List m koristi delav-akega l|udatva. M»v« cl to oprtvlitnl do vsega kar product rajo.
T hI» paper la devoted to »ho intereete of the working cUm. Work-vra aro entitled to ali what thev produce.
Euu-rod a* ••eond-oia*« mavi«r, Dve. t, lt07, »t tb« post offtr« K ChirMo iii. u»<l«t tb» Act of CongroM of Mtroh Ird. IM7V
Office: 2146 Blue Ialand Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na številko v oklopafu-ki ee nahaja polog va. *«Ca naslova. prilepite, noga apoda) ali
na ovitku. Ako . (160) to številka . teda) va nT a prihodnjo številko našega lleta po teše naročnina. Proel» mo ponovite )o tako|.
Sic v. (No.) 15».
Chicago. HL. 27. septembra «September). 1910.
Leto (VoL) V.
at
ako se postopa s premogarji.
laske razmere na "gvobodnih' tleh Amerike..
Nepopisni zločini, ki jih izvršujejo premogarski baroni v Penn-lylvaniji že nekaj časa sem nad Jftrajkujočimi premogarji, prekašajo že davno najostudnejša početja največjih tiranov v zadnjem, najbolj barbarskem kraju ua svetu. Rusija, dežela vislic in divjih koza kov, je osramočena. Ruski in turški tirani se lahko še marsikaj naučijo od kapitalistov na "svobodnih" tleh ameriških v Penn ijlvaniji
"Chicago Daily Socialist" je pred nekaj dnevi priobčil pismo jednega ondotnega premogarja, v kterem ta opisuje tužno stanje, ki vlada med mezdnimi sužnji štrajkarskem okolišu. Pismo se glasi v celoti:
"Ker vidim, da se bavite z raz merami premogarjev in njih dru žin v distriktu Irwin - Greenpburg, hočem vam tudi jaz nekoliko povedati. Žalostne so naše razmere, tako žalostne in grozne, da jih moje pero ne popiše.
Ni mi treba praviti, kajti znano vam je že, zakaj so šli premogarji na štrajk. Prvo. kar so storili operatorji, ko so premogarji ostavili etelo, je bilo, da so poslali v premogarski okraj veliko krdelo de-putijev (posebnih policajev.) De-putiji so dobili ukaz, pometati ljudi in pohištvo iz kompanijskih hiš na piano. Takrat še ni bilo šotorov in premogarji so morali daleč naokrog iskati zavetja in strehe zare in svoje družine. Deputiji, kteri so metali pohištvo na cesto, so bili oboroženi z dolgimi "Winchester" puškami, koli in revolverji. Hišno opravo so kar vrgli po stopnicah in čez prag, da se je razbila, in ko jih je gospodar ali njegova žena prosila, da naj ne razbijajo pohištva, udaril jo je turovi deputi s kolom po glavi ali pa sunil s čevljem v trebuh. Sprva so vrgli iz hiš samo ameriške premogarje; s tem so hoteli ph'-plašiti inozemce, da bi se izneverili Strajku. Ko so pa operatorji videli, da se "foreignerji" ne marajo vrniti na delo, pometali so tudi nje po vrsti iz kompanijskih stanovanj. Z inozemskimi premogarji postopali so divji deputiji še surovejše kakor z domačini. Razbijali so jim skromno hišno opravo in pretepali žene in otroke. Neko ženo v Riltonu, ktera je bila noseča, je živinski deputi tako sunil v trebuh, da je čez pol ure porodila na cesti in drugi dan jc umrla.
V okolici premogokopa Keystone izmislili so si deputiji posebni načrt. Izgnali so vse moške iz kompanijskih barak, ki jim pravijo "hiše", ženske z otroci so pa prisilili, da so ostale notri. Premogarji so naravno silili nazaj, da branijo svoje žene in hčere, toda pred vratmi vsake barake je stal deputi « puško v roki in gro zil, da izpihne možgane vsakemu, kdor se mn približa. Neko soboto »večer sta dva pijana deputija srečala jednega štrajkarja, kteri je bil na potu proti domu. Vpra šala sta ga, kam da gre, in ko je mož mirno odgovoril: "Domov" zarjula sta kakor obsedena: "Li ke hell you are!" Bližnji sosed, kteri ima svojo hišo. je slišal pogovor. Stopil je bližje in dejal štrajkarju, da naj kar gre domov k ženi in deci. Prvi se je osrčil, toda komaj je storil tri korake. — sprožil je jeden deputijev puško in krogla je prodrla štrajkarju telo. Odpeljali so ga v bolnišnico deputija - morilca so pa premestili k — drugemu premogokopu. Ta de.puti je takoj potem, ko je pri šel na novo postojanko. Šel v hišo jednega premogarja in ga vpra šal če gre delat. "Ne. dokler nni ja ne zmaga", odgovoril je št raj kar. Lopovski deputi je molče potegnil revolver in ustrelil premo
garja, da je na mestu obležal mrtev. Za ta nezaslišani umor je bil deputi odpeljan v Oreensburg v zapor, a v par dneh so ga izpustili, ko je nekdo položil zanj #3000 (!) varščine. Zverinski morilec je bil nato v drugič premeščen; to-pot so ga poslali v Claridge. kjer je po preteku, jednega tedna zopet ustrelil jednega štrajkarja. Zver v človeški podobi je pognala tri krogle v moža, kteri je dve milji vstran od kompanijskega posestva šel mirno po cesti in vodil za roko malega sinčka. Trikratnega morilca so zopet odpeljali v Oreensburg in ga zopet — izpustili proti varščini $1000. Nič ne vemo, kje je sedaj.
To je samo jedna majhna slika peklenskih razmer, ktere vstvar-jajo deputiji, ki so jih najeli premogarski baroni, samo zato, da ubijajo štrajkarje. Kompanija je deputijem najela komfortna stanovanja, daje jim pivo zastonj in preskrbljuje jih celo z moralno propadlimi ženskami. Pijani so vedno. Med njimi je tudi nekaj inozemeev, kteri so komaj par mesecev v Ameriki. In tem "Green-hornoin" je dovoljeno, nositi puške in streljati na svoje rojake, kteri se ne morejo braniti. Niti enkrat, odkar traja štrajk, niso štrajkarji motili deputijev, pač pa zadnji zzivajo vsakogar, in če so jim premogarji postavijo po robu, tedaj streljajo in zapirajo uboge delavce. In v takih slučajih kapitalistični listi, ki so pod kontrolo operatorjev, poročajo na dolgo in široko, "kako so štrajkarji napadli miroljubne (!) deputije, a zadnji da so jim pošteno ohladi-i razgrete glave."
Tako daleč*smo že prišli v Ame-ninrkjer nam zdaj kralji premoga in ostali kapitalisti delijo za-ione.
Dol z morilci - kapitalisti! Dol zločinskim sistemom, ki ubija in podira vse kar je človeškega!"
bačnih delavcev razglašuje bojkot nad stnodkami,cigaretami in sploh vsemi tobačnimi izdelki, ki jih izdeluje in prodaje American Tobacco Co., tobačni trust. Apelu je se na solidarnost organiziranih delavcev in prijateljev delavstva sploh, da ne kupujejo auiodk, cigaret itd. ako nimajo linijske znamke na zavojih. Ogiblji te se zlasti skebskih tobačnih izdelkov tobačnega trusta, to je prodajalni«* z napisom "United States Cigar Co." Vse prodajalnice po ce-
POMAOAJMO PREMOOARJEM
Sodrugi! Slovenski delavci 1 Ko se radujete zmage premogarjev v Illinoitu, na Zapadu in Jugu, ne pozabite medtem, da je okrog 30.000 naših bratov še vedno na strajku v Westmoreland County, Pennsylvania. Boj premogarjev v Pennsylvaniji je najhujši kar je bilo letos bojev na poljih premoga v Ameriki. Tamošnji kapitalisti se poslužujejo najpodlejših sredstev in krvavega nasilja, ša-
li deželi z omenjenim imenom so mo da starejo in ugonobijo uboge lastnina truata, kteri zatira to- premogarje. Krivice, ki jih trpijo
baČne delavce.
—	Število organiziranih železničarjev v Avstriji se je od lani pomnožilo od 58,000 kio 62,000 mož.
—	Po statistiki, ki jo je sestavil "Sage foundation committee", je v New Yorku vsaka četrta ženska mezdna delavka. Povprečna plača newyorških delavk je manj kot $6 na teden, $250 na leto. Delavke pri moških oblekah dobe na teden $6.47; pri ženskih oblekah $7.68; pri papirnatih škatljah $5.65; pri klobukih in čipkah $7.63 in tobačne delavke $7.36.
