Odgovorni vrednik M$r. Janez JBieiteeis. Tečaj sredo 13. veliciga serpana (poznoletna) 1S51 List SS JKTarođsha pe&mica iz SAburnie (Zapisana kakor čujena.) se ji berž ne pusa na ušesih ali pod repam (kar imenujejo „ zabico rezati cc in se narezane ušcsa ali rep s šibico tepó, da kri bolj téče) , se nabere veliko kervi v podobi kervavih klobás Y) zabco tepsti cc y v ce rala je devojka Cvet rumen po gori; Pribrala se ona Suhomu javoru. Pod javorom junak v čevih , ce je živina žabico živo požérla y ce pa i mertvo, se nabere kri v ri tni ku. ktera se mora naglo d re ti". iztrcbiti, kar imenujejo „žabico trebiti ali Zraven tega rabijo se druge reci v vec y Kruto ranjen leží; Junak dvigne glavu Devojka zbegne; »Ne beži devojko , »Leči 2 krajih vjamejo zeleno žabico, kar se mora pa pred sv. Jur rane moje ! »U mojem dolamu 3) jem zsroditi , jo potem posuse in zabcini živini noter dajo; Kjer nimajo zel. žabice, dajo navadno mertvo žabo ki- dajejo tudi droz reci. y »Dva su žepa svilna »U jednomu mi je »Prsten i jabuka 5 «»XT drugomu mi je »Svilna jakanica ') »Prsten i jabuka »Neka bude tebi; »Svilnu jakanicu »Sveži rane moje«. y na jesihu ali laskim olju; sliga zelja in vec druzih Scer je već sort žabic znanih, namreč ušesna, glavna, ledna, suha, mokra ali napeta. Ušesna in glavna je tista, kadar ima živina merzle ušesa glavo pobesi y divjá itd. y ledna, kadar je križ vroč y 7 7 suha , če je se v ledju ali ritniku kri nabera vina zaperta in gré le malo suhiga blata od mokra ali napeta, kadar je vamp zlo napet V • ZI nje; ? ker MiaJ ie žabica pri goreji živini ? mislijo, da je po vodeuim sopuhu napet. To so navadne misli zastran žabice. Ne čudimo da je velika zmešnjava v teh rečeh med ljudstvam. Saj ni od nikdar praviga poduka poprej imelo. se y našim v Žabica, ovčič in saj 0 vec so tri imena sploh med slovenskim ljudstvam znane, s kterimi veči del govejih bolezin kerstijo. Ce bolezin ni ovčič ali sa- Tsak, praviga zivinozdravnistva pale nekoliko iz-učen člověk lahko iz rečeniga zapopade , da žabica ni nobena posebna bolezin , ampak da je navadna bolezin jovec, je pa žabica y to je trojica bolezin. Od ovčica m w J smo V ze in razjasnili: kt večkrat govor vampa (Wanst), devetogubnika (Loser) ali čev, zlasti rit ni ka (Mastdarm), pri kteri živino bolezni zapopadeta. Treba je y da tudi koš b enkrat pretresemo in preisemo : za ka vrači rabij bolezni to imé veljá, ktero nevedni y ki le po imenih živino jtaj u y brez da bi prav dili za d na penjati zacnè in se ji blato zapre, včasih se kervi v ritniku nabere, ktera se pa večkrat še le po sirovim seganju v ritnik napravi, če segač z nohtmí in sploh s silnim praskanjem po ritniku žilice predere, da zacnè kri teči. Kar je sirov segač le sam storil, pride po- in lastnosti bolezin, kakor tudi za tem bolezni v krivico! vzroke ne, iz kterih izvirajo, in za zd rimi se ozdravljajo. y s kte Preišimo narpoprej, kaj si ljudje sploh mislijo od vedni zabasanim Umni zdravniki imenujejo to bolezin, ktero ne mazači 5? zabico" kerstijo y penjanj ali po mpu ali devetogubnik kod da b v pride 9 y Žabica pride mislij ljudje po neki majhi pertih čevih, ali pa kervom v kakor leča veliki, uši podobni, rudeči živali, ktero v • zi Zacnè se pa ta bolezin večidel po nap ali po za tniku. V c 1 1 _ • « cm klaji ali pij V • živo ali na paši, ali v hlevu, brez da bi ravno ali zmučkano med treba bilo povžitiga merčesa dolžiti, od kteriga večidel Vi 1 « i « • 1 vina veeidel na pasi pozre ali zobmi, in po kteri zbolí. Ker se ta žival nekterim ni duha ne sluha n majhni žabiu podobna zdi