GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
^UBLJANA, 7. novembra 1961
LETO VIII., ŠTEV. 83
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo Sveta za stanovanjske zadeve za leto 1960
.Na 18. seji obeh zborov okrajna ljudskega odbora dne 20. ok-ujjr® t. 1. je podal dosedanji pred-^""k Sveta za stanovanjske zade-j 'Mnc Pipan poročilo o delu j^ta. Po daljši razpravi sla oba '"ja sprejela podano poročilo in ' e[llagana priporočila. j." današnji številki »Glasnika« ubijamo skrajšano sporočilo, ki "Ho podano na seji.
I. DELO SVETA ‘A STANOVANJSKE ZADEVE
za stanovanjske zadeve j« i,,s"val splošno problematiko v le-h '%0 na svojih 13 sejah. Svet za i|,ri"vunjskc zadeve je predlagal .batnemu svetu v sprejem stano-ke predpise, in siccn odlok o I ;ltvi najemnine med hišne skla-,j’ odlok o določitvi dela najem-za poslovne prostore v stano-,:"Jski hiši, ki je v družbenem (Jr;iy)janjii; odlok o plačevanju Jj°čane stanarine za uporabo po-°znih prostorov v stanovanju ^.Poslovno dejavnost; odlok o doli l,vi odstotka stanarine in najem-|,e> ki pripada stanovanjskim j^lhiostim; odlok, da Mestni svet "'■sc na občinske ljudske odbo-
!*
,Vla območju mesta pooblastilo za t|jaJo dopolnilnih predpisov po za-ri'1 o stanovanjskih razmerjih in *akonu o poslovnih stavbah.
Okrajnemu ljudskemu odboru je ls,1 Predlagal sprejetje odloka o |4a"0vitvi novega kreditnega skla-LZa zidanje stanovanjskih hiš na ,7'iju mesta, ki je bil kasneje ..'■'javljen, ker so bili usta no v-občinski skladi za zidanje L,"11 jakih hiš. V zvezi s tem je »J, za stanovanjske zadeve pred-C' Mestnemu svetu, da razveljavi (J odlok o določitvi dela najem-fa poslovne prostore v stano-'J>r Ski hiši, ki je v družbenem (|'lv|janju, s tem da se da postilo občinskim ljudskim odbo-t(,j "a območju mesta, da sprej-i" po potrebi ustrezne odloke. V® podlagi odloka Mestnega %l| o pooblastitvi ljudskih odbo-V izdajajo dopolnilne stano-iJjko predpise, je svet izdelal 'jL.,ke predlogov naslednjih doti .""ih stanovanjskih predpisov i|. Priporočil občinskim ljudskim i >: odlok o določitvi stroškov tekoče vzdrževanje stanovanj; i|yj o hišnem redu; odlok o dolo-tk,r..0rgana. ki daje soglasje z.a <."ho sredstev iz sklada za hiš-tjj"Pravila; odlok o določitvi dela V,1’0 za poslovne prostore v 'iii V||njski hiši, ki je v družbe-".Pravljenju; odlok o načinu 1 planja stroškov za uporabo naprav; odlok o odpovcd:
L, - .m
<n‘h - .
11 ku za podstanovanjske po-odlok o podstanovanjskih
Na predlog Sveta za stanovanjske zadeve in po predloženem osnutku je okraj li ljudski odbor sprejel odlok o določitvi meril za določanje stanarin za stanovanja tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev. Mestni svet pa je na predlog Sveta sprejel odlok o znesku povečane stanarine za ‘stanovanja tujih predstavništev, ki gre v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš in v hišne sklade. Po tem odloku se tudi stanarina stanovanj tujih predstavništev deli v enakem razmerju med sklad za zidanje stanovanjskih hiš in hišne sklade, kakor ostale stanarine, s čimer bodo hišni skladi dobili sredstva za vzdrževanje hiš.
Svet za stanovanjske zadeve je na svojih sejah obravnaval tudi predloge komisije za revizijo investicijskih programov za negospodarske investicije. Vseh predlogov je bilo 90 in jih je v. pretežni večini potrdil. Svet je pri potrjevanju investicijskih programov upošteval predvsem družbeno upravičenost programiranih gradenj in opremljenost objektov s potrebnimi napravami in prostori zn otroško varstvo in drugimi komunalnimi napravami. V primerih, ko družbena upravičenost in komunalna urejenost objektov ni bila podana, je predložene investicijske programe zavračal.
V zvezi z reorganizacijo in vse večjo decentralizacijo stanovanjske graditve je svet razpravljal tudi o novem statusu zavodov za gradnjo stanovanj, o spremembi njihovih ustanovitvenih odločb in pravilnikov o plačah. Da bi se omilile težave finansiranja stanovanjske graditve, so se v letu 1960 organizirala na pobudo sveta posvetovanja o zbiranju ter razporejanju sredstev za gradnjo stanovanj. Na posvetovanjih stanovanjskih skladov in predstavnikov občin so bila sprejeta priporočila, kako naj skladi poslujejo v prehodnem obdobju na nov sistem finansiranja stanovanjske graditve.
II.	GRADNJE
1.	Poročilo o realizaciji stanovanjske graditve v letu 1960:
Novi predpisi s področja stanovanjske zakonodaje so na koncu leta 1939 in v začetku letu 1960 temeljito posegli v sistem stanovanjske izgradnje. Po novih določilih zakona o finansiranju stanovanjske graditve so bile dane stanovanjskim skladom nove možnosti za zbiranje finančnih sredstev.
Na prvem mestu omenjamo valorizacijo stanovanj in s tem v zvezi povečan vir dohodkov skladov iz naslova stanarin. Prilivi v sklade so sc po svoji vsebini precej spremenili, znižal se je namreč redni
dotok skladov (stanovanjski prispevek), povečali pa so se dohodki iz drugih virov, ki pa so zahtevali v večji meri kot doslej angažiranje in skrb stanovanjskih skladov.
Novi predpisi dajejo možnost za zbiranje sredstev iz predplačilu na stanovanjsko pravico in za stanovanjsko lastnino.
Z natečaji, bodisi za najetje posojila ali nakup stanovanj, je bila postavljena osnova za čimširši dotok dopolnilnih sredstev od državljanov, gospodarskih in drugih organizacij.