—	Premogarji so zmagali v Wyomingu. Operatorji in zastopniki premogarjev v 22. organizacijskem distriktu, ki obseza drža-
o Wyoming, so sklenili pogodbo 1. sept, in s tem preprečili štrajk, ki je imel izbruhniti ¡»a celem distriktu. Premogarji so priborili vse zahteve; plača jim je povišana za 3y*i centa pri toni.
DELAVSKE VESTI.
—	Illinois Steel Co., podružnica mogočnega jeklarskega trusta, je v svojih tvornicah v South Chi-cagu zadnje dni odpustila iz dela 1500 mož. V treh tvornicah j« zmanjšano'število delavcev. Od leta 1907 je družba zničala število delavcev za 5000 mož. To početje jeklarskega trusta nima drugega namena kakor omejiti produkcijo jekarskih izdekov in regulirati cene jekla na trgu. V prvem letošnjem četrtletju je jeklarski trust naredil profita 37 in pol mi-liona dolarjev .v drugem četrtletju 40 inilionov dolarjev in v tretjem bo najbrž okrog 35 mi-lionov. In to je še vse "premalo", zato mečejo delavce na cesto.
—	Položaj štrajkujočih premogarjev v Westmoreland Countv, Pa., je že uprav veznosen. Iltra-lopovski kapitalisti, kteri posedujejo premogokope. so zadnje tedne organizirali velikansko, diabol-sko zaroto zoper uboge premogarje. Paslužil so se sodišča in pričeli kar na debelo s tožbami Pr°-1 H C. Canada" ti premogarski uniji .češ, da jim unija "razdira business". Najmanj 400 štrajkarjev je že zapletenih v krivično tožbo. Mnogo je zaprtih. Od meseca marca, odkar traja štrajk. je v Irwin-Oreens-burg distriktu 10,000 štrajkarjev izgnanih iz kompanijskih hiš: stanujejo v šotorih, ktere so postavili na bližnjih gričih, okrog jam pa patrulirajo deputiji, oboroženi do» zob, tako da ni človek varen svojega življenja. In kljub temu vrli premogarji ne odnehajo; junaško se borijo za skromne delovne pogoje. Organizacija United Mino Workers of America bo napela sedaj, po illinoiški zinogi, vse svoje sile, da izvojuje štrajk v Pennsylvaniji. Zadnji teden je organizacija dala $45,000 iz osredu-je blagajne v podporo štrajkar-jem v Westmoreland County.
—	Mednarodna organizacija to-
SOCIALISTICNE VESTI
/ -
—	Kari Liebkneeht, veteran socialne demokracije y Nemčiji in tauiošnji državnozborski poslanec, kteri pride prihodnji mesec v Ameriko, bo govoril v Chicagu na shodu nemških socialistov dne 6. novembra.
e
—	Meksikanski revolucionarji Magon, Villareall in R i vera so 3. sept. izdali prvo številko svojega lista " Regeneracion" v Los An-geles. Cal. List bo gojil plamene-čo propagando proti tiranu Diazu. Meksikanski konzul v Los Ange-lesu se je že zagrozil, da bo vplival (!) pri vladi v Washingtonu, da se listu ne dovoli "second class matter". Ne bo šlo!
štrajkarji, so strašne. In končno bi morali omagati pod kapitali-stčno pestjo, ako jim ne prihitite na pomoč delavci od drugod. Pomagajmo jim! Pomagajmo gmotno, da zamorejo preživeti sebe, svoje žene in otroke in vsled tega lažje vstrajati v boju proti topovskim kapitalistom. ..Zapomnite si: Njih boj je naš boj! Njih zmaga bo naša zmaga — ako pa podležejo, bo bolelo tudi nas. Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel.
Denar naj se pošlje direktno na tajnika 5. distrikta U. M. W of A.: T. Donwan, 414 Ferguson Block, Pittsburg, Pa.
MILWAUKEE.
—	Socialisti v Milwaukee orga nizujejo mestne vslužbence. Delo gre dobro izpod rok; večje število klerkov, uradnikov in drugih mestnih vposlencev se je že vpisalo v novo unijo. Organizirali bodo tudi ognjegasce in policaje.
—	Socialistični mestni svet je izdelal načrt za javno elektrarno, ki bo služila » razsvetljavo. Do sedaj je skrbelo za električno razsvetljavo privatna družba, toda delavska uprava hoče, da ima me sto svojo elektrarno z boljšo in veliko cenejšo razsvetljavo.
—	Na dnevnem redu med našimi aldermani je tudi načrt za ta kozvani "zone - sistem". Po tem sistemu se imajo delavska stanovanja odstraniti iz obližja tvornic kjer je zrak napolnjen z dimom in smradom in vsledtega nezdrav. Za tvornice bo posebni distrikt, kjer bodo same zase in po širokem pasu drevesnih nasadov ločene od delavskih stanovanj.
— "The District Ledger", organ unije T. M. W. of A. v 16. distriktu, kteri izhaja tedensko v Fernie, B. C. Canada, prinaša vsak teden celo stran čtiva v inozemskih jezikih: francoskem, poljskem, švedskem, slovaškem itd. pod zaglavjem "The Week's News for our foreign brothers" (Tedenske vesti za naše inozemske brate) v 6. številki z dne 10. sept. je prinesel slovenski člahek 4 'Štrajk premogarjev v državi Illinois", kterega je ponatisnil iz "Prolctarca". Slovenskim delavcem v Canadi priporočamo, da si ta list naročijo in ga razširjajo. Stane $1. na leto. Naslov: "The District Ledger" Box 5. Fernie.
—	Socialistična strank»! v Chicagu je otvorila lokalno volilno kampanjo z anovembrske volitve predzadnjo nedeljo v Riverview parku. Glavni govornik je bil so-drug Debs. kteri je, kakor vedno doslej, povedal maršiktero jedrnato. Navzočih je bilo približno desettinoč oseb, a bilo bi jih še več, da ni grozilo slabo vreme.
s
—	Socialisti v Nemčiji so zadnje tedne priredili splošno silne protestne demonstracije proti "očki" carju, kteri se mudi v Friedburgu. severna Nemčija, na vakancah. Moč demonstracij je bila tolika, da se je car pričel ba-ti — kljub debelemu živemu zidu vojske, ki ga čuva. Drugega mu ne preostaja kot odkuriti nazaj v "sveto" Rusijo.
on), katero je sodnik Mentou za-	naj ženske ostanejo v ki.' .nji.
vrnil z besedami:	Isto je svetoval tudi nori Vilčc
Ako je zakonito, da smejo de-	Jezuit je in kralji ž*» ml nekdaj avci kot kapitalisti potom orga-	sovražijo žensko gibanje, ker je nizacije varovati svoje interese,	napredno in revolucionarno. Radi tedaj imajo delavci kot kapitalisti	tega želijo, da bi žena ne smela pravico uporabljati vsakovrstna	odločevati v javnem in političnem miroljubna sredstva, da izvojuje-	življenju. Ista gospoda, ki vedno jo pridobitve.	priporoča, da naj žena ostane v Dejstvo, da organizirani delav-	kuhinji in oskrbuje dom, pa niči za obrambo svojih interesov na-	ma grajalne besede za gospodars-stopajo s taki miroljubnimi sred-	ki sistem, ki je kriv, da žene de-stvi, da oškodujejo svoje naspro-	lajo v tvornicah in dekleta odha-tnike tudi inatcriclno, še ne do-|jajo v hišo sramote, kaže, da je nastop delavcev protizakonit. Saj ni protizakonito, čel __ Letošnjo jesen bodo organi velika tvrdka zniža cene blagu,	zirani premogarji za gvojo zvezo da s tem vniči manjšo tvrdko.	(jj. M. W. of A.) volili odbornike. Unija ima pravico razglašati svo-	Proti Lewisu, sedanjemu pred-je pritožbe pismeno ali ustmeno	gedniku bode najbrž kandidiral proti kterisibodi tvrdki V tem	John P. White, sedaj predsednik slučaju gre za bojkot omenjene-	^ I0wo.
