki napisali v Pionirski list igrico, ki bi jo lahko igrali;
?•) radi bi brali več o življenju živali in rastlin.
V	tem razredu so tudi izrazili željo, da bi izšel večkrat na leto Pionirski list z barvnimi ilustracijami.
Podobno, čeprav ne povsod tako skrbno in natančno, ugotavljajo tudi drugi učitelji, kakšen sprejem doživi mladinska periodika pri njihovih učencih in pogosto se zgodi, da je v oceni vrednosti posameznega prispevka med učenci in učitelji prevelika razlika; verjetno hitreje najdejo skupen jezik pri izražanju želja. Želje, potrebe šol pa so vsem uredništvom zelo dragocene — in: zavedati se moramo, da ima tiskana beseda tudi določeno mero vzgojne avtoritete in zato mora prevzeti nase prav tolikšno mero vzgojne odgovornosti in — razumljivo, ne bi je smeli prezreti pri doseženih uspehih. Iz tega pa sledi, da tudi pri vzgojnem delu ob mladinski periodiki ne moremo stati vsak na svojem bregu — ne učenci ne učitelji in tudi uredniki ne — zato je sodelovanje nujno potrebno, zato so lahko dogovori vsestransko koristni. Učitelji In pedagoški svetovalci si takih srečanj še želijo.
_ Uredniki so slišali veliko kritičnih pripomb in še več pohvalnih ocen m razveseljivih predlogov, posebno zadovoljni pa so bili — in so z zavodom vred vsakemu učitelju posebej hvaležni — ker so doživeli tako konkreten vpogled v pouk ob mladinski periodiki.
In ugotovitve? Spet se bo za spoznanje izboljšal pouk in učenci bodo imeli še boljše revije, ki jih bomo lahko še pogosteje vključevali v učni proces. Posvetovanja o mladinski periodiki so torej uresničila svoj namen in upamo, da so bila dober začetek takega sodelovanja.
Ivan Bizjak
Širok razmah glasbenega šolstva po drugi svetovni vojni, ko glasbena vzgoja ni bila več privilegij le določenih družbenih slojev, je prinesel s seboj tudi nekaj problemov, ki so bili v tistem času kot posledica dotedanjih razmer na tem področju nujni. Najbolj pereče je bilo vsekakor pomanjkanje primernih učbenikov. Za tistih pet predvojnih glasbenih šol v Sloveniji so zadostovali inozemski učbeniki. Po vojni pa, ko so ustanavljali nove glasbene šole v mestih in na podeželju ter je njih število stalno raslo, stari učbeniki niso zadostovali, nabava v inozemstvu za tako velike potrebe pa je bila predraga. Potreba po učbenikih se je najprej pokazala pri klavirskem pouku, saj je ostal klavir še vedno osrednji instrument v glasbenem šolstvu in zajema pouk igranja na klavir še danes večino gojencev glasbenih šol. Sposojanje oziroma prepisovanje skladb iz starih inozemskih, pogosto že zastarelih in neustreznih izdaj, je bilo velika ovira napredku. Zato ni čudno, da se je klavirski pouk skoncentriral predvsem na samo tehniko igranja, zlasti na preigravanje čim večjega števila etud, prave glasbe pa je otroku nudil v premajhni meri.
Izdelave primernih učbenikov za poučevanje klavirja na glasbenih šolah, tega zelo težavnega in odgovornega dela, sta se pred dvajsetimi leti lotili naši znani klavirski pedagoginji, profesorici Zorka Bradačeva in Silva Hrašovčeva. Leta 3947 je izšel v njuni redakciji pri »Mladinski
tovne klavirske literature izbrali le najkvalitetnejše. Pri sestavljanju učbenikov sta stremeli za tem, da sta bila upoštevana oba cilja glasbenega šolstva: strokovni študij in Ijud-sko-prosvetno delo. Največja vrea-nost in prednost njunih izdaj v primerjavi z inozemskimi pa je v tem, da je vsaka zbirka in v njej vsak posamezen zvezek'namenjen določeni stopnji zmogljivosti izvajalca.
Učbenikov s skladbami je več vrst. Začetnikom v klavirski igri je namenjena zbirka »Prvi koraki« (2 zvezka, 1.—2. razred glasbenih šol), zatem si po težavnosti slede naslednje zbirke klavirskih skladb: »Pogumno naprej« (3 zvezki, 2.—3. raz.), »Prvi uspehi« (4 zvezki, 3.-4. raz., »Veselo k cilju« (4 zvezki, 5.—7. raz.), »Mali virtuoz« (5 zvezkov, 6.—8. raz. glasb. šol). Zelo pomembna je tudi zbirka »Male skladbe mojstrov 17.— 19. stoletja« (7 zvezkov, 2.-9. raz). Te glavne zbirke mladinske klavirske literature dopolnjuje še nekaj zbirk, ki so izšle prav tako v redakciji profesoric Bradačeve in Hra-šovčeve:	Sedem zvezkov »Sloven-
skih klavirskih skladb za mladino«, Pavčičeve »Narodne pesmi s podloženim tekstom« (3 zvezki) in pet zvezkov štiriročnih skladb za klavir »Dobra tovariša«. V njuni redakciji je izšlo še »Sedem klavirskih skladb« In »Rondo« Rista Savina, »Mladinski album« P. I. Čajkovskega, »Male skladbe« J. S. Bacha, »Izbor sonatin« (2 zvezka), zbirka Beethovnovih in Haydnovih sonatin (2 zvezka) ter »Izbor slovenskih klavirskih skladb iz Novih akordov«. Vse
Klavirski pedagoginji, profesorici Silya Hrašovčeva in Zorka Bradačeva
knjigi« prvi album »Slovenskih klavirskih skladb za mladino«. Ta drobni zvezek, v katerem so bile na sedemnajstih straneh natisnjene najlažje izvirne skladbe slovenskih avtorjev ter priredbe slovenskih narodnih pesmi, nam je mnogo obetal. Urednici sta namreč v pripombah k izdaji napovedali, da si je založba »Mladinska knjiga« zadala nalogo, da bo izdala več takih albumov, ki bodo vsebovali klavirske skladbe za mladino različnih avtorjev in ki bodo urejeni po stopnji tehničnih in muzikalnih težav. To nalogo pa je še istega leta pričela uresničevati »Državna založba Slovenije«.