Na drugi strani je bila s polno osamosvojitvijo dana občinskim stanovanjskim skladom tudi formalna možnost, da ves sistem finansiranja prilagode prilikam na svojem ob-močj u.
Cc kritično ocenimo obseg in stanje stanovanjske gradnje v letu 1960 in če podrobneje analiziramo vzroke za relativno zmanjšani tempo graditve, moremo ugotoviti zlasti naslednje:
Občinski stanovanjski skladi so sc v novi vlogi zbiralca finančnih sredstev in investitorja znašli dokaj pozno. Dočiin so se namreč po' prejšnjem sistemu redna denarna sredstva skladov stekala avtomatično, im že sprakticiranem redu, je bilo treba v lanskem. letu način zbiranja šele utrditi. Se teže je bilo skladom preiti na zbiranje dopolnilnih sredstev, saj zahteva nova tehnika mnogo več komercialnih prijemov, ki jih skladi v dosedanji administrativni praksi niso bili vajeni.
Že tako kritično stanje v finansiranju stanovanjske graditve pa so še oteževale obveznosti skladov iz prejšnjih let. Tu ne gre samo zn obveznosti, ki so jih skladi prevzeli v zvezi z mnogo preširoko fronto gradnje, temveč tudi za kreditiranje industrije gradbenega materiala in gradbene operative, za izgradnjo šol in komunalnih naprav.
Poleg že omenjenih neugodnosti je normalni potek stanovanjske izgradnje močno ovirala izredno široka fronta graditve, saj smo v le-
v mestnih občinah za v zunanjih občinah za
Skupaj za
Kljub temu. da podatki kažejo, da sc je gradnja stanovanj v okraju v primerjavi z letom 1959 dvignila za okrog 10,6»/., pa je potrebno to ugotovitev korigirati s številom porušenih stanovanj v preteklem letu, ki so se morala odstraniti
tu 1959 ugotavljali, da se nahaja v gradnji preko 6300 stanovanjskih enot. To število predstavlja veliko vsoto finančnih sredstev, zamrznjenih v še nedokončano gradnjo. Prav zaradi finančnega stanja se je politika lanskoletne izgradnji; orientiralo predvsem na čimhitrej-šc dokončan je objektov v višjih gradbenih fazah, medtem ko so ostali objekti napredovali počasneje.
Te težave so prišle do izraza predvsem pri obeh zavodih za gradnjo stanovanj, ki sta v začetku leta 1960 v zvezi z reorganizacijo poslovanja dobila značaj servisnih organizacij, obveznosti iz preteklih let (nedokončano gradnjo) pa sta morala dokončati še vedno v svoj-stvu investitorju.
Zavod za stanovanjsko izgradnjo je z naj večjimi napori in celo s sodnimi intervencijami reševal situacijo, medtem ko je pri Zavodu za zadružno gradnjo problem dopolnilnih sredstev povzročil skoraj popolno stagnacijo gradnje ter nejevoljo oziroma močno upadanje interesa za zadružne akcije varčevalcev.
Se vedno je v lanskem letu primanjkovalo v veliki meri osnovnih gradbenih materialov, zaradi česar nekaterih objektov sploh ni bilo mogoče dogotoviti, cene deficitarnim artiklom pa so močno naraščale. t
Gradbena operativa zlasti s svojimi . obrtniškimi kapacitetami in inštalaterskim kadrom lani ni bila kos stanju na gradbiščih, predvsem ne zato, ker dosedanje kapacitete niso zadostne za pokritje potreb pri finalnih delih in ker se je veliko število objektov zgostilo prav v V. gradbeno fazo.
Naštetih je le nekaj vzrokov, ki kažejo, da se predvidena gradnja stanovanj v lanskem letu ni realizirala v zadostnem odstotku in v takem obsegu, kot je bilo pričakovati.
Vse navedene okolnosti so povzročile, da v oceni letu 1960 ne moremo govoriti toliko o odpiranju nove gradnje, marveč v glavnem o nadaljevanju že pričete gradnje iz prejšnjih let.
2.	Realizacija stanovanjske graditve v letu 1960:
V primerjavi z letom 1959 je lansko leto narasla gradnja:
53 stanovanj ali za 3,2 »/o 141 stanovanj ali za 15,2»/«
194 stanovanj ali za 10,6»/«
zarudi asanaciie in rekonstrukcije, kar znaša v okraju 450 stanovanjskih enot.
3.	Realizacija plana stanovanjske graditve zn leta 1957—1961:
Po petletnem planu 1957 do 1961 bi se moralo zgraditi:
v mestu v okolici
Skupaj
7.153 stanovanjskih enot ali 71,1 “/« 2.900 stanovanjskih enot ali 28,9 »/o
10.053 stanovanjskih enot
Če primerjamo realizacijo s planskimi obveznostmi, ugotovimo, da je bil v štirih letih petletni program realiziran s 9268 stanovanjskimi enotami ali z 92,64 °/o.
Ce k že dograjenim stanovanjskim enotam prištejemo še fizični obseg nedokončane gradnje na gradbiščih, lahko trdimo, da je bit petletni program ne samo dosežen, temveč celo daleč presežen v prvih štirih planskih letih.
4. Možnosti za plan stanovanjske gradnje za leto 1961:
Materialne možnosti za realizacijo v letu 1961 so predstavljale na eni strani stanje gradbenih laz na gradbiščih in število nedograjenih stanovanj ob koncu leta 1960, na drugi struni pa razpoložljive kapacitete gradbene operativc ter produkcijo gradbenega materialu.