y JO n b imenujejo y in po nji je bol y dobila ktero napravi, imé „žabica" (žabca) Ozdravljanje je le tisto pravo y ki prizadeva Ko je živina to žival živo požerla 77 amp in čeva nedležniga zapopadka izprazniti, kakor živinozdravništvo" pri pravijo a p e r t i h apenjanj gr1ze nj m h ući. Ce kri zlo proti pljucam in začné divjati, teško sope, je nepokojná y se tlamece možganim sili, kar se pri napenjanju rado primeri in okoli sebe bije. Je pa mert žalostna in klaverna, vamp se ji požerla, postane je treba pušati iz vratne velike žile, pa ne iz uses P blat za ali repa, kar pri goveji v • ni c zda in jele prazna pre, ne jé in ne prezvekva, ima merzle usesa itd. Ako igraća, kakor da bi hotel kožuh umiti, pa ga ne zmo- Naj se tedaj nihče ne da s praznimi in vražnimi Kruto y hudo y silno. 2 Leči, celi, ozdravi. 3 y lama, poversno možko oblačilo. kim jaka) robec ali ruta*vratna 4 Do Jakanica (po turš ? ci ti. mislimi zastran „žabice" motiti. Preč tedaj s tem praznim imenam, in poprimimo se tacih, ki bolezin pravzaznamvajo 166 ilTa* vék in pa gtasence t In vi > k etorite , kar morete 9 pa vžgite (Konec.) goreco ljubezen do sadjoreje v sercti Vam izročene m 1 V natoroznanstvu pa sam izobr&zen, priden in sa- dosti; pomislite: „kar se Anžik nauci. toAnže stori." m « V « . m » v mnogih pisih tega pred začeli v ta cilj in konec kako 1. Prepovedi tic jig a lova in kaznovanja bi se po izgledu druzih narodov za pisanje bolj učenih tistih, ki vjete koristne pevalice na prodaj reci en prinesó. - ví sam jezik ustrojil, v kterim bi se vse knjige šjih učenost pisale, sicer pa naj govori vsak slovanski 2. Nat&njčniga in občniga s po Ino van ja od oje narečje, ki naj ostane tudi za bukve tište že obstoječe postave, po kteri je zapo- sopise in druge pisanja, prostimu ljudst vedano, gosence z dre ves trebiti in pokončati. menjeno. ca na 3. Vnćme ljube zni do sadjoreje v sercu mladosti in spoznanja škodljivosti gosenc in ptičjiga lova. povzdigo Đolgo se že čuti potreba občjiga jezika za krepko je bila tedaj že večkrat slovanskiga slovstva. in pred veliko leti razodeta , pa brez vspeha. Naj se Vse to pa zamoremo o se danji m bolj prebrisa- dogotovi ta predio S WÊÊf^M M ediniga književniga jezika 9 kadar nim času terjati, da se zgodi. Župani imajo oblast v koli hoće, toliko je gotovo: da Slovani zadnji store 9 rokah zoper vse gosence svoje županije naj jo kar so drugi narodi V ze dolgo pred njimi storili. spolnejo, kakor so jo spolniti dolzni v prid vsim go- Francozi, kteri semtertje tudi različne narečja go spodarjem svoje županije ! Ne kradi! je ena desete- voré, so si za slovstvo (literaturo) odločili en sam rih božjih zapoved. Ali ne krade tišti nemarni go- franeoski jezik. Tako imajo Bavarci, Saks one i, spodar svojimu sosedu sadja, ki redi gojence na Borusi in kar je več Nemcov, med sabo za vza- svojim drevju, da grejo na sosedov vert sadne drevesa jemno z vezo en sam nemški književni jezik; akoravno pokončavat? Ali ne znese ta tatvina veliko goldinar- sicer veliko različnih narečij govoré. Venečani, Fur jev včasih na enim samim vertu? Župani na noge te- lani, Lom b a rdi, Piemontezi, Neapolitan i 9 m daj 9 da ne bo sosed sosedu tát! Prepovejte tudi kar je še italianskih Ijudstev imajo eno 9 to je 9 toš ojstro fantali'nam lov pevalic, ktere je Stvarnik vstva- kansko narećje za književni jezik, kteriga italianskiga ril drevju v prid! Ne pripustite, da bi smerkovci na- imenujejo, desiravno imajo sicer skorej vsak svoje po da mene dobrotljiviga Stvarnika vničevali! sebno narećje. Tako so storili še drugi narodi 