Gozdarji iz Nemčije pomagajo gozdarjem v Sarajevu Povzetek poročila o humanitarni akciji gozdarskih uradov Altensteig in Pfafzgrafenweiler ter docentov in študentov visoke šole za gozdarstvo iz Rottenburga Vojna v Bosni in Hercegovini je prizadela tudi tamkajšnje gozdarje. Dr. Konrad Pintar/6, profesor za gojenje gozdov na sarajevski gozdarski fakulteti, je v januarju 1993 prek Rdečega križa zaprosil za pomoe nekatere gozdarske organizacije v tujini. Na njegov klic v sili so se odzvali v južni Nemčiji, kjer so na pobudo gozdarskih uradov Altensteig in Pfalzgrafenweiler ter visoke šole za gozdarstvo iz Roltenburga organizirali obsežno humanitarno akcijo za pomoč kolegom v obkoljenem Sarajevu. Informacijo o težkem položaju gozdarjev v Sarajevu so posredovali vsem udeležen- cem ekskurzij, ki jih je profesor Pintar/6 v osemdesetih letih vodil po Bosni in Črni gori. Prvi zasebno organiziran konvoj s pomočjo je prek Splita prispel v Sarajevo konec februarja 1993. Drugo pošiljko pomoči so v Sarajevo pripeljali prek adventist/čne humanitarne organizacije ADRA Profesor Pintaric je potrdil prihod celotne pošiljke konec marca 1993. Zanimivo je, da je bila ADRA edina organizacija z izjemo OZN in številnih prekupčevalcev, ki ji je tedaj uspelo pripeljati konvoj v Sarajevo. Potovali so prek Beograda. Sredi aprila so Nemci prek oglasov za pomoe v strokovnem tisku in ob prispevkih poklicnih zastopstev in gozdnih uprav pripravili tretjo pošiljko, ki je spet srečno prispela v Sarajevo prek organizacije ADRA, s katero so se dogovorili tudi za nadaljnji potek humanitarnih akcij. četrta pošiljka je bila pripravljena sredi maja. Na razpolago so imeli tudi potrebne transportne kapacitete, vendar ADRA ni dobila dovoljenja s strani OZN za prevoz iz Madžarske v Srbijo. Pomoč je tako prišla v Sarajevo šele konec julija. Peti tovor s humanitarno pomočjo je bil pripravljen sredi avgusta. Gozdarji iz Nemčije so doslej uspeli zbrati pomoč v vrednosti 45.000 nemških mark, v kar so všteta tudi blagovna darila {zdravila, obleka, embalaža in transport). Iz ostalih sredstev so kupili in odposlali okrog 13 ton prehrambnih proizvodov. Po dosedanjih informacijah so v Sarajevo prispele vse poslane pošiljke. Jn kakšne so razmere v Sarajevu? Del mesta, v katerem se je nahajala gozdarska fakulteta, je pod srbsko okupacijo. Stavbo so izropali že maja 1992 in jo nato požgali. Profesorji in ostali delavci s fakultete padajo pod kroglami ostrostrelcev in šrapneli granat. Posamezni študentje še vedno opravljajo izpite in celo diplomirajo, predavanj pa kot vse kaže še dolgo časa ne bo. Profesorji in asistentje z nasprotne strani so se večinoma preselili v Beograd ali v Banja Luko, kjer so ustanovili novo fakulteto. Vse, ki so ostali v porušenem mestu, je najbolj strah zime. Nekaj citatov: "·,, Zelo hudo nam je, ker si v civilizirani Evropi in drugod po svetu naše stiske in zverinstev, ki smo jim izpostavljeni, enostavno ne morete predstavljati in bodo politiki tako imenovanega civiliziranega sveta te grozovitosti brez sramu samo mirno opazovali. , , , , Ni besed, s katerimi bi lahko opisali vse, kar mora naše ljudstvo pretrpeti s strani Srbov. Tukaj sploh ne gre za etnično, religiozno ali kakšno koli drugo vojno, , , ampak preprosto za izstrebitev vsega nesrbskega prebivalstva, četo hočete razumeti ali ne. , , " Dr. Branko Pintar/6, zdravnik v Sarajevu, 16. 