Stanje na gradbiščih stanovanjske izgradnje ob koncu leta 1960 je naslednje:
samske sobe stanovanja	mesto 343 3.737	okolica 162 1.723	skupaj 505 5.460
Stanovanjske enote	4.080	1.885	5.965
Skupna neto površina	232.560 m2	109.330 m2	341.890 in2
Od gornjih stanovanjskih	enot se nahaja:		
	mesto	okolica	skupaj
v I. gradbeni fazi	617	288	903
v 11. gradbeni fazi	590	332	922
v 111. gradbeni fazi	651	301	952
v IV. gradbeni fazi	979	462	1.441
v V. gradbeni fazi	1.243	502	1.745
Skupaj	4.080	1.885	5.965
v mestu okroglo v okolici okroglo
2.400 stanovanjskih enot 1.100 stanovanjskih enot * 5
Skupaj torej
3.500 stanovanjskih enot
Drugo plut materialnih možnosti za planiranje v letu 1961 predstavljajo razpoložljive kapacitete gradbenih, obrtniških in instalacijskih
podjetij. Koliki
cor zadeva sodelovanje gradbene operativc, ta zadostuje za dograditev začete gradnje, vprašanje pa nastopa za realizacijo finalnih del, zlasti obrtniških storitev. Dosedanje obrtniške kapacitete namreč ne zadoščajo za normalno jod-vijunje stanovanjske gradnje, še težji pa postaja ta problem zaradi zgostitve objektov v višjih gradbenih fazah. Prav iz teh razlogov ne bo možno v lotu 1961 realizirati prikazanega optimalnega števila stanovanj, temveč bo treba del .objektov, ki bi sicer lahko bili realizirani, premakniti v leto 1962.
Novi gospodarski instrumenti so še potencirali izpad sredstev za gradnjo stanovanj, kar sc kaže v velikem zaostanku plačevanja situacij gradbenim podjetjem. Vzroki za tako stanje so:
sprememba v strukturi cene gradbenim storitvam, ki je povzročila porast gradbenih stroškov Za okrog 10 do 12 °/o;
povečanje osebnih dohodkov v gradbeni operativi je povzročilo povišanje ccn za okrog 8—10%;
povišanje cen materiala in prevoznih storitev za kakih 6—8%;
rcstrikcijski ukrepi, ki so zmanjšali obseg investicijskih sredstev, kar je predvsem prizadelo stanovanjske Sklade z blokncijo 10 % in gradbeno operativo z občutnim zmanjšanjem obratnih sredstev.
Zato ni slučaj, da se je gradbe«-na operativa preusmerila v gradnjo tistih objektov, kjer so bila finančna sredstvu že vnaprej zagotovljena, odtegovala pa je delovno silo z gradbišč, kjer je redno plačevanje situacij zaradi navedenih vzro-.kov postulo problematično.
Poseben problem, na katerega je treba opozoriti, je ustvarjanje nadaljnje materialne osnove za realizacijo nalog perspektivnega programa stanovanjske graditve, saj danes v glavnem le dokončujemo stanovanjske objekte iz minulih let, medtem ko je organizirana fronta gradnje za prihodnja leta še precej nejasna.
5. Perspektivni program gradnje stanovanj v letih 1961—1965:
Perspektivni program stanovanjske graditve izhaja iz stanja obstoječega stanovanjskega fonda. Iz podatkov za sestavo programa je razvidno, iln imamo na območju okraja 90.257 stanovanjskih enot s skupno neto koristno površino 4 in pol milijona m*.
Program zajema potrebe:
1. za prirast prebivalstva
2. za obstoječi primanjkljaj (ob upoštevanju, da sc ves pokrije v 10 letih)
9.230 stan. enot 55,5 %
3.	za amortizacijo dotrajanega stan. fonda
4.	za asanacijo mest in industrijskih središč
3.750 stan. enot 22,5 % 2.396 stan. enot 14,4% 1.250 stan. enot 7,6%
873 samskih sob 1.180 garsonjer 1.723 enosobnih stanovanj 3.529 enosobnih stanovanj s kabinetom 3.663 dvosobnih stanovanj 3.221 dvosobnih stanovanj s kabinetom 1.170 trosobnih stanovanj 726 trosobnih stanovanj s kabinetom in 541 štiri ali več sobnih stanovanj
ali	5,3 %
ali	7,1 %
ali	10,4 %
ali	21,2%
ali	22,0 %
ali	19,4 %
ali	7,0 %
ali	4,3%
ali	3,3 %
Ce bi upoštevali stanje gradbe- IV. gradbeni fazi ter vsaj tretjino niti faz in predpostavko, da je brez objektov iz III. gradbene faze, mo-nadutjnjega možno v letošnjem le- remo predvidevati možnosti dogra-tu realizirati vse objekte v V. in ditve v letu 1961:
Skupaj :
16.626 stan. enot
Program predvideva nadalje prvenstveno izgradnjo manjših in srednjih stanovanjskih enot, ker so vse analize in ankete pokazale, da je največje povpraševanje po enosobnih stanovanjih s kabinetom in dvosobnih stanovanjih s kabinetom. Ta sestav tudi povsem odgovarja strukturi in potrebam današnje družine.
Na osnovi cen iz letu 1960 predvidevamo, da bo za realizacijo perspektivnega programa potrebnih kakih 51 milijard dinarjev, v čemer je še zajetih okrog 5 milijard dinarjev za pripadajoče komunalne naprave.
Struktura predvidenih stanovanjskih enot jc naslednja:
Za finansiranje tolikšnega obsega gradnje je potrebno mnogo bolj intenzivno angažirati sredstvu državljanov in zbuditi pri njih interes za sodelovanje. Poleg gornjega vira je treba aktivirati vse razpoložljivo rezerve gospodarskih in drugih organizacij ter s pravilno politiko obračanja sredstev zagotoviti ckspeditivnejše finansiranje gradbene operativc. Trenutne težave v finansiranju bo možno odpraviti le z najstrožjo disciplino in plačilno sposobnostjo kupcev stanovanj, na drugi strani pa z izdatnim skrajšanjem dobe gradnje.
Racionalizacija stanovanjske graditve postavlja zahtevo po čiinvečji tipizaciji in standardizaciji gradnje od projektov in gradbenega materiala ter prefabriciranih in tipskih elementov, Iz tega razloga je potrebno vse sodelujoče organizacije čvrsteje povezati, da bodo praktične izkušnje enih pomagale usmerjati dejavnost drugih.
Poseben problem v stanovanjski graditvi predstavlja vprašanje vzporedne in pravočasne ureditve zemljišč s komunalnimi napravami in popolnost gradbene dokumentacije ter terminsko razporejanje gradbenih faz z razpoložljivimi gradbenimi in obrtniškimi kapacitetami.
6. Finansiranje stanovanjske graditve:
Zakon o finansiranju stanovanjske gradnje je določil občinske sklade za izvrševalec stanovanjske politike v komuni. S tem je bila na sklade prenesena družbeno izredno pomembna komunalna naloga.