Ce sedaj, ko nas že dvajset let loči od prvid začetkov in obetov, pogledamo, koliko je bilo na tem področju narejenega, smo lahko z uspehi zelo zadovoljni, v teh dvajsetih letih je »Državna založba Slovenije« obogatila našo mladino z okoli petdesetimi različnimi zvezki klavirskih skladb. namenjenimi prav njej. Za vse to bogastvo imata seveda največ zaslug obe urednici, profesorici Zorka Bradačeva in Silva Hrašovčeva, ki sta vsa povojna leta neumorno zbirali, izbirali, pri-rejevali in pripravljali za tisk vso to množico notnih tekstov, ki so sedaj dostopni prav vsem gojencem naših glasbenih šol in tudi ostalim mladim pianistom amaterjem.
Težišče klavirskih publikacij za mladino ter s tem tudi težišče klavirskega pouka sta avtorici izdaj postavili na same skladbe, na tako irhenovano predavanje. Teh zvezkov je izšlo v njuni redakciji največ. Izbira skladb je zelo široka, saj so zastopani skladatelji različnih narodnosti in iz raznih stilnih obdobij'. Avtorici sta med/ skladbami sve-
skladbe sta avtorici izdaj natančno obdelali glede fraziranja, dinamike, prstnega reda in pedalizacije.
Poleg vsega tega obsežnega dela je prof. Bradačeva sama sestavila tudi Det zvezkov »Tehničnih vaj«, kjer je klavirska tehnika smotrno razdeljena za vsak razred posebej. Skupaj s prof. Hrašovčevo sta izdali tudi več zvezkov etud. izbranih iz del različnih avtorjev (Kobler, Loesehhorn, Duvernoy, Czerny. Be-rens: 11 zvezkov). Iz originalnih del sta odbrali le najpotrebnejše in najkoristnejše etude ter jih opremili z navodili za vadenje. Pomembne so tudi njune »Vaje za urjenje leve roke«.
Kako velike so bile potrebe po tovrstnih publikacijah in kako pomembno nalogo sta obe urednici opravili, najbolj notrjuje dejstvo, da je večina njunih albumov doživela že driigo, nekateri pa tudi že tretjo in celo četrto izdajo. Publikacije profesoric Zorke Bradačeve in Silve Hrašovčeve niso ostale omejene Samo na slovenska' tla, temveč jih s pridom uporabljajo tudi v glasbenih šolah ostalih naših republik. saj so to v Jugoslaviji edine zbirke mladinskih klavirskih skladb, ki so res sistematično popolno in smotrno urejene. Omenjene izdaje so za nas izredna pridobitev, kajti ne smemo pozabiti na vlogo, ki jo ima pravilna in sistematična glasbena vzgoja pri estetski in etični rasti mladega človeka.
0*b jubileju njunih dvajsetletnih izrednih uspešnih naporov obema urednicama od srca čestitamo z željo. da bi svoje odgovorno delo nadaljevali s prav tolikšnim poletom in imeli pri tem še veliko uspehov!
Tomaž Šegula


Obisk dolenjskih učitel jev zgodovine na šoli Jože Moškrič
Predmetni aktiv učiteljev zgodovine, ki obsega občine Črnomelj, Metliko, Novo mesto in Trebnje, skrbi za načrtno strokovno izpopolnjevanje svojih članov. Pod vodstvom tovariša REŽUNA iz Trebnjega, ki je že več let na čelu aktiva, je aktiv organiziral že veliko strokovnih predavanj, razprav, učnih nastopov in strokovnih ekskurzij.
Ob sodelovanju pedagoške svetovalke pri zavodu za pedagoško službo v Ljubljani tov. Fauste Munihove je naš aktiv 13. marca 1967 imel sestanek na osnovni šoli »Jože Moškrič« v Ljubljani. Tu nam je predmetni učitelj tov. Miha Plavčak pripravil uspešno učno uro skupinskega pouka pri zgodovini v 6. razredu. Demonstracija je lepo uspela. Po učnem nastopu smo se pogovorili o problematiki zgodovinskega pouka, podrobno razpravljali o raznih oblikah in metodah pouka zgodovine, predvsem pa o skupinskem pouku kot obliki, ki močno aktivizira učence in jih navaja na samostojno delo že v osnovni šoli.
Ravnateljica šole nam je nato še v zelo zanimivem pogovoru razložila prednosti kabinetnega pouka, ki je na tej šoli dobro organiziran.
Vsi smo ob koncu z zadovoljstvom ugotovili, da je bil sestanek
v Ljubljani zelo koristen.
Šolskemu vodstvu, še posebej pa tovarišu PLAVČAKU in tovarišici Munihovi, smo hvaležni, da so nam omogočili uspešni sestanek aktiva.	Slavko Vute
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE EMIL ADAMIČ
se zahvaljuje Osnovni šoli Rogaševci,
Osnovni šoli Gornji Logatec, Osnovni šoli Gornja Radgona, Osnovni šoli Loški potok, Osnovni šoli J. Kranjca, Rakek, Osnovni šoli Kog pri Ormožu Osnovni šoli Preddvor Osnovni šoli L Cankarja, Ljutomer.