ga hotela. Bojkot je dovoljen po	Lewisu bo volilna borba težka,
konstituciji te države.	Saj se še vsi premogarji spomin-
Tako je razsodil sodnik, ki se	jHjG kakšno vlogo je igral v leto-ni prodal kapitalistom in je sina-1 šnjem štrajku v državi Illinois, tral svoj poklic za vzvišenim: soditi za vse enako po konstituciji, I __ Aif<mg0| «panski kralj se ki je temeljna podlaga vsem za- boji /a |V0j0 Mglužbo.. Boji se,
konom.	| ¿g ho kmalu postal nepotreben
kot kralj Španije. Ali mladi mož - Katoliški kaplani in župniki je imd Hrečo 0ženi lje bogatQ Er_
postajajo vsaki dan večji dušev- Qo Batenber5ko in ni ^ rau treba
ni sužnji rimske stolice. Večina	da bo m()raI pHjeti zR
te gospode se pa tega ne zaveda. ko aU lopat0| če mu ¿panski na_
Oficielno glasilo rimskega pa- L()d ^^ neJ(lga due 8,užbo
peža, Acta Apostolicae S,m1is	Njegov kolci?a Manuel, kralj
(Akti svete stolice) je objavilo	pa n- tako arečen
ukaz konzistonalne kongrcgacije	Njegov tron ^ mo(tjio ziMje ^
po katerem se lahko odstavi vsa-	maje Iskal je ¿e poV8(>d bopati)
kega župnika administrativnim	Qevesto pH V8eh b()i?atih knodh
potoni, brez cerkvenega discipli-	je tpkal nft yrata pa nobent
narnega sodišča. O prizivu zupni- princezinja noče deliti ž njim čr' ka sodi isti škof. ki ga je odslovil vivej?a ^ trohnelega trona.
ali kaznoval.	ja	Res, hudi časi so danes, po ne-
To je očiten dokaz, da zupmki | k()d za ^^ lenuhel
nimajo govoriti nič. Plesati morajo kot jim gode njih škof. Kdor ne vboga. tega pa škof odslovi na — Heki mestni njujorški urad-kratko	.	nik se je zahvalil za službo, ki
|V tako hlapčevstvo ne privoli je nesla $4000 na leto, ker ni nobeden količkaj izobražen dela- »mel kaj delati. Rekel je, da noče ve(,	denarja prejemati zastonj.
Vzlic temu bodo pa še vprihod-	Zdaj pa nekateri kapitalistični
nje nekateri župniki udrihali po	političarji trdijo, da je dotični
socialistih. Seveda so taki župni-	'»radnik blazen,
ki, ki so v hlapčevski vzgoji rims-	No, v Ameriki so nekateri kapi-
ke katoliške cerkve že tako odr-	talistični političarji zašli že tako
veneli, da mislijo, da se mora ves	d«1«*, da sploh hočejo za politič-
svet sukati, kot ukazujejo in mi-	ne uradnike ljudi, ki so malovred-
slijo cerkveni knezi.	značaja.
Tem župnikom priporočamo so-	Ni čudo, ako se v republiki
eialistično čtivo, da bodo »aanali,	»matra tatu v političnem življen-
da so vzlic svoji šolski izobrazbi,	ju normalnim človekom, pošten-
na katero so ponosni, navadni	j«ka pa za blazne/.a,«
— Thomas A. Edison, slavni elektrieist, je poslal mestu Mil-1 "«P« cerkvenih dostojanstveni-
waukee gorak pozdrav. T. Walter
Millsu. kteri kot pooblaščenec župana Seidela obiskuje ekonomske veleume v svrho izboljšanja gospodarskih razmer v Milwaukee, je rekel Edison, da je vesel nove uprave, ki so v resnici tudi za splošne koristi delavskega ljudstva. Edison je izumil načrt, po katerem se za more na posebni način in najdalj v enem dnevu zgraditi hiša. Po njegovem načrtu se hiša takorekoč vlije iz cementa v model, in ko se model odstrani, je hiša gotova, in sicer hiša z najmodernejšimi sobami, stopnicami, hodniki, kletjo in kopališčem. Taka hiša bi stala morda $1800, ali' pa še manj, medtem ko stane slič-na zgradba danes $.»000. Edison je ponudil Millsu načrt, da naj prične socialistična uprava v Milwaukee z graditvijo takih hiš. Dejal je, da on ne išče niti centa profit a od svoje nove iznajdbe, a želi samo, da bi imeli delavci čedna, zdrava in poceni stanovanja, kar jim pa njegova iznajdba prav lahko omogoči.
Splošen pregled.
— Sodnik Manton v Toledo, O. je priznal bojkot za postavno sredstvo. .Te pač bela vrana med današnjimi .ameriškimi sodniki. Organizacija hotelskih in gostil-niških vslužbeneev v Toledo jc bojkotirala neki hotel.
Lastnik hotela, zagrizen kapitalist je pa zaprosil pri sodišču /.a sodnisko 'prepoved (Injuncti-
kov.
— Zmaga sodr. Gochreja na Saksonskem jamči, da bodo so-V Chicagi je završila minoli jcialisti «pri prihodnjih volitvah teden konvencija pivovamiških izvojevali zmago v vseh volilnih delavcev.	okrajih na Saksonskem. Ogrom-
Konvencija je dala $500 podpo- na večina glasov, ktero je dobil re štrajkujočim premogarjem v sodr. Goehre v okraju, ki je bil Westmoreland Co. in $1000 pa za do sedaj trdnjava antisemitov, rolilni sklad ameriške socialistic- vzbuj^ najboljše nade. Rdeči pone stranke.*	plav v Nemčiji narašča in proti Sprejela je tudi resolucijo, ki boržuaziji in cesarskimu Jurčku jo je podpisalo 85 delegatov, v s poplavom
kateri stoji jasno, da je sociali- ZadaČa socialistov je, da vsi stična stranka edina stranka, ki ljU(jje< delajo z umom ali z ro zastopa in varuje koristi delav- kami postanejo socialisti, da se cev.	I organizirajo v eni stranki proti
lenuhom, ki ne delajo nič. Ko je ruski car, morilec ne-1 Nemški socialisti nam dajejo v dolžnih ljudi na potu v Friedberg tem oziru krasen zgled, in Nauheim stopil na ozemlje Slovenski socialisti in socialisti nemške države so poleg stotine druzih narodov učimo se agitirati policajev, še tisoči,vojakov stra- in organizirati pri njih. Poane-žili železniško progo in postajo. majmo jih, pa bo socializem kma
V spremstvu carja je potovalo]hi zmagal, tudi nekaj stotin fuskih tajnih
policajev.
Otročja in lažnjiva poročila kapitalističnih časnikov, da je car brezskrbno se kretal sredi občin-1 potuje po vzhodnih državah za stva, so kmalu vtihnila, ker je "Proletarca". Pravico ima pobi-vsakdo spoznal, da igrajo ulogo L^j naročnino, sklepati pogodbe občinstva ruski detektivi.	^ ogUse, sploh sme zastopati list
Ruski car potuje kot najbolj v vgeh Eadevah. nevarni hudodelec sredi bajone- Kjer nameravajo slov. delavd tov. sabelj, pušk in samokresov, ustanoviti slov. socialistični klub, dokler zopet ne zgine v svoji p»v naj se za pojasnila obrnejo ust-lači - jetnišnici.	| meno do njega.
Sodr Bratkovič je bil delegat _ jezuitski pater po imenu I na prvem jugoslov. «oc. kongresu Bernard Vaughan je obsodil gi- za Ameriko. Zastopal je slov. goc. banje žensk za volilno pravo. Pri- klub v La Salle, 111. Torej mu je družil se je obsodbi nemškega ce- novi organizacijski štatut za Ame-sarja. '"Učeni" jezuit meni, da Iriko dobro poznat.
SODR. JOŽE BRATKOVIČ
•ROL1TAKIC
UST ZA INTKKESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastaik ia i*d*J»t«lJ: JmtlevMftka dclauka tkkovoa drvita ? Cfckafo. III.
Ilafoiaiaa: Za America*.» M c«lo lato. ISc •• poi Ut*. ZaEvropoll m c«io Uto.tl «a pel Uta-
OaUM »0 4*00—nt. Pri tprtmm+i M—liUa jTp+l* motsga immmM tudi »TAMI m—lu*.
PROLETARIAN
Owm4 aad pabliahad Evtar Tumday by
Seeth Stavk Workmen » FubHshief Co«paay Chicago, iiliaeis.
/
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
(Trank r«iltp«c. I*r«aid«ut;
Juliu Petiich. Secretary;
Krank Jauctt«. Traaaurar
koaarairriom bates: United Stat«« aad Caaada. U.SO • r«ar, TJc lor bali y«ar. Forcen couatnci S3 a year, $1 tor Eatf y «ar.
ADVERTISING RATES on »freement.
NASLOV <ADDRESS!»
t 44 PROLET AR EC"
214« Rine Island ave. Chicago. lil.
si
DEMOREPUBUKANSKA BROZGA.