Problematiko in delo skladov v letu 1960, ko je začel veljati imenovani zakon, moremo obravnavati ločeno za sklade na območju mesta in za ostale občine v okraju.
Rezultati ankete namreč kažejo, da so se pri skladih izven mestnih občin pojavljali mnogo lažji problemi pri reorganizaciji, kot jc bilo to pri skladih na območju mestu. Ta pojav je razumljiv, ker je dejavnost zunanjih skladov bila že pred sprejetjem zakona omejena z območjem občine, na drugi strani pa v teh občinah obseg graditve ni šel v tisto širino kot v mestu. Večina teh skladov je že prej in tudi v letu 1960 odobravala posojila le v mejah realnih možnosti. Anketa je nadalje pokazala, da so sicer nekateri skladi začeli prevzemati in-vestitorske posle, vendar se njihova vloga ni bistveno razširila preko neposrednega kredi tiran to.
V večini zunanjih občin ni prišlo v letu 1960 niti do licitacij za nove kredite, temveč so se odobravali po stari praksi. Skladi so reševali v glavnem stanovanjske probleme komune, deloma tudi domače industrije, manj pa so skrbeli za angažiranje dopolnilnih sredstev, bodisi od gospodarskih ali drugih organizacij, medtem ko o organiziranem varčevanju državljanov sploh ne moremo govoriti. Edina izjema jc gradnja družinskih hiš, kjer so skladi odobravali posojila prosilcem, ki so z lastnimi sredstvi doerndili hiše do IV. gradbene faze.
Povprečna udeležba pri gradnji stanovanj v družbeni lastnini je v letu 1960 znašala okoli 26%, pri
enodružinskih hišah pa kakih 60 odstotkov. Skoraj noben sklad n® vodi točnejše evidence o lastni udeležbi pri gradnji.
Osnov.na problematika skledo* v izvenmestnih občinah so l,rfi' majhna sredstva za kritje lastni11 potreb, saj je priliv rednih sredstev za okoli 15% manjši kot k’.*'!
1959, skladi pa lani še niso utegnil
angažirati dopolnilnih sredstev 11 drugih virov, polog tega pa ol,s|*l' jajo še vedno velike težave pri zh*' runju tehnične dokumentacije.
Sele proti koncu leta 1960 poedini skladi začeli prevzem®" funkcijo investitorjev s tem, da
sami pričeli prodajati stanovanj8 že ob začetku gradnje.
Bistveno drugačna slika in nin0' go težja je problematika sklad0 v občinah na območju mesta. V zjV četku leta 1960 smo predvideval'1 da se bodo stanovanjski skladi mestu združili v enoten sklad. ’ tem času so bila pripravljena l>raj vila sklada, ki so organizirala skl"1 kot velikega investitorja, katerem^ bi se kot organizacijski enoti P*?" družila oba zavodu. V marcu pa bila izvršena popolna deccntrali^.
cijn skladov s tem, da so post®'* skladi samostojne organizacije
po
območju posameznih občin, sklepu Mestnega sveta so st»n" vanjski skladi obdržali vse obv®, nosti iz že sklenjenih pogodb, iue_ tem ko so v svoji novi funkciji °a’ stopali le pri novogradnjah.
V prvi polovici leta 1960, doki®!
so skladi razpolagali s sproščeni^!
sredstvi blokacije iz leta 1959, , bilo občutiti pomanjkanja finuAj nih sredstev in zastoja v gradu!, stanovanj. Ta problem jc nastefi šele v drugi polovici leta, ko je hj sproščena blokacija potrošeno, ‘h tok od stanarin in najemnin ni (. urejen, skladi pa so sc bolj ukv® jnli s konsolidacijo svoje organ1'1 cijc, zanemarjali pa so vlogo >sa nja dopolnilnih sredstev za st®1^, vanjsko gradnjo. Povrh tega j® la prav v tem času fronta grad®1, najširša, kar je vplivalo na eks" j zivnost gospodarjenja s finanč'11 jj fondi, gradbeno operativo, obrtništvom in v veliki meri s * je tami gradbenega materiala, kat imelo za posledico nenormalno dnljšcvnnje rokov dograditve ^ dviga ccn gradbenemu material" storitvam.	,(,|j
Prehod iz koordiniranega 1 na popolnoma samostojno upiaj]j)i nje je povzročil na že pri%cr skupnih akcijah viden zastoj. ^ so sc poslej posamezni skladi 1,1 ^ go bolj interesirali za razvoj. fjj
luplnAin Iah/iiiii	1 i Ctl ^ .a
lastnem terenu, opuščali pu so za svoje obveznosti iz prcjšDl^f.
o v v/jv, v/k/v s om/nti	.,«,1
razdobju za območja ostalih 1,1 rinili delov. Tu pa so bile močno r^, zadete tiste občine, kjer je bd"^ ganizirana gradnja na širših K jii plcksih (Savsko naselje, Šiškami kjer je bilo potrebno nng®/J precej večja denarna sredstva, ig, pa so jih prizadete občine z,1l< /a* Mimo nakazanih težav P° ,s° jv ostrih- situacijo še precejšnje :jo veznosti skladov za rckonstroj* ,p industrije gradbenega materin ^ji’ gradbene operativc ter za gr" Sol. Vse te obveznosti so v g/Vjo''' angažirale redna sredstva skl
ln to ne samo za leto 1960, temveč tudi za leto 1961 in celo za prihodnje leto. Zato ni slučaj, da v lanskem letu nismo razpravljali o Progiamu stanovanjske graditve za Dlesto, temveč je odpadlo planiranje gradnje izključno na občinsko pristojnost.
, Za ilustracijo razlik med pro-Plemi mesta in problemi zunanjih °ucin navajamo podatke o angažiranju sredstev za novogradnjo in sredstev za obveznosti iz preteklih
Medtpm ko odpade v mestnih nbčinah po bilanci per 31. 12. 1960 nd planiranega rednega priliva v letošnjem letu skoraj 80 % sredstev ?n pokrivanje obveznosti iz pretekih let, in le 20 %> za pričetek no-v'lj del, je v zunanjih občinah ta slika popolnoma obratna, saj se skoraj celotni letni priliv uporabila za gradnjo novih objektov. Osnovni problem, na katerega so Zaletele zunanje občine, je le zna-Cn izpad rednih sredstev, ki je vPlival na to, da se je fronta gradnje zožila za obseg izpadle vrednosti.