Osnovni šoli Bičevje, Ljubljana, Osnovni šoli Zgornja Velka, Osnovni šoli K. D. Kajuh, Mur-ika Sobota,
Osnovni šoli Renče,
Osnovni šoli »bratov Dobrotln-škov«, Vojnik pri Celju,
Osnovni šoli Zavrč pri Ptuju, Osnovni šoli T. Čufar, Maribor. Osnovni šoli p. Kavčič, Škofja Loka,
Osnovni šoli Poljane,
Gimnaziji Trbovlje,
Gimnaziji Postojna, Administrativni šoli Nova Go-■ica.
Zavodu za prosvetno pedagoško službo Krško in
Prosvetnemu delavcu, Ljubljana, ki so s svojimi prispevki podali podporni člani zbora!
To je seznam novih podpornih elanov našega zbora. Zborov nov tek. račun je 503-8-20.
Predavanja
na pedagoški akademiji
Vljudno vas vabimo, da se udeležite prireditev,. ki jih v maju 1967 organizira Pedagoška akademija v Ljubljani ob svoji 20-letnici.
Prikaz eksperimentov in opazovanj pri pouku predmeta »spoznavanje narave« v 5. razredu bo organiziral oddelek za biologijo in kemijo, Prikaz eksperimentov in opazovanj bo v četrtek, 4. maja 1967, ob 15. uri, v Ljubljani, na Starem trgu št. 34, pritličje levo.
Razgovor o metodah dela bosta vodila prof. Branko Prekoršek in ■ prof. dr. Anton Polenec,
Literarni večer z recitacijami del nekdanjih in sedanjih študentov Pedagoške akademije bo organiziral oddelek za jezike. Literarni večer bo v soboto, 6. maja 1967, ob 17. uri, v Ljubljani, na Starem trgu 34, pritličje levo.
Predavanje »o koreninah in razvoju slovenske ljudske pesmi« (z glasbenimi primeri in s filmom) bo organiziral oddelek za glasbo. Predavanje bo v torek. 16. maja 1967, ob 17. uri, v Ljubljani, na Starem trgu 34. pritličje levo.
Predaval bo prof. dr. Valens Vodušek.
Razstavo del študentov in šolskih otrok bo organiziral oddelek za likovno vzgojo. Dela šolskih otrok so zbrali študenti Pedagoške akademije. Razstava bo odprta od 29. maja do 10. junija 1967, predvidoma v dvorani v Ljubljani na Starem trgu 34. Razstavo bodo pripravili profesorji France Uršič, Božo Pengov in Zoran Didek.
Slavnostni koncert z izvajanjem komorno-orkestralnih, solistično- vokalnih in zborovskih del bo organiziral oddelek za glasbeno vzgojo. Slavnostni koncert bo v ponedeljek, 29. maja 1967. ob 20. uri, v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Na koncertu bodo izvajali kompozicije priznanih slovenskih komponistov, med njimi tudi profesorjev Pedagoške akademije v Ljubljani, sodeloval bo združeni pevski zbor. sestavljen iz bivših in sedanjih študentov Pedagoške'akademije, oddelka za glasbeno vzgojo.
Študij absolventov VPS na Pedagoški akademiji
V letu 1957 se je začela uresniče-Sprejet je bil nov učni načrt, v kate-vati zamisel nove osemletne c-snovnerem so dobile pedagoško-psihološke šole, ki je zahtevala temeljito splošno discipline in metodično-didaktično in poglobljeno strokovno izobrazbo usposabljanje učiteljev nov, večji po-učiteljev. V ta namen se je leta 1964 udarek. Ker je dolžnost akademije, Višja pedagoška šola v Ljubljani pre-da posreduje študentom tudi znanje osnovala v Pedagoško akademijo, iz posameznih strok tako, da bo uči-
Umrl je TIT GRČAR
Naročnikom
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine za preteklo ielo, prosimo, da to store do 31. maja 1967. Po tem roku bomo začeli naročnino za lansko leto sodno izterjevati.
Uprava
»Prosvetnega delavca«
V začetku februarja tl. je umrl v Ljubljani tovariš Tit Grčar, najbrž eden najbolj poznanih prosvetfiih delavcev v Sloveniji.
Rojen leta 1838 v Šentrupertu na Dolenjskem, kot šesti otrok v kmečki družini, je spoznal že doma in pozneje v času šolanja bridkosti bede, s katero so se otepali mnogi študentje iz kmečkih krajev. Nadarjenega fanta je pripeljala pot na učiteljišče v Ljubljani, kjer je maturiral (leta 1907), nakar je učiteljeval v raznih krajih na bivšem Kranjskem. Zadnje njegovo službeno mesto je bilo na Barju v Ljubljani, kj.er je deloval 25 let kot šolski upravitelj. Tu je Tit Grčar našel svoje pravo torišče, tu je razvil vse svoje sposobnosti in pokazal kaj zmore pravi ljudski učitelj, ki z vso predanostjo in ljubeznijo opravlja svoj poklic. Zavedal se je, da bo uspel z delom izven šole le, če doseže v šoli pri učencih dobre učne in vzgojne uspehe, zato je posvetil največ skrbi in moči delu v šoli, učnim uspehom in razvoju šole. Pri ljudstvu in pri prosvetni oblasti je dobil za to tudi podporo, šolo so razširili v petrazrednico. Imel je posluh za ljudske potrebe. Ustanovil je kmetijsko nadaljevalno šolo in sam poučeval glavne predmete iz kmetijstva in ob praktičnem delu na vrtu učil pravilno oskrbovanje sadnega drevja in pridelovanja zelenjave. Za odrasla dekelta je organiziral gospodinjske tečaje. Sola in tečaji so dobro uspevali. Prosvetna oblast mu je v priznanje uspešnega dela poverila nadzorovanje na kmetijskih nadaljevalnih šolah.