9 167 ee pri svojih razlicnih narecjih eden druziga morejo ki je za kripico do Krajnja z enim samim konjem prav razumeti, in v slovstvu napredovati. Meklenborec in po judovsko 4 gold, terjal. in po dolgim barantanju za y y — nemški Stajarc bi se ne razumela brez književne 7 dvajsetic peljal To y nemšine. Kdor languedoško bere ali sliši govoriti y ne menil pisati na visoki K drage Novice sim Vam na-ni, kjer ravno zdaj rajsko bo nič umel. menil bo, da je španjsko ali italiansko, veselje vživam, da Vaši bravci zvedó, kako zadovoljin ali celo kak afrikanski jezik, ce tudi književno fran- je tudi en Đnnaj na Koroški Bel bil cosko ume, in vender so Languedočani Francozi, ki rabijo sicer v slovstvu francoski književni jezik. Fur-Ian po svojim narečju ne bo umel ne Neapolitana, Sardinca, ne Piemonteza, ne » . t « • • V ne Rimljana, če ti svoje na rečja govore; po književni italiansini pa vsi eden druziga umejo. Kar so torej drugi narodi modro sto- riii HH|pH[|^HJHJBHHH učenih rečéh med sabo umeli, bodi si Slovenec ali Iz 'Persia. V časopisu „Triester Zeitung" se sle-deče bere: „Blizo austrianske meje se sliši izTurškiga jok in stok kristjanov, ktere Turki na vso moč prega-njajo in mučijo. V Bosni so većina prebivavcov kri- stjani y med kterimi je, kar se premalo porajta y skoraj y moramo tudi Slovani storiti, da se bomo vsaj v Ceh joča y ali Serb ali Rus itd. Nespamet in v nebo vpi-krivica bi bila, nam Slova nam to v gr eh šteti, kar se pri druzih narodih hvali. Ali sami Slovani bi ne smeli na svetu pravice imeti? Nobeden pošten in pa-meten, bodi si Nemec, ali Italian, aliFrancoz, ali kdor si bodi, ne bo tega Slovanam za zlo jemal in napak Ne mara kdo poreče : „Ko bi Slovani pod polovica rimske katoljške vere. Ko bi bilo toliko prebivavcov gerških starovercov, bi bila ruska vlada gotovo že davnej se za-nje potegnila, kar je že večkrat v druzih podonavskih deželah storila. Ker pa zadeva ta nadloga katoljčane , ima austrianska vlada sveto dolžnost, se krepko potegniti za silovito zatirane reveže. Vera ki sega v razlasral. in politika to ukážete. Bosnia je dežela, serce Austrie/Nadležvanje roparskih trum na austrian ski meji, kterimu naša vlada že dolgo prinanaša, ka eno samo kro no bili, naj bi že imeli en sam književni pa to ne gré ; naj si, če že mora to biti, y jezik, tako toliko književnih jezikov izvolijo, pod kolikor kronami so « Ali pod koliko kronami in vladarji so Nemci! pod kolikimi Italian i! če že molčimo od Fra ncozov, ki tudi v več deržavah stanujejo. In vender imajo vsi ti narodi vsak le en sam književni jezik. Kar je tedaj drugim narodam prav, naj bo tudi nam Slovanam. To nam tudi vsak privoši, kdor ima ljubezen do bližnjiga. kor sedanje trinožko obnašanje do naših vernih bratov je vzroka dovelj, da naša vlada resno besedo govori z razvujzdanimi sosedi. Druge vlade bi se bile že zdav-nej tolikšne priložnosti poprijele , v to za Austrio ime-nitno deželo se terdno vstopiti. Nadjamo se, da cesarska vlada ne bo dalje terpela te razujzdanosti in silovitosti , ki pravíce človeštva z nogami tčpta. Iz Krasa poleg Tersta. (J. K.......) Oznanite Novice sledeco posebno lovcam znaminito godbo od Kar sebi ne privošiš, nasprcti, „kar sebi privošiš , tudi drugimu stori". 