___P R 0 L E
,	-------t 1 ., ■	-	—	v------7 ---------"---1- --—-
Na jedni «trani priporočajo repu-	in nam priskočili na |>omoč z da-
blikanske, na drugi pa defuokra-	rovi, ds bomo tem loije vat rajali
tične kaudidate, — in vsi so 44 za	v štrajku, dokler ne izvojujemo
delavca". Slabo zate, delavec, do-	popolne zmage.
kler te vlečejo za nos časnikarske prostitutke !
Dopisi*
BeUeville, 111.
Cenjeni sodrng!
Ako se ne motim, tedaj še ni bilo iz naše naselbine dopisa v listu "Proletarcu". Vsled tega upam, da nioj dopn ne pojde v koš.
Dne 15. sept. smo imeli prvotne volitve. Imamo tudi vsakovrstne stranke: republikance, vstaške republikance, demokrate, prohibicio-ušite. Pa tudi socialisti niso zadnji.
Saj imamo socialisti ilest klubov, z glavnim stanom v drugem okraju. Ta socialistična orgsniza-cija se je završila v dobi dveh let.
In teh soc. klubov se bojijo kapitalistične stranke različnih imen ki igrajo pod enim klobukom: obdržati produktivne stanove v sui-nosti.
Zvezali, pobratili so se v*»i: republikanci, demokratje in tisti ljudje, ki pijejo 4tšnopa", kedar jih nihče ne vidi. Vai so glasovali za republikance, dasi jih ločijo
Strajkamo ¿e št*t mesecev. Ali vzlic temu, da še nihče ne more povedati dneva, kedaj bo končati štrajk, smo danes še tako solidarni kot prvi dan, ko smo pričeli štrajkati.
Mi upamo, da ktmčna zmaga bo hrastovimi v senci pri kartah, naj le naša vzlic mukam in trpljenju, bodo Angleži ali Slovenci od zjutraj do večera, le malo kdo se pa
god. Nekatere kompanije so podpisale lestvico premogarjev, da so pričeli z delom. Mislim, da Central kompanija bo primorana podpisati, če jo še ni, da pojdeino s 1. oktobrom tudi mi na delo. No, pj kaj delo, ali te podzemeljske sužnotiti se vsak boji, ker denarja ni za življenje. Res, časa imamo dovolj. Strajkarji sedijo pod
V Westmoreland okraju i morajo podleči premogarski baroni, če
zmeni za kak delavski liht, ali če
nam bojo delavci v tem boju po- je naročen na kak list, ga le malo magali še vprihodnje kot doslej. ! kdaj Čita. Ponujal sem že moje Z ozirom na to izrekamo še en- i delavske liste nekterim rojakom, a krat vsem, katerih srca bijejo^ so- prebere eno točko in mi ga vrne čutno za nas, srčna zahvala.	ter pravi, sedaj nimam časa. Zato
.Bratski pozdrav vsym.	morate vedeti, da tukaj ne bo na-
Za društvo "Slovenija" št. 41. i predka, dokler bodo le karte igra-
S. N. P Jednote
Mihael Jerala, tajnik. Ivan Tušrfr, štrajkar.
Stara in korupiran* politična mašina kapitalističnih strank spet cvili in škriplje na vse pre- strankarska načela. (T) Kes, lepa tege. Kongresne in postavodajske zraeR;
volitve se bližajo in republikanci | y tem «kraju kraljujejo repub-in demokratje spet uganjajo svoj ^ikanei že 2.1. let. Zakaj? stari dirindaj. Neznačaj in vsa Ker razumejy loviti kaline, nizkost starih strank se najbolj | pred volitvami so trkljali dolar-spozna po volibni kampanji. Prin- je med tukajšnje delavce. Sodčke
li. Jaz sem naročnik petih listov in najprvo preberem Proletarca, ker ta li*t mi je najbolj všeč. NaJ-
- .	raje pa čitam znanstvene knjige.
Cenjeni sodrug!	Katoliška vera pravi, da mašnik
Čitalnica in slov. soc. klub sta pri darovanji naredi živega boga. se združila: postala sta ena orga- Kako toT Kako bo on iz moke na-nizacija. Skupno premoženje zna- oravil živo bitje ali i/, vode vino. ša nad $400.00, članov je |ta 42. ¡Človek, kteri* ima zdrav razutn,
V	znak združenja priredimo vali, tla je to vse skupaj velika »kupno veselico dne 1. oktobra. trgovina in to nese denar. Naj za-
V	Sveanu torej napredujemo, dostuje za danes, ampak pride še. Socialistična misel raste in se širi. j Pozdravljam vse zavedne Čita-jfceleti je, tla bi našo naselbino telje, tebi Proletaree pa prav obi-slov. delavci posnemali vsepovsod lo vspeha.
v Ameriki.
Delavci nimamo za zgubiti dru-zega kot svoje suženjske verige, priborimo si pa lahko ves svet.
Zatorej v socialistično organizacijo. Tam sta poduk in izobrazba za delavce. Delavec se uči, kako
Martin Powetz.
San Francisco, Cal.
Sodrug urednik !
Dovolite mi nekoliko prostora v 44 Prolet arcu'\
cipa pri teh strankah ni; prevla- pjva KO vozili v livarne in druge	rabiti zakonita sredstva napram	Tukaj v Calitorniji je zelo sla-
duje samo osebna korist in korist delavnice	kapitalistom, kako se je treba bo-	Pelo 80 težko dobi. San
trustov, k» stoje z odprtimi, debe-1 y tukaj5njih delavnicah lahko	¿evati Proti zločinskemu kapitali-	Francisco ima delavskega župana limi mošnjami za celim političnim ^^ hoče: Qe ,e
cirkusom demo-republikanske tol
vodo, marveč tiwli opt) j ne pijače.
po.. Gledati ta H»t.in. ravs in Do jnjh ¡j(|. ¡majo vk.c kav, med republikami u. demo- itinkrHt na ,Un _ krati m zopet med repubikane, a-1 ,n ((J ^ dvojnf) j(,; /h h demokrat, «am.mi bih b, '(lružin(> primanjkllje potrebščin.
bava posebne vrste, ko bi ne po-
dclavci se pa ob volitvah proda-
mialil, da bo delavstvo «.pet trpe-1 jajo vsaktl„m ki za ijtio.
lo vse posledice. Toda, če delav-.	......
stvo tako hoče in v večini še ved-l	«o} ~
i_ w_.il..»» _____ siromaki na duhu - volih bomo
tistega, ki da za pijačo. Kaj hočejo socialisti, ko nočejo plačati
no igra vlogo 44volka", kteTega , kapitalisti navijajo, da jim po volji pleše — pa naj trpi.	|
Republikanska stranka je letos i
za pivo in snops .T
...	. , __ . . i Veseli s«» bili, ko so pili iškar-
razdeliena v dva tabora. \ led- . . ,	,	,
,	... i. lotsko pivo, ko so za pozirek piva
nem taboru so konservativci ali ... .. . ' . , tt. « 1 i.,, ,	prodali samih sebe zopet za dve
standpaterjr , v drugem pa ta-	sužnost
a»»«rr»ni * * »tc»4 «i « * *	«m i« ata^l
l'a še ponosni «o bili, ko ao opo-tekaje razbeljeno kovino vlivali v "modleker so jih njih gospodari s slabim pivom zopet ukovali v staro sužntiat.
In ti delavci, kedar so trezni, ko se savedajo beračije doma, za-
kozvani 44dstaši'\ kterih vodja je Roosevelt. In ob« tabora se dajeta in obdelujeta med seboj, da je veselje. 44Ustašem" je največ na tem. da porazijo Cannona, kteri je že leta^in leta zbornični .nred-nični predsjednik ali kakor mu tukaj pravijo 44 speaker". Demokra- . ... , .	, .je ao tudi razdeljeni na vae pol. | bavljajooKlabem zaslužku, o kri-
no frakcij; kolikor bo»ov, toH. j Vieah, k, j>h trpijo.
ko strančic	' *	|	ne zaslužijo, tl^ bi jih ta-
Pri primarnih voHt*h. ki ao bi- (ira' "v«den d^.ivee .brcnil. le 15. sept. v ve? državah, se je kj"r. hrJH"t ,Z(f"l"1	>'mtfD"
po «tari navadi sleparilo in kup-1,	Mtvee teKa ne
ievalo z glasov i kar na debelo.	k''r.!" v"lno »Pa- da b" »v°-
Ramo v Chiea(tu je demokratična * h^hr»f>;' |°var.se spreobrni.
mašina s plinovim trustom na ?e- J,h <tv,«fn!' kv,,,ko nM.,s,° moral-lu razmetala >M50,000.	no stopinjo, na kteri je on.
v? .. _	.	. | Prvega oktt)bra pritle sem so<lr.