S prehodom no vse večjo samo-oojnost stanovanjskih skladov pa le na tem mestu potrebno podčrtati ^izrazitejše pomanjkljivosti, za »utore so vsaj do neke mere odgo-'otni stanovanjski investitorji, zlu-stl Pa stanovanjski skladi, ki so izvrševalci stanovanjske politike v
kontinuiteta stanovanjske gra-u>tve ni še povsod dosežena do me-e.< da bi sc lahko ves proces gradil0 odvijal z enakomerno pospeše-*l,In tempom v skladu s programom Perspektivnega razvoja okraja na sPlolno;
i — investicijske priprave in dokumentacija zaostajajo časovno in Po kvaliteti;
-7- osnova za uspešno delo stano-anjskih skladov za področje ko-I Une ali skupnosti komun je lahko .o soliden, realen, konkreten, do-r° proučen perspektivni program 'aiiovanjske izgradnje.
1 Resen plan, ki bo stvarna pod-jU$a za ukrepanje investitorja in /jvajulca, mora vsebovati naslednje e*e0ionte:
lociranje gradnje, strukturo stanovanj, število,
Vrste objektov, ki sc bodo gradili, rokovni razpored gradenj, vire in dinamiko sredstev, finančni načrt Izvajalca, principe politike skladov itd. Stanovanjski skladi sc morajo ,?yzeti. da bodo vsi občinski ljud-:K' odbori takšne programe spre-1'i' Plane, ki so nepopolni, pa je "Jiio kvalitetno izpopolniti, tu 1. redno družbeno pomembno je t a k če stanovanjski interesenti podajo pot. ki vodi do stanovanja. v *6m smislu je potrebno, da ima ,, aka gospodarska organizacija in .'anova svoj perspektivni plan •| adnje in finansiranja stanovan j, rr, ,a pot vodi tudi sistematično k u0|,ilizaciii sredstev za stanovanj-0 izgradnjo.
Problem sredstev za stanovsko izgradnjo:
s); ^ *°blem sredstev za stanovali j-L® izgradnjo postaja iz dneva v 6r.n, težji zaradi nagle podražitve CnJ in zaradi izredno akutne ^bpvanjske stiske v večini naših in industrijskih centrov. i„ stanovanjski skladi, investitorji tijj. stanovanjske zadruge morajo Vjjj 0 široko in sistematično zasta-V v ,?l° za mobilizacijo sredstev. dv,v]S,‘n občinah je treba energično Javiti principe, da mora za sta-
novanje prispevati vsak interesent. Stanovanjski skladi pa morajo biti tudi odločni poborniki in organizatorji stanovanjskega varčevanja.
Skladi, ki bodo v tem zaostali in ne bodo dovolj aktivni, se bodo kmalu znašli v zelo neugodni situaciji.
Čeprav zajema to poročilo v glavnem stanje v letu 1960, pa je vendar umestno omeniti problematiko finansiranja stanovanjske graditve, kot jo občutimo v letošnjem letu. V mislih imamo predvsem sklepe Zvezne ljudske skupščine, s katerimi se investicijska potrošnja omejuje na realno raven, da se s tem doseže večja stabilizacija tržišča. Stanovanjske investitorje in gradbeništvo prizadenejo predvsem naslednji ukrepi:
—	splošna omejitev investicijske potrošnje v znatni mori spreminja položaj na trgu gradbenega materiala in uslug;
—	z zakonom o obveznih rezervah skladov je določena 10% blo-kacija rednega priliva sredstev stanovanjskih skladov:
—	gradbena podjetja si morajo v današnjih pogojih zagotoviti zadostna obratna sredstva, in sicer, v obliki predujmov (avansov) na li-ci(irano gradbeno vsoto.
Drugi kompleks nalog pa je v tem, da bi skladi izkoristili mirnejše obdobje predvsem za svojo organizacijsko konsolidacijo, da bodo za bodočo gradnjo res temeljito pripravljeni. Prvenstveno bi morali vsi skladi izdelati podrobne lastne analize o dosedanjem delu in o aktualnih problemih svojega območja. Smatramo, da bi bilo potrebno proučiti naslednje elemente:
—	kateri neugodni vplivi dražijo stanovanjsko graditev;
—	katere so kritične kapacitete;
—	kateri so kritični materiali;
—	prilagojenost projektov, glede lokalnih izvorov materiala in delovne sile;
—	stvarne finančne možnosti gospodarskih in drugih organizacij pri finansiranju stanovanjske gradnje;
—	finančne možnosti stanovanjskih potrošnikov;
—	mnenje potrošnika glede no-vograjenih stanovanj.
8. Komunalna problematika:
Kljub temu, da je bilo na tem mestu o komunalni problematiki v zvezi s stanovanjsko gradnjo že mnogo govorjenega in jc bilo sprejetih precej sklepov ter priporočil, ostajajo odprti še vedno mnogi problemi, ki zavirajo organsko rast stanovanjskih naselij. Do danes namreč nismo uspeli sinhronizirati gradnjo komunalnih naprav s stanovanjsko gradnjo. Pri tem ne mislimo samo na gradnjo listih komunalnih linprav in objektov, ki so nujno potrebni zn normalno funkcioniranje stanovanjskih hiš, kot vodovod, kanalizacija, elektrika, plin. temveč tudi na komunalno izgradnjo v širšem smislu, ki zagotavlja bodočemu stanovalcu. udobnejši stanovanjski in življenjski' standard. Med te objekte prištevamo zlasti: garaže, telefonske priključke. prodajno mrežo dnevne potrošnje, šole. vrtce, igrišča, parke in nasade, vse vrste servisov, obrate družbene prehrane itd.
V letu 1960 so bili v posameznih občinah osnovani komunalni skladi z namenom, da vzamejo komunalne probleme v upravljanje. Osnovni vir dohodka teh skladov je komunalni prispevek, ki ga sianovaniški investitorii moraio odvniati v sklad po odstotku od investicijske vsote. Kljub temu, da so komunalni skla-
di oziroma občine sprejeli navodila, kako nuj se zbirajo in porabljajo sredstva tega prispevka, pa v praksi prihaja še vedno do določenih anomalij, namreč v tem smislu, da se odstotek, ki so ga zavezani plačevati investitorji določa v pavšalnem znesku ne oziraje se na to, kakšni so dejanski stroški za 'komunalno ureditev določene lokacije. Osnovni vzrok za te hibe je v tem, da tehnična dokumentacija za komunalno ureditev v glavnem ni pripravljena, občina pa zahteva plačilo brez poprejšnje analize potreb in stroškov.