5? tudi drugimu nikar ne storiu, in lo vs kiga Kraški psa y ktera ocitno kaže, da je lov ski pes žival, ktera zamore silno dolgo časa b (Dalje sledi.) ga ziveza in pij v • t No vic ar iz slovens kiiè krajev• Iz Koroške Bêle. (V. PI «o Iz tako visociga 19. dan pretekliga mesca se podá zgorej imenovani pčs na zajčji lov, pri kterim po nesreči v globo-čino pade , ktera meri 3 sežnje in iz ktere si pomagati kakor Vam „Novice" danes moje pismo doide še kraja morebiti niste nobeniga dopisa dobile. Pišem Vam s Ko čn e, velikanskiga mejaša med Krajnskim in Koroškim, na ktero sim iz Koroške Bele (_VelIach) priplezal. Na vaš svčt sim dolgo pot clo iz D u n a j a sčmkej v prijazni drušini, mu ni bilo mosroče. gov Ker ga tri dni domů ni y misli nje or » ospodar včs žalostěn, da je že po njem. Ali vender — 14 dní je že preteklo, kar se primeri, da neki kmet blizo te globočine pride, kjer zasliši že silno slab storil. in tako vesele dni tù vživam pasji glas, — kmet gré za glasam in pride k globocini, v kteri lovskiga psa zapazi. S pomočjo tega kmeta sim da se vam moram zahvaliti za to. Naj drugi isejo to lažbe bolezin v toplicah, v kterih se truplo kuha, ka kor goveje meso za kosilo y naj dolgočasniki si zbi jaz nesrecniga iz ložnosti ocitno prepričal sto nič taciga , globočine izlekel y , in se pri tej pri da ni bilo v ti globocini či kar bi bilo zamosrlo nsu za živež rajo kopve, kjer se svet v politiki meša, drugi spirajo mastna trebuhe s kislo vodo pri naj si Rogatcu, žiti zakaj bila je cela ■■I globočina psu krog in slu-krog gola vse jez povzdignem kislo vodo v Koroški Beli čez ste na svetu, ki člověka okrepčate: skala suhiga kamnja, in tudi v takšnim kraji, da ni mogla nobena voda 'I* k nesrečnimu jetniku priteci ki » Dve reci je bil že čisto kost in koža, vunder bistra merzla voda in čisti zrak, kot zlato. Obe ti zdravili najdeš tukaj, da boljši nikjer drugod, m Ta čudna zgodba tedaj ocitno priča, kako terdno je življenje ne mehkužniga lovskiga psa. zraven tega kislo vodo y ki oslabljene ude okrepčati. ima Živi y veliko moč v sebi tukaj o lepim vre- kaj Iz Metliške okolice. Huda vremena so tudi tu- 3 okrajno tako hudo zadela, da so nekteri kmetje menu , da se zamoreš tudi nekoliko po gorah plaziti, in tako obožali, da jim ni mogoče cesarskih šiber odrajtati. čutil se boš o enim tednu vsiga prerojeniga. Pojdi vsaki Revšina je tedaj zares velika! Dokler se pa ne bo na dan pod merzlo škropilnico (Tuschbad), ki je tukaj na- Dolenskem ploh y pravljena, in hvalil boš zdravilno moč vode, ki je več po peljanj naj že bo po povzdigi kmetijstva ali h rokodelnih in obertnijskih naprav, vredna, kakor polni piskri dražih zdravil iz apoteke ! revšini v okom prišlo, tudi za 1 nič ne kaže y m Pij vodo iz studenca številke 4. in prepričal se boš, omika ljudstva bo zavelj pomanjkanja koristnih šol vedno kakošno imenitno kuhino ima natora v podzemeljskih hirala. Med Ijudstvam Metliške okolice je sedaj, studencih! Ce k vsimu temu še prideneš tukajšno živ bog , zali velika neznanost branja in pisanja. Ko smo bili ljenje prav po dobro domaće brez vsih ceremonij unidan v nar lepši vasi imenovane okolice, smo pomen in nepotrebne mestne lišparije mi boš poterdil y da kovaje se v mnogoterih rečeh povedali tudi zbranim kme-tam: kako se kervomok ozdravlja, kteri letos živino moj popis Koroške Bele je skozi in skozi resničen. Postrežba je vse hvale vredna ; kakor da bi eden do- zlo napada. Jako ljubo jim je bilo ta poduk čuti Po mačih bil, tukaj samo gré želeti, da bi pri hiši tudi pripraven voz z enim ali dvema konjicama imeli, da bi ne bilo treba, prela-komnim voznikam v pést padati, kakor se je te dni mojimu bratu in V t živiš dobro in ne predrago. Le eno vedaje, da se v „Novicah" od živinskih bolezin in od Clovek in žival zamoreta veliko delj casa pomanjkanja jedi preterpeti, kakor pomanjkanja vode. Da cr » V kajž cc Resarju přiměřilo , da