PrV,e.'?; <la p0 Ku«,ne Debs. ognjevit zagovornik pravic delavskega stanu. Govoril
sedanjem imenitnem volilnem zakonu ne morejo kaznovati prodajalca glasov, pač pa samo kupca. Kenominirani so — i seveda! — tudi štirje demokrati izmed tiste klike, ki se je lani v illinoiški po
bo v*Liric gledališču.	, .
Zavedni delavci, ki ne pVodajo za easo piva svojih pravic, bodo z godbo na Čelu korakali z za-
atavodaji dala podkupiti pa$1000 ^a<,"e 1Rtrani . na iztüfno ~ na za glas. tla so glasovali za rîpubli- Khod' (,a cuJ.eJ° 8odr\ DAm* Za
kanca Lorimerja, ko je kandidiral v zvezini senat. Mttl temi je naravno tudi zloglasni Lee (V Browne. Tu se vidi, koliko ponosa in pameti sploh ima še tista masa,
četek shoda je ob osmi uri zvečer.
Tiskali smo nad štiri tisoč vstop-nic^ Kdor kupi vstopnico bo dobil "Appeal to Reason", ki ima danes že skoraj pol milijona naroč-
ki je glasovala za te kreature. ' |nikov 7Jl doho 40, tednov. Vstop-
v • ... .v . j, . uK*a stane 25 ct. Ženske so vstop-
Najznaeilnejse so izpadle pri-	.
inarne volitve v državi Wiscon-1 ' m
sin. Iz volilnega boja so izšli sa-1 Mi uPan,'°» ,la ho >^eležba mo republikanci in st>eialisti. De- 0fl^0mna. vzlic temu, tla so neka-mokratje so politično ubiti. V (i,'lav<,i **	Piva Padali
Wisconsinu je namreč zakt>n po,HVoJ
kterem mora vsaka politična ^ delom je še precej dobro v stranka dobiti pri primarnih vo- Belleville. ' Tudi plača ni slaba, litvah najmanj 20 proč. vseh gla- delajo večinoma pOvsod le sov, ki jih je imela pri prešnjih »nijski delavci, volitvah; drugače ne sme posta-' Socialističen pozdrav vsem de-viti svojih kandidatov na volilni lavcem in čitateljem 4,Prolctar-listek. Demokratje pa niso topot 0ft » zavednim delavcem pa le-dobili niti 10 proc., kar pomeni, (ia bi se kmalu spametovali da se demokratična stranka v >n t»rganizirali! Winconsinu izginila s političnega |	Math. Požek.
obzorja. Volilni boj v novembru	_
bo torej samo med republikanci	Irwin Pa.
in socialisti.	Cenjeni urednik!
V celi demorepublikanski poli-1 Izrekamo najiskrenejšo zahvala tični brozgi ,v kteri kapitalisti iz- slov. aoc. klubu 44Mladi Vrh" št. hirajo in odbirajo svoje hlapčove ! 19. v S.vgan. Pa. za svoto $6.00, ki v kongre« in državne poatavodah jo je pt>alal štrajkujočim premo-j^*, ^a igrajo klavrno vlogo in do- garjem v podporo.	»
sletlne politične barve, ki so, ka- Zahvaljujemo se tudi iskreno kor prostitutka /— #na razpolago vsem članom in članicam S. N. P. vsakemu Judežu, samo da plača. J., ki so se odzvali našemu pozivu
stičnemu go&podarwkemu redu. Za socializem
Louis Glažer.
Eveleth, Minn.
Sodrug uredniki____
Sprejmite ta moj mali dopis v nam priljubljeni list 4* Proletaree". - Ž tj dolgo časa ni bilo nič j ^^ mestuvCsliforniji
slišati iz našega mesta K velet ha. Kar se tiče dela. se jako trdo dc-N v teh, železniških rudokopih. Vedno in vedno nas priganjajo na vse načine. Hodimo delati dan za dnem in k«» pridemo na svoj prostor že pride bo*s in izprašu-je: koliko kar imaš, ali koliko bo^ dal danes kar. Zapove tudi: toliko in toliko jih moraš dati. Delavec se trudi, da napolni po deset kar na dan. Jaz mislim, da je to ^na,M-je ena glavnih točk nase dovolj za dva delavca. Obžalujem ustave. Ali kapitalisti se le malo nas trpine in zakaj? Ako pride- l>n*ajo za ustavo. Le takrat je mo 10 minut pred šesto uro do Pitava v poštev vzeta, kadar je
Izvoljen je bil od delavske stranke, A v resnici je bil kandidat saloon - keeperjev in malih trgovcev pet t it buržoazije. Preteklo je že eno leto kar je bil izvoljen, a do danes ni še nič dobrega storil za delavce.
V Los Angeles — drugem naj-
i*
že tri mesece štraik. Skoro vsi de-lavci so na štrajku. Lastniki pivovarn in železnih tovarn so sklenili. tla uničijo na vsak način tlela vske unije. Na njih željo je mestni odbor naredil novo postavo, p») kateri se ne sinejo nnijski tlela vci zbirati na mestnih ulicah, ali pa pod vsakim pogojem ne javno govoriti. 44Pravica javnega
govora ne sme biti nikomur okraj-
♦».
šefta v rudokopniku nas že boss vspominja in pravi: vsem bom vzel pol ali četrt šihta. Kedo je temu kriv? Temu smo krivi mi delavci sami. Delavci vseh dežela.
tlela vee do pičice ne izponjuje.
V Los Angeles so vse pravice delavstva teptane. Blizu tristo štrajkarjev so zaprli. Čudim se. kaj se oni reveži sedaj mislijo o
združite se in mora biti boljše. Ne Gompersu. ki jim vedno v ušesa bom opisoval nadalje delavski po- trobi, da naj bodo prijatelji z de-ložaj, tt) naj zadostuje. Vsak de- lodajalci. Naš kandidat za gover-lavec lahko sam sprevidi, tla se j nerja J. Stitt Willson je preti ne-mu krivica godi. Zato ponovno kaj dnevi trovoril veliki množici pravim, delavci zdmžite se. V slo- delavcev v Ijos Angele«. Proti gi je moč.	koncu govora je vprašal, koliko
Obenem naznanjam, tla smo navzočih je pripravljeno vstopiti ustanovili slov. nar. izobraževalni v socialistično stranko in nad 200 klub, da se s tem nekoliko razve-j jih > vstopilo isti ečer. V dveh d rimo in tla bomo mogli kaj na- tednih je več kakor 1200 delav-
predovati. Sedaj se tudi krajne volitve kandidatov za prihodnje leto. Tukaj so različne misli in pogovori, katerega hi volili. Nekateri pravijo, tla bi volili tega
cev, ki no bili registrirani kot republikanci ali demokrati, preminilo svojo registracijo in vstopilo v socialistično stranki».
Mi imamo zelo vroč volilni boj.
ali tega, Jaz pa mislim, da bi bilo	Wilson se vozi 7 avtomobilom od
najbolje, ako bi volili človeka,	mesta do mesta in množice ga pri-
kteri H se potegnil za delavce. A	dejo poslušat, vsak govori le za svojega gospo- »>den čudež s r je zgodil. V
tlarja, za katerega tlela. To je dovolj žalostno. Tukaj je nekaj na-
pr-.jvniih volilnih bojih so nas kapitalistični listi, kakor tudi de-
ših rojakov kteri se štejejo za lavske unije, popolno ignorirale, svete može. Ti imajo državljansko i A sedaj že ne dobim lista, tla r.e pravico, ali tem ni nič mar za de- bi kaj o socialistih pisali in či.jte: lavce, tla bi kaj pripomogli k po- \ Vse itn'je v San Franeiseu so ime bol jš k rt Seveda, sedaj že govorijo le na 44Labor dav" velik piknik, ali ne verujem jim. ker sem pre- 1 IMeležilo se je okrojr 10.000 oseb. pričan od leta 1W)7, ko je bil tu- Na ta piknik je bil zraven demo-kaj štrajk jih je s puško na tlelo kratičnegn kandidata za gover« gonil. Jaz mislim, da vsaka ose- nerja, povabljen tudi J. Stitt \Vil-ba, ktera ima količkaj pravih mo- »on. kot govornik. (Jaz sem bil žganov, ne bo glasovala za take navzoč na pikniku.) Demokratič-osebe. S tem' na j zadostuje, ker ni kandidat Bell je stopil na go-inoje roke so preveč utrujene. Pri vomiški oder; nihče ga ni pozdra-
^priložnosti kaj več.
Pozdravljam vse zavedne f*>-druge in sestre. Te bi IVoletarec pa želim prav obilo uspeha.
J. C.
Huntington, Ark.