Leta 1923 je bil med ustanovitelji prostovoljnega gasilskega društva na Barju, ki je še danes vzgled takim društvom s svojim delom. Vedno je
kazal skrb za trpečega človeka, socialno skrbstvo ga je imenovalo za »ubožnega očeta« na Barju, da je pomagal revnim in pomoči potrebnim. Ustanovil je šolsko kuhinjo, ki je bila prva te vrste v Ljubljani, v njej so dobivali siromašni, šolarji toplo kosilo brezplačno. Prebivalci so zelo cenili njegovo delo pri šolskem odru. Ustanovil je mladinski, moški in mešani pevski zbor, ki jih je dobro iz-vežbal, da so nastopali- na domačem odru in v okolici in tudi na radiu. Sam je bil dober pevec in je bil več let član »Učiteljskega pevskega zbora«, nekaj časa še celo njegov predsednik in je vodil zbor na turneji po Češkoslovaški. Med NOB je z vaščani zelo aktivno delal za OF, zato so njega in mnogo Barjanov odgnali v internacijo na Rab. Z Raba se je vrnil bolan in ves skrušen, da se je dolgo zdfavil v ljubljanski bolnišnici. Hudo ga je prizadela smrt dveh sinov, ki sta padla v NOB. Po osvoboditvi je sodeloval v raznih organizacijah. Zadnja leta je bil težko bolan. V spominu tovarišev bo ostal kot lik pravega učitelja, dobrega tovariša, globoko čutečega človeka.
V, C.
Zveza društev za tuje jezike sporoča
Zveza društev za tuje jezike SFRJ prireja letni center za profesorje angleškega, francoskega, ruskega in nemškega jezika v Ljubljani od 11. julija do 29. julija 1967. Cena tečaja je 540,00 N-.din oziroma 70,00 N,din ža tiste, ki ne reflektirajo na brano in stanovanje.
Prijave sprejema Društvo za moderne tuje jezike SRS, Ljubljana, Šubičeva 1, do 1. maja 1967. Štev. žiro računa: 501-8-156/1 (za letni center).
telj v razrednem in predmetnem pouku obvladal snov, ki jo je dolžan posredovati učencu v osnovni šoli. so se v skladu z novimi znastvenimi dognanji spremenili in dopolnili tudi učni načrti in programi za posamezne stroke.
Ze ob preosnovanju VPŠ v Peda*-goško akademijo se je postavilo vprašanje, kaj s tistimi absolventi VPŠ, ki ne bodo diplomirali v letu 1964, še posebej zato, ker so novo organizacijo študija narekovale zahteve reformirane osnovne šole. Da bi se uresničilo zakonsko določilo o postopnem prehodu od študijskega načrta VPŠ na študijski načrt pedagoške akademije, je svet akademije leta 1965 sklenil, da lahko študenti, ki so študirali po učnem načrtu in izpitnem redu, sprejetjem v statutu iz leta 1961 in po prejšnjih statutih, nadaljujejo študij po teh predpisih do 31. 12. 1967. Če študija dp tega roka ne končajo, velja zanje učni načrt in izpitni red, ki ga določa statut Pedagoške akademije v Ljubljani.
Posledice te določbe so v tem, da bodo morali študenti,, ki ne končajo študija do predpisanega roka, opraviti diferencialne, izpite iz peda-goško-psiholoških in splošnih predmetov ter predmetov tistih strok, za katere potekajo po novem učnem načrtu predavanja v širšem obsegu, kot so jih predavali na VPŠ.
V letu 1967 je Pedagoška akademija tudi pismeno še posebej opozorila nekdanje absolvente VPŠ na omenjeno statuarno določilo. Da bi jim omogočila diplomirati do konca leta 1987, je akademija razpisala izpitne roke v vseh mesecih leta 1967, razen v marcu, maju. avgustu in novembru. Roki za diplomske izpite pa so v februarju, aprilu, juniju, septembru in novembru. Prijave k izpitom ali diplomi morajo poslati kandidati dvajset dni pred rokom. Študenti lahko dobe vsa navodila in pojasnila v zvezi s študijem ob delavnikih dopoldne razen četrtka, ko lahko dobe študenti informacije popoldne.
Akademija pričakuje tudi od zavodov, na katerih so absolventi zaposleni, da bodo v lastnem interesu pokazali potrebno razumevanje in omogočili svojim delavcem, da diplomirajo v letošnjem letu.
J. K.
Za delavski praznik 1. maj čestitamo vsem prosvetnim delavcem!
Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS
Uredništvo in uprava	5
»Prosvetnega delavca«	?
VINKO GREGORIČ
Prve dni tega meseca smo spremljali na zadnji poti na ljubljanskih Žalah pokojnega tovariša Vinka Gregoriča. Dolgo in plodno je bilo njegovo življenje, saj je učakal 85 let.