sta mogla do brezdnu ni nič jesti dobil, jo goto y enovani pes da je pa po pes iti, tam pa sta zadela na nekiga voznika dežju v glob Y t dežriice dobiva!, to se nam saj za y ta dol g i čas verjetno zdí Vred 168 mnogoterih za kmetijstvo potrebnih reci bére 9 in jih nih psov pomanjsat Spet se je zapazilo tukaj V ce kdo med njimi „Novice" ima, mi obstojé ponarejenih starih bankovcov po 10 gold., ki so da nimajo vodniga znamnja v popirju, tako uprasaje : s sramoto, da u celi vasi ni nobenega, da bi brati znal! In kakor je tukaj, malo boljši je u Met- umetno narejeni, da jih je kaj teško od pravih razločiti razun tega , liki ? ako se množica uradnikov , duhovnov in kakih 15 Dobro naj tedaj pogleda vsakdo, ki prejme desetinko ali 20 mestnih izvzame, se zna člověk po tem z lučjo stare baže d ne b g iskati, ki bi brati in pisati znal! za Radoljški kanton oljufan oljeni Ker se je dr. Z of, zdravnik . ti službi Iz IŠmelednika. Naša nova cerkev je dokončana; vedal, pride nek na njegovo mesto dr. Bešek; vć ipo nabralo se od dob rotní ko v blizo 1000 gold.; ker lj pa dr. Mah z Za vodija policije ostane ovam kronovinskifira sve- bojo ti kakor tudi drugi radi zvedili, kdaj da bo bia- v Ljubljani g. dr. Uhrer goslovjena (žegnana), jim povémo , da bo to obhájilo o tovavca 2. reda; za nadkomisarja je g. Gariup izvo nedeljo te den, na sv. Jerneja dan. Iz Ljubljane. Slišali smo, da je maršal Ra-decki že polovico kupščine, namreč 30,000 gld. poslal za grad pod Turnam ; po tem takim je kup skle-njen , kteriga smé Ljubljansko mesto zares veselo biti. Govori se tudi, da misii Radecki kupiti; kaj pa je na tem resnice, ne vémo. Ker ravno od pod Turna govorimo, nam v misel pride „Rosen- Paglaruccitov grad bach (C in » Rosenbacherber « * 9 or 5? da smo unidan na Vačah prav dobro slovensko imé za „Rosenbach" zvedili ? kteriga scer nerodilo „cvetliški potok" imenovati sli— šimo. Na Vačah je prijetna visočina s lepim pogledam krog in krog, ki se rožnica (rožnca) imenuje: roža je slovenska beseda, kakor Rose nemška, rosa latinska, la rosa laška itd. Prav primerno zamoremo tedaj z eno besedo Rosenbach „rožnico" imeno- in Rosenbach oder Rosenbacher Berg le vati 9 v tem ločiti, da rečemo Berg „ gr em o na rožnico (am ? gremo pod rožnico (unten am Bach). 25. dan tega mesca se bojo zacele spet poro tne sodbe v Ljubljani ; predsednik bo c. k. nadsodije svetovavec žl. g. Coppini, njega namestnik c. k. deželne sodije svetovavec, g. Schmalz. V nemškim Ljublj. časniku V a« SO v ze trikrat naznanjene imena 36 porotnikov 9 9 pa namestnikov, ki so po srećki (lozu) za prihodnje porote določeni. V slovenskim časniku, čeravno veljá za vradni list, ne stojí ne besedice 9 tega iménika. Vse se čudi, da se slovenski vradni list tako na stran postavlja, da je tak siromak vradnih naznanil ! In vunder stojí v omenjenim imeniku mnogo imén tacih porotnikov, ki nemškiga časnika ne beró in mende tudi nemsko ne umejo Gosp. dr. Ahačič se je v za devah v poslednji poroti k smerti obsojeniga D o li nar j a in na 10 let v teško ječo obsojeniga Pol ca, ki sta c. k. vikši sodijo na Dunaji za o ver žen j e Ljubljanske razsodbe prosila, na poklic imenovane sodije kot zagovornik na Dunaj podal, kjer bo 14. dan t. m. pri vikši sodii v I prepričan zadevi poslednja obravnava 9 ë dohtar je da ne bo nič opravil 9 ker se v Ljubljanski porotni sodbi ni nobena taka napaka zgodila , ktera bi utegnila biti veljaven vzrok za overženje Ljublj. sodbe. — Nove volitve mestnih odbornikov v Ljubljani bojo 16., 21. in 26. t. m. ; razglas mestniga župana v današnji „ 9 