Cenjeni uredniki
Ker sem jaz edini naročnik v naši naselbini 44Proletarca", ni bilo še nobenega doprsa otl tukaj. Najprej moram naznaniti, da je tukaj še vedno Sirajk, kakor drn-
vil. Takoj za njim je prišel Wilson in nad 4000 ljudi j je vstalo na noge in skoraj deset minut plt>skalo. Navdušeni delavci so metali klobuke v zrak in klicali: Wilson. Wilson.
Mi mislimo narediti Califomijo prvo socialistično državo v Ameriki, in kakor se meni zdi. fas ni več daleč.
Slovenci v San Francwcu, dasi-ravno večina brez dela. še vedno trd6, da bo 3fe bog (t) dal, da bo
boljše. Pozabili so pregovora ki pravi: 44Pomozi si sam in pomore ti bog." Nas socialistov se pa boje, ker jim 4*gospod" pravijo, da «mo brezverci.
Pozdrav vsem sociahstom!
Frank Furlan.
Seattle, Wash.
11 koncu julija in v začetku ;iv-gusta so se vršili v bližini Seattle Pugct Sound do zdaj v Ameriki, največji vojaški manevri. Pri 200 milj trajajočem marširanju so trije vojaki vsled trpežne vročine, oziroma vsled slabosti umrli. Druge nezgmle k sreči ni bilo, pač pa je bilo pri težkih topničarskih vajah veliko konj vničenih. Razen konj, seveda'ni nobene realne škode. Vojak, ki prostovoljno služi, je pač vsega pomilovanja vredna figura. Človek nima nič proti temu ako se taki in enaki uniformirane i preganjajo sem in tje. Ije drugo je vprašanje: Kdaj bo ljudstvo bolj pametno postalo, da ne bo navdušeno tam, kjer je odveč.
Ilfic .'10. julija je deloma vse odšlo iz Seattle v Tecomo zjala prt)
dajati in gledati gardo, ki je obstojala čez 20.000 uniformirancev. nad njo, ker se mu je izneverila
no zmage, kar divjalo po mestnih ulicah. Pri tem so vinski duhovi igrali glavno vlogo, da so tinte muhe kar cepalc po stritu. Človek bi mislil, da je zašel kam med Cu-lukapre, a še celo med njimi je najti meje dostojuoati, med tem ko jo civilizirana pijaua druhal prekorači. Županu Gill - u pa to početje še imponiralo. Vzel si je pet nočnih ptic na avtomobil se vozil ž njimi naokrog celo noč in s tem pokazal, da bo vzorci župan in prijatelj. Ae tisti dan, ko je prostitucija dobila po)H)lao svobodo, se je pokazalo kak sad morale tvori današnji družabni red. V neki hiši prostitutke se je zgodil grozovit umor. Neki 171etni krasotici je nekdo v njeni celiei z britvijo popolnoma odrezal glavo in jo oropal za $275. Na stotine moških je šlo mimo iste sobe, kjer se je igrala žaloigra, a nobeden ni nič slutil, kaj se gmii v sobi O morilcu ni bilo ne duha ne sluha, in tiuli nikdo ni za njim poiz. vedoval. Pripovedavalo se je, da je bil od neke stranke podkupljen, a gotovega se ne ve še nič. Od druge strani pa se je zopet Čulo, da se je njen ljubljenec maščeval
V Seattle bivati je pač fletno, zlasti še za lahkoživce. Sedanji major mesta Seattle je tako modra glavica, tla mu je malenkost vodo v vino spremeniti. Človek bi se nehote vprašal: se-li mora bolj
in šla v javno hišo. Drugi oziroma dva umora objednein sta se zgodila teden dni pozneje. Neka omo-žena razuzdana Američanka je že lansko leto m. maja poslala svojega moža na ričet (zapor). Le-idealnega moža za majorja voliti j tošnje leto, koncem aprila je pri-knkor je C. 1. Gill. Par tednov po šel dotični mož iz zapora. Kot izvolitvi, pa mu je prejšni major skrben mož in oče je marljivo po-Miller očital tla je tepec, lahko- ¡zvedoval, kje da je njegova žena. živec itd. Seve<l aniu tudi ta ni Zvesta mu že prej ni bila, ko je še odgovora ostal dolžan in mu je na prostem bival, gotovo še toliko povedal, tla ako bi on še nadaljna manj med časom, ko je mož med
tri leta županoval, prišlo bi mesto v takšne /inančne zadrege, da bi se par sto let ne izkopalo iz dolgov. Vzorni tiči, kaj? Razumejo se med seboj kakor vaški pastirji pri kravah, seveda vsak po svoje. Kakor se čuje4 veljalo bo ogromno svoto $200.000.000 prej ko bo mesto dobilo složno lego. Zdaj je svet še močno valovit višji in nižji. Kopljejo z vodno silo neprestano že štiri leta in preteklo bo še desetletja, predno bodo odmerjeni prostori zasuti oziroma 300— 400 Čevljev natl morsko gladino visoki holmi iz površja izginili. In zgolj tega si je mesto zaželelo delavnega in modrega župana, ki bo znal mestu ne le v družabnem, ampak v finančnem oziru koristiti. Kaj njega briga družabno življenje. Magari če je vse na pol div-
tesnimi zidov j i čepel. Njegov prijatelj mu je povedal, kje je in mu natančnj» raztolmačil hišo. A prijatelj je bil napačno informiran. Mož se je napotil v dotično hišo in našeFneko spečo žensko. Vrgel se je na svojo žrtev in jo moraen-talno umoril. Ko je zvršil krvavi zločin je še le spoznal, da ni njegova žena. Ali kar se je namenil, ✓ to je hotel tudi spolniti. Drvel je naokrog in naletel tudi na pravo. Kakor tiger na svoj plen, tako se je usmiljenja vredni mož vrgel na svojo nezvesto ženo in jo pri priči grozno razmesaril, da je v teku dveh ur umrla.
Nadaljni trije umori so se zgodili v tesnih beznicah, kjer se igra nevarna igra takozvana 4'black Joke«" Vsega tega do sedaj v Seattle ni bilo. Ali major I. Gill,
je in neumno, toliko boljše za , . .. ... .. . .
.	¥ v ,, t ;je sklenil igrati svojo karnero po
molfno kravo. In župan C. I. Gill r	. . T « T * •
....... . . ,	A , vzorcu srednjega veka. Pa to se ni
srednjega vse, Se vse kaj bolj idealnega je vkrenil ta, za ljudski blagor vneti mož:
Pomnožil je za 60 glav policije, da bo krepkt) udrihala po delavski pari. Od slaboglasnih hiš neprestano drdra policajski voz in sistematično odvaža dobro in slabo blago na rotovž. In ako nimaš slučajno $10 za v poravnavo, tedaj pa hajd v zapor za dva meseca. S tem je mestu materielno po-rnagano. Me*» t o potrebuje denar, That is ali. Potem pa naj še kdo trdi, tla za delavca ni 44square deal", lepo doneča beseda, kaj? Pod današnjim kapitalističnim sistemom ne moremo boljših razmer pričakovati. Edino, ka<lar dospe socializem do vrhunca svojega cilja, bomo. če ne mi, pa naši nasledniki lahko z mirno vestjo rekli: 44s<|uare deal" (za vse enako)
V tukajšnje mesto in okolico že 12 tlni ni pobijalo rumeno solnce. vedni, tla svoje težko prislužene Vsa okolica, kakor mesto, je zavi-denarje nosijo žoltim in belim to v K°«to nepredorno meglo in oderuhom. Prejšni župan Miller, (iini< katerega provzroča grozen tudi zatiralec in sovražnik prosti- Rozini požar. Ne gori samo v Ida-t lici je je znal kot mož sugestirati. ho Montana Oregon, gori tudi v da je prostitucija nepotrebno zlo krajih v Washingtonu in ko-in tla je rak rana v človeški druž- maJ *e8t mi,J izv,>n m<>st" Seattle bi. Bil je pač kot vsa ostala zmes, Ila Iittk,> Washington je velik in ki je obogatela otl delavskih žul- /a okolico nevaren gozdni požar, jev in srag hud sovražnik revnih Ktl° Je pravzaprav kriv temu vcli-slojev. V salonih je odpravil prost komu gozdnemu požaru, da se ta-prigrizek in se izrazil tako-le: kaj ko pofcostoma dogajajo? Tisti, de-bi delavci po salonih zastonj žrli, ,a ,rni in	"sportmani
tlelajo naj delajo ali pa naj pogi- ki	v zabavo v poletnem ča-
nejo. Kaj ne. inteligenten izraz za su v razne gozdove na lov. Ni moža, ki si nadevlje ime ljudski I vrHK» ni <,<ll° poletje kapljice
si je izmislil originalno metodo. Mislil si je približno (ali za sure) takole:
Mesto potrebuje denarja, veliko denarja. Denar pa naj bo ka-koršen hoče. magari s krvjo poškropljen ali pa naj ima druge znake sramote na sebi to nič ne stri. Na eno oko prst pritisniti in na drugo na pol za mižat i pa je "ali right,\ Otl pri bom prostitucijo prav na široko in obdolžil vsako posamezno prostitutko na $125 takse na leto; dal borznim špekulantom popolno prostost, za posledicc bom že sam odgovoren. In denar se bo kar po široki strugi stekal v mestno blagajno. Ta naklep se mu je prav temeljito posrečil v Kitajskih in Japonskih loterijah* in v beznicah ki se igra 4tains" je vedno vse polno sveta, tla se vse gnječi. Da operatorji teh iger visoke takse plačujejo, mi ni treba še posebej omenjati. Delavci so pa tako neumni in ne-
voditelj. Že malemu bogatinu je delavec slabeji od živine. Mula je vee vredna, kakor 300 čvrstih'delavcev. Delavci, kterim bi kožo že čez ušesa vlekli, botlo še vedno volili take može v ptmtavodajo. — nezavedni namreč — Ko je bil izvoljen sedanji major Gill. je bilo vse na pol divjo in pijano veselja. Tisto ničvredno blago, ki je denar na ogled, je na dan izvolitve pija-
tležja da je vse presušeno in pride taka mestna druhal v gozd ter strelja v zabavo nevedoč kaj. Samo, tla si dolgčas preganja. S tem pa vniči cele krasne gozdove. Takim mestnim falotom naj bi strogo prepovedali vsako orožje v go-zdove nositi. Ako ima veselje, naj lovi peš divjačino in konec bo gozdnim požarom.