Rojen leta 1882 v Prvačini, v sončni Vipavski, je ohranil košček tega sonca skozi vso svojo življenjsko dobo; sproščenost, razgibanost je prinašal na delovno mesto in v tovariško družbo. V domačem kraju je obiskoval ljudsko šolo, nato normalko v Gorici in pripravnico za učiteljišče v Kobaridu. V letih 1897 in 1901 je študiral na učiteljišču v Kopru, kjer je
dve leti, potem pa do pričetka prve svetovne vojne 1914 v Opatjem Selu. Po naravi nadarjen, po značaju marljiv, vesten, delaven, je v tistih mladostnih letih polnih zavesti moči iu poleta izžareval in se sproščal v intenzivnem delu v šoli in izven šole. Rad je zahajal v družbo starejših izkušenih tovarišev, da si je nabiral nova1 spoznanja, nove načine učnega in vzgojnega dela v šoli ter na gospodarskem in kulturnem področju. Za vse življenje so se mu vtisnile V spomin ure, ki jih je preživel v družbi z Goriškim slavčkom Simonom Gregorčičem, saj je rad pripovedoval marsikateri dogodek, ki se ie nanašal nanj. V pouk je vnašal bolj sproščen način dela, da so učenci aktivno sodelovali in z vnemo opravljali šolske obveznosti. Na šolskem vrtu je uredil drevesnico, da so se učenci učili cepiti sadno drevje. Za odrasle je bilo privlačno sodelovanje v pevskem zboru, posebno pa jih je pritegnilo delo v dramatskem društvu. Nastope opajske-ga pevskega zbora in dramatskega društva so zelo radi obiskovali prebivalci na Spodnjem Krasu in v Spodnji Vipavski dolini. Kaj naj rečemo k temu, da so v tej kraški vasici ustanovili Sokolsko društvo in mu uredili celo telovadnico! Sodeloval je pri ustanovitvi in opravljal glavno delo pri Hranilnici in posojilnici, prav tako pri Zavarovalnici za govejo živino, kar je bilo za tiste čase zelo važno za male živinorejce. Pokojni tovariš je bil v kraju duša vsega gospodarskega in kulturnega napredka.
Desetletje njegovega dela med 'Opajci je bogastvo, ki so ga raznesli njegovi učenci in sodelavci širom naše • zemlje in še preko meja, kamor jm je pregnala vojna vihra, saj od Opatjega Sela so ostale samo ruševine, mnogo ljudi se ni več vrnilo ^ rojstno vas. Gregoriča je zgrabila vojna že prvi dan mobilizacije 1914 in ga držala do konca 1918. Ker ni kazalo, da bi ta obrobni kraj naše zemlje po zasedbi italijanske vojske prišel v doglednem času pod našo oblast in ker je bila vas popolnoma porušena, ja ostal v Ljubljani in dobil službo na računovodstvu prosvetnega oddelka bivše banske uprave. S hvaležnostjo se ga spominjajo tovariši, ki so se
_	. ,	.TTTT .	,	.	.	morali umakniti s Primorske zaradi
Osnovna sola	v BUDANJIH	je	den pouk je bil na slovenski	šoli spet	Viri: Svet ob Muri,	Franc	Gumilar,	fašističnega terorja	in	iskali	službo v
bila ustnovljena 1867. leta. Prvi učitelj	oktobra 1945. Sedaj deluje	v Pradah	Prekmursko šolstvo skozi stoletja,	svobodnem delu domovine. Gregorič
je bil Frančišek Adamič, ki je pričel	manjšinska šola. Leta 1951	so zgra-	I. — 1956 stran 157.	ie pomagal kolikor je mogel, da so
poučevati 17. januarja 1867. Pouk so	dili novo šolsko poslopje v	Bertokih,	Sola za silo je bila v ŠEBRELJAH	ti tovariši prišli čimprej do službe «
imeli v poslopju stare duhovniške kjer delujeta dva slovenska in dva ustanovljena leta 1887 na pobudo rednih prejemkov. 'Zelo si je prizade-hiše krajevnega kurata. V tem p osi op- italijanska razreda. Sola ima naziv župnika Andreja Kacina. Pouk je val tudi v društvu »Soča«, da bi čim ju	je bil pouk do	1904, ko so	zgradili	osnovna šola Bertoki.	bil ob nedeljah v župnišču. Kacinov	uspešneje delovalo	za	primorske be-
novo šolo, katero so takoj razširili v Osnovna šola v GORNJIH PE- naslednik pa je 1875 uvedel bolj re- gunce. Do zadnjega je bil delaven dvorazrednico. Obiskovalo jo je 220 TROVCIH je po pripovedovanju naj- den pouk, poučeval je dvakrat dnev- član v odboru pri Samo.pomoči pro-šoloobveznih otrok. Pouk je bil do starejših ljudi bila odprta okoli 1835, no in je otroke razdelil v dva raz- svetnih delavcev. Se tako vestno delo 1918 v slovenščini, nato je postopo- koliko je bilo učencev in kdo je reda. Leta 1901 pa je okrajni šolski v službi in požrtvovalno delo v kari-ma po letu 1923 prešel v italijanščino, poučeval, ni znano, Sola, o kateri so svet v Tolminu Imenoval prvega tativnih in gospodarskih organizariiab ko je z Gentilijevo šolsko reformo točni podatki, je bila odprta 1. no- poklicnega učitelja Franca Peternelja ga ni obvarovalo pred zapostavila' bila slovenščina odpravljena kot učni vembra 1867. pouk je bil v lesenem iz Cerknega. Leta 1913- so zgradili novo njem v času političnih sprememb jezik pa tudi kot učni predmet. Itali- poslopju z eno samo učilnico do šolsko poslopje, kajti dotlej je šola pred drugo svetovno vojno, prav pr<^ janščina je bila učni jezik do 1942, 1883, ko je bilo zgrajeno novo šolsko gostovala v privatnih hišah. V šol- napredovanjem v višji plačilni raz-ko so prenehali s poukom zaradi borb poslopje, ki ga je vzdrževala evan- skem letu 1940-41 so šolo razširili v red ie bil upokojen, leta 1937. na	tem ozemlju. Partizanska	šola	je	gelijska verska občina. Prvi učitelj	dvorazrednico. Pouk	je bil	od usta- Tudi kot. upokojenec pa	ni poči-
bila odprta 1. decembra 1943 in je je bil Franc Caplovič, ki je poučeval novitve do italijanske okupacije slo- val. sodeloval je pri upravi mladin-delovala neprekinjeno do 1945. Učen- 1301 150 otrokov slovenskem prek- venski. Z Gentilijevo šolsko reformo skih listov, med vojno je aktivno so-cev je bilo okoli 180.	Delovala	je	tudi	murskem	narečju in madžarskem je-	1923 pa je bil slovenski jezik odprav-	deloval proti fašističnemu okupatorji*,
ze pionirska organizacija.	ziku. Vse	do 1913, ko so bile zgrajene	Ijen iz šole.	Med drugo svetovno	vojno	po vojni pa v terenskih družbeni^
Viri: Postojnsko okrajno glavarstvo, nove sole v Stanjevcih, Šilincih in je bil pouk zelo nereden, ker so bili organizaciiah in v unravi Prosvetnega Postojna. 1889, stran 208. Škofijski Adnjancih. je bilo okoli 300 šolo- na področju Serbelj hudi boji. Kljub delavca, kier ie bil še do zadnjih m6' arhiv ljubljanski.	obveznih	otrok, po letu '1913 pa je '	borbam so	7. novembra 1943	odprli	secev nabiralec oglasov. S svojim
Guida dei Servizi	scholastici,	Trst	padlo na	65—70 otrok. Vse do 1936 je	partizansko	šolo. Poučevala sta	Franc	uglajenim vedenjem, s svojo razdje-
1934, stran 157.	bila šola enorazredna, tega	leta pa	Pavšič in učiteljica	Marija	Rejčeva.