6, 1993 GozdV 51, 1993 421 "· .. Upali smo, da je najhujše (še posebej ostra zima) že mimo, vendar se dozdeva, da najtežji časi za nas šele prihajajo. Prek UNHCR prihaja vse manj hrane . .. Že sedem mesecev živimo brez elektrike, dolgo časa tudi brez tekoče vode . .. V mestnih stanovanjih nismo vami ne podnevi ne ponoči, tako živimo iz dneva v dan . .. Že sedaj se bojimo zime, ki bo za nas gotovo težja kot prejšnja, saj tukaj v blokiranem mestu ne vidimo nobene rešitve . .. << Prof. dr. Konrad Pintarič, Sarajevo, 11. 7. 1993 '' Vaša pozornost me je znova prepričala, da obstaja med vsemi gozdarp Evrope in sveta neka nenapisana in neuradna "zELENA INTERNACIONALA« ... To je nekaj enkratnega in posebnega . .. « Prof. dr. Faz/lja A/ika/fič, Sarajevo, 16. 3. 1993 Prevod in priredba: Roman Pavlin STROKOVNA SREČANJA GDK: 9?1 (436) lzmenjalni teden z avstrijskimi študenti gozdarstva 3. maja 1993 je v Ljubljano prišla skupina avstrijskih študentov gozdarsva, ki je želela z nami izmenjati izkušnje s področja goz- darstva, študija, navezati znanstva in spo- znati sosednjo državo. Obisk je bil posle- dica večmesečnih priprav in številnih pi- sem, ki smo jih izmenjali v okviru društva študentov gozdarstva. Izrazili so predvsem željo po spoznavanju sonaravnega načina gospodarjenja z gozdovi. Kljub raznolikosti Slovenije nam priprava programa ni povzro- čala težav, saj smo povsod naleteli na dobro voljo in željo po posredovanju sloven- skih gozdarskih izkušenj. študentska orga- nizacija univerze je naš program podprla predvsem finančno, gozdna gospodarstva Slovenj Gradec, Kranj, Novo mesto in Za- vod za pogozdovanje in melioracijo Krasa pa so prispevali tudi strokovno vodstvo. Tako je profesor Dušan Mlinšek gostom pod pragozdom Pečka najprej na splošno predstavil slovensko gozdarstvo, nato pa med obhod om še pragozd Pečka. V nasled- njih dneh so jim zaposleni v gozdnih gospo- darstvih predstavili načine gospodarjenja v alpski, koroški in primorski regiji. Da pa srečanje ne bi bilo preveč strokovno, smo 422 Gozd V 51, 1993 jih povabili tudi na rafting. V okolici krajev, kjer so potekale strokovne ekskurzije, pa smo si ogledali turistične znamenitosti. 28. septembra smo jim obisk vrnili. Sre- čali smo se v Unterachu, kraju blizu Salz- burga. Najprej so nam predstavili vse- avstrijski projekt, ki ga s finančnimi sredstvi UNESC-a trenutno izvajajo. Projekt je v bistvu uvajanje novega podatka v avstrijsko državno inventuro. Ta podatek, ki gozd razvršča v različne kategorije glede na človeški vpliv, imenujejo hemerobija. Pro- jekta so se lotili po metodi dvojnega vzorče­ nja ob izdatni podpori geografski informacij- skega sistema (GIS). S pomočjo GIS-a so izvedli stratifikacijo glede na klimo, rastišče, tla, matično podlago, ekspozicij o ... Meritve vodijo trije inženirji, ki ob sezoni terenskega dela sestavijo skupine, s katerimi po nekaj- dnevnem treningu delajo celo sezono. Prednost seveda dajejo ljudem, ki so spo- sobni zagotoviti sodelovanje tudi naslednje leto, saj so usposobljeni ljudje zaradi su- bjektivna narave meritev predpogoj za kva- liteto dela. Upajo, da bodo s pomočjo tega podatka za čimveč različnih rastišč ugotovi- li, kakšen gozd bi tam rastel brez vpliva ·'