A. Wershnig.
NARABT CHICAGA
Po uradnem vladnem štetju je Chicago dane« četrto meat o na svatu. Šteje namreč 2,185.28:1 prebivalcev. Sedaj je London, New York, Paris, Chicago. In vse to je Chicago pridobil v 70 letih, leta 1£40 je imel nekaj nad 4000 pre-Kvaleev.
I Narast je značilna za bodoč-Upoat. Po »voji geografični legi jtta Chicago prednost preti vsemi • drugimi ameriškimi mesti; ima HPie pogoje, da lahko postane ne marao prvo mesto v Ameriki in Is prvo, največje mesto na svetu, temveč tudi središče industrije na celem zapadnem kontinentu. F Pogoji zato so predvsem ekonomski. Neštete železnice, velikanske jeklarske in železarske tvorniee, strojniške delavnice, o-gromne manufakturije, klavnice, skladišča in nešteta druga indu-strielna podjetja zahtevajo vedno večjo armado delavcev, ki prihajajo semkaj prodajat svojo delavno silo. Naglo naraščajoča in razr vijajoča se industrija je največ pripomogla do tolikega narast ka mesta; na podlagi industrije bo Chicago rasel tudi v bodoče.
Ampak ravno ekonomski položaj Chieaga je najtežji problem za chieaško delavstvo, ktero je Činitelj ogromne industrije in ktero vsledtega povspešuje rast mesta samega. Predvsem je naval delavcev, ki prihajajo iz vseh kra jev iskat sreče v Chicago, tolik, da je «ploh uemogoče, da bi imeli vsi delo. Drugič je pa tukajšnje delavstvo mešanica vseh obstoje Črh narodnosti, kar je zopet jako težavno, pripraviti delavce -v masi za razredno gibanje. Ni čuda torej, da imajo delavske unije toliko ovir in bojev. Desetletja se že trudijo strokovne organizacije, da bi te notranje razmere spravile pod kontrolo, toda popolnega V8peha ni bilo še do danes. Ravno to velja za socialistično gibanje. Računati je treba "z narodnostno mešanico, z večno nestalnostjo vposlovanja in pa z vabljivimi ob ljubami 4'boljših časov" od stra ni kapitalistov. Mnoge delavce zdrami in pripelje v stranko šele policsjski kol, ko jim ob času gospodarske krize ali štrajka nemilo pada po glavah.
Omeniti pa moramo jeden važni faktor, ki povspešuje unijsko in socialistično gibanje v Chicagu.
Tukaj se je naselilo mnogo delavcev, fizičnih in intelektuelnih, skoro iz vseh evropskih gospodarsko in politično potlačenih držav, kteri so seboj prinesli jasne pojme glede ekonomskih razmer. Najboljše delavske unije v Chicagu so danes tiste, kterih člani so bivši bojevniki iz organiziranih proletarskih vrst v Nemčiji/Avstriji, Franciji, Italiji, Angliji, Rusiji in na skandinavskem polotoku. In najboljši socialisti v Chicagu so bivši propagatorji socializma v omenjenih državah. Domači razredno zavedni delavci so hodili največ k tem v šolo.
Organizirati delavce, strokovno in politično, v tem velikanskem in kosmopolitanskem mestu ni lahka stvar; toda z eneržijo, trdno voljo ae vse doseže in tako je tudi nam v Chicagu zagotovljen vedno večji napredek. V Chicagu je danes okrog petdeset socialističnih organizacij, fcterc so razdeljene po wardah (okrajih) ; med temi je najmanj dvajset neangle-ikih skupin ali klubov v kterih so organizirani Poljaki, Čehi, Slovaki, Slovenci, Hrvatje, Nemci. Kusi, Lit vin i, Italijani itd. Tukaj izhajajo štirje socialistični dnevniki (angleški, nemški, češki in poljski) in nebroj tednikov in revij. Naštelo bi se še dosti drugega kot n. pr. večerne in nedeljske šole, knjižnice, telovadnice itd.
Chicago raste, ne samo po številu prebivalstva in v industriji, temveč tudi v socialističnem in unijskem gibanju delavstva.
DUH ČASA.
— Pred kratkim je bila v Cle-velandu konvencija društva sv. Barbare. Na konvencijo je prišel tudi Mr. Sakser. Bil je navzoč ravno ob času, ko so delegat je razpravljali o društvenem glasilu. Večina delegatov je naravno bila. da še ostane Sakser je v "Glas Naroda". Pojavila se je pa tudi nasprotna manjšina in jeden delega! je glasno povedal, da je žalostno,
da je glasilo društva skebski list, ko so p« pri društvu skoro sami delavci in mnogi med njimi dobri unijonisti. "Zakaj bi podpirali skebnki "Glas Naroda" — dejal je dotični delegat — 4 4 in njegovega lastnika, kteri noče unijonizi-rati tiskarne, aamo zato, ker ne privošči avojim vslužbencem večje, t. j. unijske plače." In mister Sakser je moral vse to poslušati — med "svojimi" na konvenciji katoliškega društva! In da se ne giblje?
•
— Slovenski župnik Kaatiger v La Salle, 111., je nedolgo tega, kakor se nam poroča, pridigal o socializmu v simpatičnem tonu. Rekel je, da je socializem d' bra stvar in da delavci morajo biti socialisti, ako hočejo doseči resnični napredek. Da se je "preČH-stiti Kaatiger naenkrat tako sprijaznil s socializmom, se ni čuditi — pravi naš poročevalec —, kajti cerkev je vedno boljinbolj prazna. Tamošnji slovenski delavei čitajo socialistično časopisje, pristopajo k organizaciji, a za cerkev ne dajo nič. Župnik mora torej nekaj začeti. Ampak vleklo ne bo.
STRANKA.
Pozor! — Vsi slovenski soc klubi brez izjeme naj takoj naznanijo, dan in leto, kdaj se je soc. klub ustanovil. To pa radi tega, da se zamore v sporazumu jugoslovanske soc. zveze v Ameriki dati tekoče številke.
— V Steel, Oliio je izvoljen tajnikom pri soc. klubu sodrug Jože Dernac, blagajnikom pa sodrug Blaž Tavčer.
• — Kdor želi brošurico o natu-ralizacijskem zakonu (kaj je treba vedeti, da se postane ameriški državljan) jo lahko naroČi pri tajniku slov. soc. zveze sodr. John Petriču.
Knjižica stane 12 eentov s poštnino.
Naslov se glasi: John Petri e, 2708 Lawndale A ve. Chicago, 111.
ljudi, tedaj jih je vsakdo videl, ki je bil v Riverview parku tri ali štirikrat toliko: 15 do 20 tisoč.
Torej ne gre za to. S tem se uredniki "Clevelandske Amerike" niso urezali.
Ali uredniki "Clevelandske Amerike" ao tudi povedali, da je sodrug Dcbs že štirikrat kandidiral za predsednika, a še nikdar ni bil zvoljen.