Šola v BERTOKIH je bila odprta je bila razširjena v dvorazrednico. Po Pouk je bil zaradi borb, ki so bile 1867. leta kot enorazrednica in jo je končani drugi svetovni vojni pa je vedno bolj pogoste, zelo oviran, takrat obiskovalo 40—50 slovenskih postala spet enorazredna.	SLAVICA PAVLIC
otrok. Istočasno so bili tudi všolani otroci italijanske narodnosti. Slovenske otroke je poučeval slovenski, itar lijanske pa italijanski učitelj. Leta 1886 so preselili šolo iz Bertok v Prade v privatno poslopje, kjer je poučeval učitelj Valentič. Takrat je obiskovalo šolo 30 slovenskih in 5 italijanskih otrok. Novo šolsko po-
o p ra vil tudi maturo in jeseni 1901 nastopil učiteljsko službo najprej v Mirni pri Gorici, nato v Opatjem Selu na Krasu, v Rupi in Vrtovinu, skupaj
100-letni jubilej osnovnih šol
dan osti o in lepim tovariškim odnosom si ie nridobil širok krog prii^-^eV) ki ga bodo ohranili v najlepš-”-'' rr>o-minu.	V. C.
Oh smrti Matka Ljubiča
Vedno nas zaboli, kadar nas
•:—-r—..... wv‘,r,r* ‘V"'-	----- «.«vx«x xx«0 4.« vojne. Prebivalcem Podzemlja in širše ne nazadnje kot dolgoletni predsednik
slop j e so zgradili 1909. Obiskovali so	vedno ^ zapustijo ljudje, ki smo	jih	okolice je bil prijatelj, učitelj in vod-	krajini kot vzgojitelj mladine,
jo otroci iz Prad, Bertokov, Sv. Anto-	poznali in cenili, čeprav vemo,	da	nik. Bil je vsestranski, tako kot mora	organizator	prosvete in kulture,	Kot
Od 1910	je tak naravni red in da drugače	biti	biti pravi učitelj. Mladino in odrasle	gospodarski in politični delavec	&
ne morp Sip VllHo -ie. Vorlor*	'-i „	„ ,1 J__	------- ;	i t«. .. 1.. .	j... .. . t _ ......
JU ULIUUL IA JTlčtU, X3cl LOKOV, j
na. Pobegov in. Cezarjev.
Ud, X	XII.	J	^____ ____ _____ _____ _____^	^ d*, d .j a. v.	~~
dalje je bil ločen pouk za slovenske ne more. Se huje je, kadar odide od je učil sadjarstva, vrtnarstva in čebe- Belokranjskega, učiteljskega društva* eVl'1'0 Sloven- nas Človek, ki ■ smo £??) ŠO OOSPhnO 1	|-I,f CIQ n i v i r1 a 1 4a *-\r><-\,0T7o )t->	i v. I\/f nnvi/»rVo H pm i vri C f r*o /-»i -š o 7\V-»	-i ci o eit; P m
jilo, zato so cenili in v dvoražred-nico, nato pa v trirazrednico. Od usta-
ki ■ smo ga še posebno larstva.
in Množična demonstracija ob njegovem
Kljub temu, da učenci škofjeloške posebne šole nimajo delavnice, so njihovi izdelki lepi in dobro narejeni. Lepe uspehe pri delu z učenci višjih razredov dosega že dalj časa predmetni učitelj Janko Kandiž. (V. R.)
in italijanske otroke. Število sloven-	nas ciovek, ki • smo	ga še	posebno	larstva, organiziral je	'prosvetna
skih otrok se je podvojilo, zato so	cenili in radi	imeli	zato, ker je bil	gospodarska društva,	režiral vrsto	odhodu iz Podzemlja, ko	so ga
slovensko šolo razširili v dvorazred-	piav posebno	dober	in prav	posebno	ljudskih iger, delal v	tamburaškem	1939 odtrgali oa	družine in ga	»služ'
nico, nato pa v trirazrednico. Od usta-	koristen.	zboru, zanimal se je za arheologijo	beno« premestili	v Dobje	nad	Plani'
.... novitve leta 1867 do 1923 je wi ves	,	. . .. ..	~~	........ ------------------ --o«
čas pouk v slovenščini. Od do zloma Italije 1943 je bil oouk
leta 1867 do 1923 je bil ves Tak človek je bil pokojni Matko (ihrsko-keltska najdišča v Beli kra- no, zgovorno priča o leta 1923 Ljubič, učitelj, ljudski delavec in 3ini) in za belokranjsko folkloro, priljubljenosti.