Specifični problem s plačilom in porabo sredstev komunalnega prispevka nastopa v mestu pri tistih gradnjah, ki jih gradi Zavod za stanovanjsko izgradnjo. V prodajni ceni je namreč vkalkuliran tudi komunalni prispevek, ki bi ga moral zavod odvajati posameznim občinam. Ker kupci stanovanj zaradi znanih finančnih težav’ v katerih so sc znašli stanovanjski skladi, niso zavodu plačevali kupnine in zneskov podražitve gradnje, zavod ni mogel aktivirati komunalnega prispevka in ga odvesti občinam, kal-kulira se, da zavod dolguje ljubljanskim občinam v skupni vsoti 260 milijonov dinarjev, ki jo bo mogel plačati šele, ko bodo kupci stanovanj poravnali svoje pogodbene obveznosti. Izpad teh sredstev pa seveda vpliva na to, da nova stanovanjska naselju niso povsem komunalno urejena, kur povzroča negodovanje stanovalcev.
Druga stran komunalne problematike, ki jc neposredno povezana s stanovanjsko graditvijo, pa je neenotnost v tolmačenju bistva in obsega komunalne dejavnosti nasploh, in sicer v tem, ker še niso popolnoma in dosledno razčiščeni pojmi, kateri komunalni stroški bremenijo stanovanjskega investitorja, komunalno podjetje in občino.
Uredba o začasnem načinu ureditve prispevka investitorjev k stroškom za priptavo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč določa, da morajo stanovanjski investitorji pokrivali stroške sekundarnih komunalnih gradenj in stroške zn pripravo stavbnega zemljišča. Primarne komunalne gradnje bi morali praviloma finansirati oblastveni organi in komunalna podjetja iz investicijskih posojil in lastnih > edstev, hišni priključki pa naj bi bremenili neposredno investicijsko vsoto.
Ce so sc že razčistili pojmi sekundarnih napeljav in ureditve zemljišča glede zelenic, nasadov, vodovoda, javne razsvetljave itd. pa so šc vedno neurejene in nejasne razmejitve finansiranja stroškov za izgradnjo visokonapetostnega omrežja, trafopostaj in priključkov na trafopostajc. V zvezi s finansiranjem trafopostaj so bile izdelane že mnoge študije in predlogi, vendar do čistih odnosov do danes ni prišlo. Komunulnu distribucijska podjetja električne energije v svojih soglasjih zn priključek zahtevajo, da investitor nosi stroške gradnje trafopostajc in voda do priključne omarice v objektu, nakar mora te naprave brezplačno prepustiti distribucijskemu podjetju kot njegovo osnovno sredstvo. Smatramo, da spada izgradnja visokonapetostnega omrežja in trafopostaj med javne gradnje, ki nc morejo v nobenem primeru bremeniti komunalnega prispevka. Nizkonapetostni vod od trnfopostnje do priključka na objektu pa je uvrstiti med sekundarno omrežje, ki sc mora finansirati iz komunalnega
prispevka, sam objekt pa bremeni hišni priključek od priključne omarice do glavne varovalke.
111.	DRUŽBENO UPRAVLJANJE S STANOVANJSKIM FONDOM IN STANARINE
Hišni sveti so dobili z zakonom o stanovanjskih razmerjih za gospodarno družbeno upravljanje zaupane imovine zakonito osnovo. Stanovalci sami so neposredno in močno zainteresirani nad rednim upravljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih objektov. Hišni sveti so v svojem večletnem delu dosegli doslej velike uspehe in jim gre za to delo vse priznanje.
Poglavitni problemi, ki jih lahko posplošimo za delo hišnih svetov v vsem ljubljanskem okraju, pa so v tem, da so sredstva, ki so jim na razpolago, za pretežni del stanovanjskega fonda še vedno premajhna. Posebno pereč je tu problem pri starejših hišah, ki prinašajo sorazmerno nizke doliodke. Potrebe za popravila in vzdrževanje pa so nmogo večje, kot so sredstvu v hišnih skladih. Starejši stanovanjski fond je kreditno nesposoben, da bi mogel angažirati večja kreditna sredstva, kajti že najemanje kratkoročnih oziroma srednjeročnih posojil do višine odplačilne zmogljivosti tem hišam za daljšo dobo odvzema sredstva zn tekoče vzdrževanje. V povprečju sicer ostaja hišnim skladom več sredstev, kot so jih imeli v preteklosti, vendar tu sredstva dotekajo novemu fondu v večjih zneskih, čeprav jih novi objekti trenutno ne potrebujejo v taki višini, na drugi stiajii pa imajo stare hiše manj dohodkov kot prej. Zato niso redki primeri, da v že tako modernih stanovanjih hišni sveti še nadalje lahko modernizirajo in izboljšujejo standard stanovalcem, medtem ko pri starejših objektih ni mogoče investirati niti toliko, da sc ohrani že tako skromen stanovanjski prostor, merveč le-ta iz dneva v dan bolj propada.
Kot eden izmed osnovnih razlogov. du smo leta 1960 izvedli stanovanjsko reformo, je bilo seveda poleg ostalih važnih momentov tudi dejstvo, da nam starejši stanovanjski fond propadu in da ljudski odbori dejansko finnnčno sami niso v stanju ta proces preprečiti. Sredstva. ki so jih dobivali hišni sveti starih hiš, dostikrat niso zadoščala niti za kritje stroškov uprave in tekočega vzdrževanja, še manj pa za kakršna koli večja popravila.
Novo določene stanarine, ki so v povprečju 2,5-kiat višje, so v skupili masi, t. j. za okrog 50% povečale sredstva hišnih svetov. Problem pa je v tein, da po sedanjih predpisih sredstva hišnih svetov niso določena po ekonomskih kriterijih. Zaradi tega finančni položaj hišnih svetov starih hiš tudi po reformi ni bistveno boljši in so tudi v novih pogojih te zgradbe kreditno nesposobne.