dokladi" to na dalje razloži; čeravno zna biti da se poprejšni odborniki vnovič izvolijo, bo vunder treba nekoliko novih odbornikov namesto tistih, ki so se temu opravilstvu popolnama odpovedali; naj si volivci po svojim lastnim prepričanju izberó za mestni prid skerbne in delavne možé. ljen 9 za komisarj pa or Vid Novicar iz mnogih hrajev. Cesar so prišli že 9. t. m. na Duoaj nazaj ; niso šli v Galicio, ampak le v Iselske toplice; potovanje v Galicio in na Laško je na jesen odloženo. — Hor-vaško-slavonskim graničarjem je dovoljeno 100,000 cen-tov morske solí po 2 gold. 7 kr. cent, — banaško-serbskim pa 30,000 cent. kamnitne solí po pol. Koliko te solí bo dobil vsak ondašnjih prebivavcov 3 gold. m 9 bo posebna postava naukazala. Okoli 100,000 gold. Kosutovih dvajsetic je prišlo unidan v Dunajsko denarno kovnico, ktere je Serbska vlada naši za přejeto sol plaćala. Ban Jelacic je pisal unidan Orner Pasatu, da naj se usmili zatiranih kristjanov v Bosni na Turškim : Orner Paša je nek ojstro ukazal, da ima neusmiljeno zatiranje jenjati. — Na Laškim , zlasti v Milani in Veroni, so zapazili močne priprave k novim prekuci-jam, posebno med plemenitaži ; armada je noč in dan pripravljena, vstajo zatreti. Na vprašanje: ali ima Radecki zadosti armade na Laškim, je nek odgovoril: da je ima popolnama zadosti, Lombarško-Veneško deželo v V hudi zadregi je zadrega miru obderžati. z nepokojneži, ktera Rimska in Piemonteška vlada navskriž. vod nje, kakoršnih si ljudje v takošni obširnosti ne pa Rimska vlada je toliko veči, ker ste si Strašne p o- pomnijo, so bile zadnji dan pretečeniga , in pa perve dni tega mesca v mnogih deželah Nemškiga roljskiga, Sedmograškiga, Francoakiga; 9 Ti me sta in vasi so stale v vodi, veliko ljudi in živine je vto nilo, grozna škoda se je po polji zgodila. V Novim mestu blizo Dunaja je 8. t. m. pogorelo okoli 100 in s žitam vred. Kolo- podov in magazinov z blaga m dvor, ki je blizo zraven, je bil v veliki nevarnosti. Goveja kuga, 9 ki je jela na Ogerskim nehovati , se je hujši začela na Mars kini. Tudi naCeskim so za celi več premajhnih županij v eno združevati. Na Prajsovskim je ojstra postava dana, nedeljo in praznike praznovati; kdor o nedeljo na polju delà, mora 5 tolarjev kazni plaćati. V Londonu se je vstáno vila družba, ktere udje ne jedó mesa in ne pijejo vina, ne žganja. 1. dan tega mesca je imela shod; pri kosilu brez vsiga mesovja , je pila na zdravj i • • • ljici 3 krami e ko. Ali upati ni, da bi ta družba močna postala, ker ima še le 718 udov v tako velikim mestu ! Tišti ucenci poilhovijshe sole Nasprotniki pasjiga davka v Ljubljani, ki so kovači in ki mislijo prihodnje šol- se po mestu govorico zatrosili, da je ministerstvo ime- sko leto v to šolo priti, naj skusijo, da pridejo že o novani davk ovčrglo; to pa ni res, ampak c. k. deželno začetku prihod nj iga mesca septembra, da se po- poglavarstvo je le županii velélo vzroke in podpor- prej dostojno pripravijo za začetek šole, ki bo začela m 1 V i . i « t i li 1 « i 1 m * nj e razloziti za vpeljavo te naklade, ktera mora 9 kor vsaka neredna naklada 9 po ka 68. Ljublj. zup. po 6. oktobra. stave poprej visji dovoljenje dobiti. Poglavna podpora za vpeljavo tega davka pa je, kakor povsod, kjer jeta davk vpeljan, tudi tukaj pomanjkanje dohodkov, z opravhi. V poslednjim listu Novic v pazki »narodske pesmi«, namesto verena, zarocena, bêri verena, zvesta. V »Krat oziram na očitno potrebo, stevilo nepotrebnih in nevar- kocasnici« namesttih demokratov beri ti hih demokratov. Natiskar in záložník Jozef Ulaznih v Ljubljani