njegovi velim
borec za vse lepo, dobro in pošteno. Morda le malokdo ve. dg je, vrsto let Ob zlomu stare Jugoslavije se ie
Mod	TAfi ri o rl-r« i Ij--;	r-!v./-.-!	,,	4	n.d ni H	nrvoniil n IH ero -io trval no vrnil Rplrv	in hi-oo nrllocunl^
ZA POVEZAVO GLASBENIH ŠOL Z OSEMLETKAMI
itpUlanskem	Jeziku.	Partizanska	Sola	Med pripadniki	starejše	učiteljske	odplačeval posojilo, ki ga je vzel na	vrnil v Belo krajino in brez odlašani3
ni	bila	odprta	.zaradi	bližine	Kopra,	generacije	je bil	široko poznan,	pri-	svojo borno plačo zato, da je kupil	pričel z delom. Seme napredne misl1'
pouka niso imeli	od	1943	do	1945.	Re-	ljubljen in spoštovan ne	samo	zato,	kompleten gledališki oder z vso kuli-	ki ga je zasejal že pred vojno v dri1'
ker je bil	vedno	prijazen,	duhovit in	serijo za domače prosvetno društvo,	štvih kmečkih fantov in deklet, j*
Kot učitelj in vzgojitelj Matko	rodilo sadove. V Beli krajini je rasti"
nikdar ni bil tog in nikdar star.	organizirano odporniško gibanje. "
Iz svojega spoznanja bistva in name-	delom za Osvobodilno fronto je nad**
na učnega in vzgojnega dela je izob-	Ijeval tudi v internaciji in še pote^H
iikoval oblike in metode tega dela.	vse do konca vojne. Po osvobodit'?
.	ki so bile dobre in -napredne. Nam,	ga najdemo med prvimi organizatori*
mladim začetnikom, ki smo bili pred	sindikata prosvetnih delavcev, poznel"
/	mnogimi leti na njegovi šoli, je kazal	pa je bil vrsto let upravnik in peds'
pot in nam s svojim znanjem, izku-	goski vodja v Domu Ivana Carkada'
Odbor društva glasbenih pe-
različne instrumentalne in vokal- šola, ali zaradi finančnih nez-dagogov- Slovenije, ki se je pred ne skupine. Te se lahkovzalo lepo možnosti. Razveseljiv in obenem nedavnim sestal v Ljubljani, se je razvijejo že v osnovni šoli v ok- zaskrbljujoč je primer ravenske tokrat	lotil vprašanja —	morda	viru svobodnih dejavnosti. Peda-	glasbene šole. Le-tej je namret’
enega	najpomembnejših v delo-	gogi z glasbene šole postanejo ta-	uspelo navdušiti za glasbeno
vanju	glasbenih šol. Gre	za po-	ko animatorji teh otrok, obenem	vzgojo izredno veliko šolarjev,
pa opozorijo starše na otrokove	pa se je prav temu uspehu po-
sposobnosti. Eno takih oblik	stavil po robu problem financi-
vključevnja že z uspehom izva- ranja.
vezovanje glasbenih šol z osemletkami.
Mreža glasbenih šol se je v
so ostale druge ob strani, izolirane.
sodelovanje z osnovnimi šolami To je pravzaprav nova, toda zelo pomembna vloga glasbene vzgoje
bil
zadnjih letih zaradi svoje potreb- *a mariborski center za glasbeno - Organska povezava glasbenih nosti dokaj razširila niso pa vse in baletn0 izobraževanje, i-ri tem sol z osnovnimi - tako so pouda-šole znale najti tiste pomembne ne gre za "vmešavanje« glasbenih rili na omenjenem sestanku — je
poti v kulturno vzgojo okolja, P«feg®goy v glasbeni pouk na šo- nujna. Uspešno vlogo pri tem pa vedet, tudi ne samo zato. ker ie
ohstomio Medtem' k-n sn ene b, temveč za pomoč Učiteljem V bodo morali odigrati zavodi za vsakomur dober tovariš, ampak zato. fcogato razširile svojo dejavnost, teh šolah. Že v prvem in drugem prosvetno-pedagoško službo. Sve- fsVolim	"srcuTu-
-------------- i~	razredu je namreč mogoče prire- tovalci za glasbeno vzgojo naj bi bežen' do vseh majhnih i“ zapostav-
diti t. im. vzorne ure, kjer hospi- organizirali — tako kot dela to Uenih in ker je bil vedno pripravljen tirajo učitelji, učenci se navdu- že nekaj let ZPPS Ljubljana I. — notreigati vsakornur- ki -i0 Pomoč Ena najvažnejših oblik takega šijo za glasbeno dejavnost ob glasbene aktive v občinah kjer Matku živiienie m	v
razširjenega delovanja pa je prav	produkcijah,	ki jih priredi glas-	povabijo glasbeni pedagog,-Vsako	prvi svetovni vojni	je Su surt ieta
...	* 1	bena šola za	osnovnošolce,, ali pa	leto na	sestanek aktiva tudi upra-	na fronti, °b koncu	na‘Piavi ujet in
ob živih prikazih _ instrumentov vitel je osnovnih šol in jih sezna-	vrnill^uilfe"^ odhh/i
(taksne je prakticirala glasbena mjo s problematiko glasbene na Koroško, kjer si je v propagand-Clasbena šola, ki je pravda- šola v Celju), s primerno obraz- vzgoje. Treba bo pripraviti po- nem delu po svo-iih najboljših močeh prav edina sistematično organi- ložitvijo. Tako je mogoče ravdu- sebne. delovne načrte, katerih na- Siena^zameva no nrikuučifv^^ov/n' zirana šola za kulturno vzgojo šitj otroke že v zgodnji mladosti men bi bila razporeditev dela v skesa dela Koroške kJusoViaviii' Po mladine in vključuje razen tega	tudi za take	instrumente za ka-	smislu	pomoči glasbene šole do-	nesre4nem plebiscitu	je stopil v uči-