Stalna konferenca mest je že na posvetovanju v Banji Luki letu 1960 opozorila na ta problem pristojne forume. Realno je pričakovati, da bo vprašanje rešeno pri napovedani spremembi zakona o stanovanjskih razmerjih. Predlog gre za tem, da se pri zgradbah uporabi sistem degresivne amortizacije.
Drug problem pa so stanarine, ki so že zopet postale »neekonomske« zaradi naglega splošnega porasta cen, prav posebno pa porasta cen gradbenih uslug. Razlika med stanarinami, ki so bile določene po sistemu točkovanja in stanarinami, ki sc določajo na osnovi obračun-
skc vrednosti objektu, znaša že danes ca. 30 °/o.
Naslednja težava so predpisi o koriščenju sredstev hišnih svetov. Ta sredstva luliko posoja bunka le kot srednjeročne kredite največ do 5 let amortizacijske dobe. To pa seveda ni prilagojeno pogojem stanovanjskega gospodarjenja, ki je sposobno operirati le z dolgoročnimi vlaganji.
Kljub nakazanim problemom pa sc ugotavlja na podlagi bančnih podatkov, da so se letos nabrala na bančnih računih hišnih svetov v sumu rij u znatna sredstva, ki bi jih bilo možno zelo koristno uporabiti za popravila starih stanovanjskih zgradb. Z ozirom na kreditno nesposobnost sturih hiš so nekateri ljudski odbori v želji, da sc vendarle pristopi k sistematičnemu popravljanju stanovanjskih zgradb, prevzeli nase del anuitet za odplačilo hišnim svetom.
Stanovanjski skladi torej v novi polni funkciji ne morejo več mimo problema vzdrževanja stanovanj. Pri tem ni, osnovnega pomena vprašanje, če so le-ti to funkcijo formalno prevzeli ali ne, kakšne pristojnosti so občinski ljudski odbori že prenesli nanje itd.
Primaren interes stanovanjskih skladov na dobrem vzdrževanju stanovanjskih hiš izhaja predvsem iz težnje za podaljšanjem dobe trajanju in koriščenja stanovanjskih zgradb. S tem se namreč zmanjšuje obseg potreb po novogradnjah in sc tako večajo možnosti za povečanje kapacitet stanovanjskega fonda. Drug enako važen interes skladov pa je, da sc sredstva stanovanjskih skladov racionalno uporabljajo.
Osnovni princip, ki bi ga morali zasledovati, bi morala biti finančna samostojnost hiše v vsej dobi njenega trajanja. Delitev sredstev iz stanarin bi morala biti regulirana tako, da bi se prilagajala objektivnim potrebam hiše ter da bi upoštevala ekonomske interese investitorjev. Iz teh ugotovitev izvira tudi logičen zaključek na prehod na degresivno amortizacijo. Nove hiše naj plačajo maksimalno visoko amortizacijo (suj sredstev za vzdrževanje praktično ne rabijo), nato pa naj se v odnosu na starost hiše in trajnost objekta obveznosti iz amortizacije zmanjšujejo.
Taka sprememba v delitvi stanarin pa je lahko pomemben element za spodbudno delo hišnih svetov. Dobro vzdrževanje relativno dviga kvaliteto stanovanja, prezreti pa tudi ne smemo volje in želje stanovalcev, da upravljajo s stanovanjskim fondom le, če imajo za to realne materialne možnosti.
IV.	PRIPOROČILA ZA NADALJNJI RAZVOJ IN SKI.ADNO USMERJANJE STANOVANJSKE GRADITVE V BODOČE
V skladu s programom petletnega razvoja gospodarstva ELRJ in sklepi, ki so bili sprejeti v Ljudski skupščini in na zborih strokovnih organizacij in samoupravnih organov podajamo režime osnovnih nalog konstruktivnega razvoja stanovanjske graditve in priporočila, za katera smatramo, da jih je treba upoštevati za skladno usmerjanje vseli činite! jev stanovanjskih zgradb.
Ker bi bilo škodljivo omejevati nadaljevanje že začete gradnje in odlašati s pričetkom del na novih lokacijah — to pa predvsem zaradi kontinuitete stanovanjske gradnje za bodoča leta — priporočamo in-
vestitorjem, da v čimkrajših možnih rokih dogotove prenesene objekte, pri novih pa skušajo v čim-večji meri upoštevati smernice, vsebovane v tem priporočilu:
1.	Ker bodo predstavljala finančna sredstva tudi v bodoče še vedno ključno problematiko stanovanjske gradnje, bi bilo potrebno zlasti:
—	prenesti obveznosti stanovanjskih skladov, ki se nanašajo na industrijo gradbenega materialu, gradbeno operativo in komunalnih objektov na tiste račune, iz katerih se te dejavnosti normalno finansirajo, ter postopoma zagotoviti, da sc očuva najstrožja namembnost za stanovanjsko izgradnjo;
—	kolikor dosedanje ostale obveznosti skladov ne soglašajo z novimi načeli finansiranja oziroma s pogoji na natečajih, je potrebno vsaj za nerealiziran del obveznosti revidirati pogodbe in jih vskladiti z realnimi možnostmi stanovanjskih skladov in stanjem na tržišču;
—	čeprav se je stanje v skladih v pogledih zbiranja dopolnilnih sredstev v zadnjih mesecih obrnilo na bolje, je treba v bodoče še intenzivneje poseči po dopolnilnih sredstvih iz vseh možnih virov, pa najsi bo to z organizacijo jasnih natečajev ali z združevanjem sredstev gospodarskih in drugih organizacij ali posameznikov;
—	rehabilitirati je potrebno z materialnim sodelovanjem skladov akcijo varčevanja državljanov za stanovanjsko graditev;
—	pri izbiranju konceptov naj investitorji, zlasti stanovanjski skladi, izbirajo takšne izvedbe, ki ne predstavljajo nepotrebnih več stroškov in pri katerih so izgotovitve-ni termini čim krajši;
—	pristojni organi naj pristopijo čimprej k proučevanju prilagoditve višine stanarin ekonomskim pogojem trga in dejanskim razmeram v gospodarstvu ob upoštevanju vseh elementov, ki vplivajo na ceno, amortizacijo in vzdrževanje stanovanjskega fondu;
—	pospeševati je treba gradnjo stanovanj na zalogo s tem. da se stanovanje na zalogo pojavlja vedno češče kot potrošim dobrina na tržišču;
—	investitorji naj, sledeč inten-cijam petletnega perspektivnega programa, približajo asortinmn stanovanj tako v konceptu, površini in opremljenosti vsakokratnemu potrošniku-kupcu, upoštevajoč pri tern njegovo plačilno sposobnost in kulturne potrebe.
2.	V pogledu gradbene operative in gradbenih materialov je z ozirom na stopnjo razvoja in trenutno stanje v proizvodnji in obrtništvu potrebno še posebej poseči po ukrepih, da se vsaj kolikor toliko znor-malizira tempo graditve, kvaliteta del in prihranek na materialu. Izgube v finančnih in materialnih efektivih so tolikšne, da so za reševanje tovrstne problematike zadolženi prav vsi členi v poteku stanovanjske izgradnje: od investitorja, projektanta, komisije za revizijo projektov pa do izvajalcev gradbenih podjetij, obrtništva pa do vseh vrst strokovnih organizacij in inšpekcij.
Vsaka služba naj bi v okviru lastnih kompetenc in predmeta poslovanja še posebej upoštevala naslednja priporočila:
—	upoštevati povsod in kjer je mogoče tipizacijo gradbenega materiala, tipske elemente in serijsko izdelavo;
—	posegati v čim večji meri po domačih, dostopnih in cenenih materialih ter vsklajevati dinamiko
gradbenih faz z nihanjem in kapacitetami proizvodnje gradbenega materiala;
—	stimulirati in uporabljati tipske projekte stanovanjskih prostorov za široko uporabo ter izmenjavati izkušnje, pridobljene v praksi;
—	dosledno zagotoviti komplct-nost tehnične dokumentacije že pred pričetkom del ter izvajati strožjo disciplino v smislu potrjenih projektov pri sami gradnji;
—	sinhronizirati je treba tempo in obseg stanovanjske graditve za vse območje mestnih občin, dinamiko gradbenih faz pa vskladiti s proizvodnimi kapacitetami. Se posebej je potrebno čvrsteje vključiti v stanovanjsko graditev obrtništvo ter povečati zmogljivost obrtnih in instalacijskih delavnic;
—	preiti je treba postopoma na industrijski in polindustrjjski način gradnje stanovanj ter omogočiti za to poklicanim izvajalcem zadostna sredstva za nabavo potrebne tehnike.
3.	Upoštevajoč dejstvo, da pred-
stavlja območje mestnih občin regionalno, širši center mesta pa urbanistično vsekakor zaokroženo celoto, ki je ni mogoče ločeno obravnavati, priporočamo, da se v urbanističnih in arhitektonskih vprašanjih iščejo najboljše skupne rešitve, tako v vprašanju zazidave kompleksov, konceptov gradnje in ostalih drugih važnejših vprašanj.
4.	Vzporedno z gradnjo stanovanj je potrebno komunalno urediti nove stanovanjske komplekse, da se na ta način zagotovi najnujnejši komunalni standard in normalna uporaba novih stanovanj.
5.	V večji meri je treba posvetiti pozornost očuvanju in vzdrževanju stanovanjskega fonda in v to namen upostaviti tesnejše sodelovanje med stanovanjskimi skladi in organi upravljanja z obstoječim stanovanjskim fondom.
6.	Ponovno bi bilo treba pr?j učiti vlogo zavodov in jim odrediti jasnejšo perspektivo v nadaljnjem sodelovanju v stanovanjski >z' gradnji.
MESTNI SVET
ii.
POPRAVEK
odloka o ureditvi prometa na območju mesta Ljubljane
V odloku o. ureditvi prometa na območju mesta Ljubljane, ki je bil objavljen v Glasniku št. 82/61, so pri tiskanju, nastale napake in dajemo zato naslednji popravek:
21. člen se pravilno glasi:
21. člen
Otroci do 10. leta starosti ne smejo voziti s kolesom po javnih cestah brez spremstva odrasle osebe. 1
Otroci od 10. do 14. leta starosti smejo voziti samostojno, če imajo legitimacijo, oz. značko o opravljenem kolesarskem izpitu v šoli.
25.	člen. Prva vrsta tega člena se pravilno glasi:
Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje za prekršek:
26.	člen se pravilno glasi:
26. člen
Po uredbi o prometu na javnih cestah (Ur. 1. FLRJ, št. 51/50) je odgovoren za prekršek, in sicer:
a)	Po 1. točki 30. člena, kdor vozi z vprežnim vozilom po cesti ali uli' ci iz a) in b) točke prvega odstavke 1. člena ali kdor vozi ročni voziček po cesti ali ulici iz 2. člena tega odloka.
b)	Po 7. točki 32. člena: pešec, ki prečka cesto iz 23. člena tega odloka izven označenega prehoda za pešce.
Oddelek za občo upravo okrajnega ljudskega odbora
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA HRASTNIK
634.
Na podlagi 1. točke 10. člena statuta občine Hrastnik in 168. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59) je Občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 23/9-1961 sprejel
OULOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Hrastnik za leto 1960
presežek dohodkov nad izdatki	144.883 din
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki ^ prenese v proračunske sklade obe1' ne Hrastnik za leto 1961 v
znesku	5,605.182 din
na rezervni sklad
občine Hrastnik	615.961 din
4.	člen
Zaključni račun občine Hrastn^ in zaključni račun proračunsK1 skladov sta sestavni del tega odioka'
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Hrastnik za leto 1960.
2.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni iz-, datki so znašali po zaključnem računu proračuna občine Hrastnik dohodki	164,607.318	din
izdatki	158,396.175	din
presežek dohodkov nad izdatki 6,211.143 din Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu proračunskih skladov
dohodki	10,905.955	din
izdatki	10,761.072	din
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave »Glasniku«, uradnem vestniku okf ja Ljubljana.
Številka: 03/8-31-38/7.
Hrastnik, dne 23/9-1961.
Predsednik rj) občinskega ljudskega odbo Stanko Brečko, 1. r-
VSEBINA	(ir
Poročilo Sveta za stanovanjske za ve OLO.
11 Popravek odloka o ureditvi Pr0' na območju mesta Ljubljane.	,ua»
034 Odlok o potrditvi zaključnega ra ^ o Izvršitvi proračuna za leto l.|bu čine Hrastnik.