najboljši kader z.a glasbeno vzgo-	tere upada vpis prav zaradi ne-	ločene	občine osnovnim šolam	pmho^1 vlo°tiho™	"pm‘“nskeŠ
jo, lahko v vGiiKi men prispeva poznavanja in neinformiranosti, Lep in pameten predlog, ki ga učitelja, idealist kot Martin Kačur,
stvom in o sobnim zgledom razodeval. Ponovno se, je z vso vnemo in ljube2' i v čem je poslanstvo učitelja kot pe- nijo oprijel' dela z mladino. To de] dagoškega in družbenega, delavca in je opravljal ne da bi varoval svoj zakaj je treba to delo dobro opraviti, zdravje in ne da bi varčeval s sV<£ j čeprav ni dovolj priznano, niti do- jimi močmi. Naziv »pedagoški svej j volj nagrajeno.	nik«, ki ga je dobil pred nekaj
Kljub stalni borbi za svoj in svoje je pač zasluženo priznanje za dei^ družine obstanek, ob skopem kosu pri katerem je zgoreval in pri kat® I kruha, ki so ga takrat rezali pro- rem ni niti za trenutek pomislil nas®* i svetnim delavcem, je našel čas in Kljub nekaterim grenkim spoznanj6^ i sredstva, da ie pomagal soljudem, in kljub krivicam, ki jih je mon*-Kdo bi vedel, koliko mladim ljudem doživeti je ohranil svojo dobro voh/ je pomagal najti zaposlitev , v ' Ljub- svojo vero v ljudi in vero v social* j liani ali kje drugje. Ni mogoče? oceniti zem kot napredno družbeno ideo^ dela. ki ea ie T.inhič rvnravU \r 'ReUi giio. Pokonali smo ea tihn. ker t
dela. ki ga ie Ljubič opravil v Beli
20 let pevskega zbora tehniških šol
gijo. Pokopali smo ga tiho, ker tako želel, dne 23. marca.
Počivaj v miru, trudni popotn^i Vsi tvoji prijatelji, učenci, sodela^ in soborci se spoštljivo klani tvojemu spominu in se ti zahvalit, jemo za vse, kar si dobrega stofy’ Drago Mehora
Srečanje
Prosim tovarišice, ki ste k0;
h kvalitetnejšemu in uspešne,j- pa tudi za zborovsko petje
šemu glasbenemu izobraževanju Možnosti za povezovanje glas-
velja uresničiti. Glasbeni pedago-
io e a nikdar kot Kačur zlomljen.
r,- ^	a,, __^ i v,i i •„ Začel je na Golem nad Isom. kjer
.	,	.	-r 8i 80 SOalasall, da se lahka le IZ Je poučeval, v tako tesni »učilnici«, da
mladine. Pedagogi morejo namreč bemb sol z osnovnimi je veliko takšne povezave rodi to, 'kar si m bilo prostora niti za njegov stol — če najdejo sami pot v osnovno Seveda pa prenekatere šole tega želimo že vrsto let: da h' našla za vkat«<irom- Med starejšimi' Go-ijani že v prvem in drugem ne morejo uresničiti tako. kot bi glasbena vzgoja ustrezno mesto, m'n!	lo "a	I,3ubles
šolo
razredu »odkriti" glasbeno nadar-
v , ,	,.	....	....- »Divjega lovca«, ki so ga igrali
želeje — zaradi pomanjkanja ka- da bi bila pravilno vrednotena in na skednju. Se prav posebno globoko
rlrmr	,-vr-l/-1 ol -5 ^ v,	Ut   __________________ i___________ 1fi ZaDlSSn V	^ ’	'
Pevski zbor tehniških šol v Ljubljani praznuje letos 20-let-nico" svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo mladina tehniških šol priredila slavnostni koncert, ki bo 22. aprila 1967 ob 20. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Poleg mladinskega pevskega zbora tehniških šol bo sodeloval na koncertu tudi pevski zbor »Tehnik-, k a-	boste	obveščene'
terega sestavljajo bivši pevci, mladinskega pevskega zbora — absolventi tehniških šol, ki so že vrsto let zaposleni v gospodarstvu širom Slovenije.	,	__________ _______
Mladinski pevski zbor TŠ	Braniku	(prej	Rihenberk) P1'0,1
vabi vse. ki jih zanima kul
'ir
čale učiteljišče v 4. b '•etr11i'« 1951-52 pošljite svoje naslove J» Kranjc-Svab Alenka, osnovna L la Trnovo, Ljubljana, skupnega srečanja ob l5-leto> v juniju. Za točen kraj in c
140 let šole v Branik11
Ob 140-letnici obstoja šol®^
jenega otroka in ga nato v naji- drov, njihove oddaljenosti od da bi se zvišala raven njene kva-	zapisan v srcih Belokranjcev, med
dealnejšem obdobju usmeriti v kraja, v katerem deluje glasbena litete.	M. K.
delovna skupnost vse tovariše
moška leta vse do druge svetovne
turna _ manifestacija mladine tovarišice, ki so službovali tehniških šol, da se koncerta tej šoli, naj sporoče svoje naS udeležijo.	ve najkasneje do 5. junija t. !•