Kaj so hoteli reči s tem? Mar, da so tako neumni in ne vedo, da se je manjšina vedno rodila pred večino?
Ne! Kaj takega niso hoteli povedati. ftc nekaj bolj neumnega so izrekli n teiu: Ker je Deba že trikrat kandidiral, pa ni bi zvoljen, tudi socializem ne bo nikdar prodrl.
V tej misli se pa zrcali maček v možganih urednikov 44Clevelandske Amerike". Radi tega se ne hudujemo, marveč obesimo njih misel še malo nižje, da jo bo vsakdo Čital.
Nove JESENSKE obleke
V vseh najnovejših krojih ia barvah
97.50 do S25.00
"PRESTO"
najnovejši paUrntovlan ovratnik.
A.é. êiÀiAiàiÉ
a.a.a,a
Prispevali so v pokritje stroškov kongresa:
Jugoslov. soc. klub
St. Louis, Mo............$5.00
Jugoslov. soc. klub
N. S. Pittsburg, Pa......$4.00
Jugoslov. soc. klub
Elisabeth, N. J.........$5.00
Jugoslov. soc. klub
Gandling, Pa............$2.00
— 4Clevelandska Amerika* hva-li organizirane delavce in zagovarja štrajkujoče delavce najbrž le tedaj, Če so uredniki dobre vo-lje.
Ker pa uredniki niso vnaki dan zidane volje, radi tega tudi 44Cle-velandska Amerika" ne piše v vsaki izdaji za delavce
Vsaj notica, nad katero je naslov "Debsov govor" tiskan tako debelo, da bi ga čital vsaki slepec, dokazuje, da v možganih urednikov 44Clevelandske Amerike" včasih kraljuje hud maček, posebno če ga že v pondeljek zjutraj niso pregnali s slaniki, sarde-lami ali drugimi sodobnimi zdravili.
Mi radi te resnice tudi ne sodimo preostro urednikov ^Clevelandske Amerike."
Človek.
ki ma mačka, mačka, ki zgrabi človeka že v pondeljek zjutraj in ga trdovratno drži še zvečer, ko piše notice, da napolni list, se nezaveda, da je kapitalističnim poročevalcem sedel na li-manice. Prevod napravi mehanično in drugi dan se še le zaveda, da je ustrelil kozla, da je javno pred vsem svetom pripoznal, da ne pozna kulturno zgodovinskega razvoja, da je tako neumen, da ne pozna zgodovine ameriške repub^ like in njenih sester Mehike itd.
Nobeden pameten človek se ne apodtika na tem, kaj je Debs rekel o Roosevelt u. Saj je Roosevelt v duševnem sorodstvu z nemškim cesarjem Viljemom št. 2, ki bo v zgodovini poznat kot napol Caligula in napol Nero. Tudi ne gre zato, če je Debsa poalušalo le pet tisoč ljudi. Zakaj!
Debs ni tako neumen, da bi o Rooseveltu govoril toliko, kot je poročala 44Clevelandska Amerika". Saj vendar ta človek, ki je bil nekdaj predsednik ameriške republike, je širokoustno dejal, da bode pozobal vse socialiste za 44fruštek", ko se je vrnil s pohajkovanja v Ameriko. Ko je pa ta junak prišel v Milwaukee, je pozabil na svojo obljubo in srce mu je psdlo v hlače.
Za take ničle, ki se bahajo z znanjem, pa Debs nima toliko besedi j.
Ako je kapitalistični časnikarski poroč«?valeč videl le 5 tisoč
VSEM DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE.
Direktorij js sklenil na zadnji seji, da se posovejo vii delničarji, ki imajo delnice, da pošljejo svoje delnice radi kontrole na uprav-ništvo "Proletarca". Istotako po-zivlje direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravnistvo "Proletarca."
Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko se je razglasil. Po 90 dneh se bodo ras-dale delnice B. vsem tistim, ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas.
Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B.
Vse delnice morajo biti vposla-ne do dne 9. nov. 1910
Delničarji vpoitevajte ta razglas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel sa ta odlok direktorija, če bo trpel škodo.
Direktorij.
po krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke
86.50 do 830.00
$.W. Corner 26 ** &Ccntrs! PsrkAve»
Rudolph Layer,
lastnik.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnioo.
FRANK ZORNJAK. 1837 So. Ceutre ave., Chicago, 111.
■ V 'W'
T^r

Importiran starokrajski tobak vsake vrste
•	* L
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. , .
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago. IU.
Sodrugi! Priporočaj te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
11. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, DI
Im T«i)o zalogo er, variée, pivt» aov In dragih dragotkn. Isvriajs MI vsakovrstna popravila v tej stroki p« ■alo Biiki
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Otifto
J. SVETE po domaČe pri ZALARJU 420 St. Clalrave
toči vino. pivo in žganj« prv» vrst«. S mori k« prvo kvalitet« ao n« p rod«j. Za mno*obroj«n poaot m priporoča rojakom v Cl«v«landu. pa potnikom	Lastnik.
PRODA SE
dobro idoča grocerija v La Salle, 111. Prodaja se večino brez buk-vic in za "cash". Voza ni.
Več se izve pri lastnici Mary Pleskovič, 1223 Main St., LaSalle, Dl.	4krat
AVSTRO - AMEB IKANSKA
Črta.
Najpriprsvnej&a in najcenejša paro-brodna ¿rta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožn|a med New-Yorkom, Trstom In Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odplujejo iz New Vorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderpo urejeni. —Hrana is domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naie zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN ,
GOSTILNIČAR 221-1 it Avt.,	Milwaukee, Vit.
Ima nsfboljo pijač« in rodno pripravijo pri-grlMk, po zmernih o*n»ta. —Lokal ni ia potu Joël roiakI dobrodošli!	¥ 1
ObiittU ga!
Društvene regalie, kapa, prekoramaiea. bandera Itd.
sa slovenska druitva najbolje preskrbi
Emil Bachitian
1719 So. Centre ave'., Chicago, 111.
Slovencem in Hrvatom!
sssnsnjssno» da iadalujemo r— oval—
oblčkc	nA}aore^i&m	Uni jako dato; trpetao ia litas
*. V laJogi imamo tudi raane druga potrebttlne, k epa.
zalogi
da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite ia oglejte ti nato iatotbo. S voeu epoéfeovanjevB
1853-55 Blue Island Ave.
Chicago, 111.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Knllfornlll,
kjer m toči dobra vina In inportirano piltenako pivo. Prodaja vina na anione in na drobno.
Ant» Schnabl,
eor. Trumbull m. i« 28. Str., Chicago, III
Velika Veselica v Sygan, Pa.
I
o
< *
* > « * * ► * ► * ► *>
o
o
« ►
< >
dne 1. oktobra IOIO.
Začetek točno ob šesti uri zvečer. Dame v spremstvu ao vstopnine proste.
Godba domača. Tudi za izborno pijačo in prigrizek bo akrbel odbor.
V eselica se vrši v znamenje združenja čitalnice in aoc. kluba v eno organizacijo.
* > * > * ►

y t radi tega jc upati, da posetijo veselico vsi Slovenci Sygana i okolice.

Skladišče	čevljev
za dame, moike in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila se priporoča si. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chicago. III.
	NAJBOLJŠA KUHINJ	A!
Billiards, Pool Table, PrcnoilUa za potnlke. Jttfl pripmljint po dome«. Odprlt po dml in pi noil. P. PerlS, 1412 W. 18. SI.. Chkaflo. III.		
Vi se ZAVEDATE
da je slika najboljši spomin na poroko. Priskrbiti si najboljše. Zglasite se pri
dobropozn&nemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In nafflrtefAe
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE.. CHICAGO.
KA VOGALU 14. PUkCB. THLEFON C AN AL 287.	USTANOVLJENO 1SS3.
Izdelujemo
obleke po meri po $20. 122, 125.
Proda jemo f °tOTe ob,ckc p°
>10, 112, #14, 115.
veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah.
Imamo
V 731 OH! *mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-w /uiiMji Vat,jank, spodnjih hlač, opank, it. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča TITT)I M A IIMF1!/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI MAMliIl,
1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111.
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele ^ZŠIRANJ,t
Ozdravim vaacega, kdo» trpi na Varicoeeli, Strietvri. Dalja ozdravim nalezljivo zastrupim j«, ti vine aaamoinoati vodenico in bolezni tičočih m moftkifc.	'
Ta prilika je dana tistim, ki ao iadali fte velika avail zdravnikom ne da bi bili oadravljeai ia moj namea je p» kazati vsem, ki «o bili zdravljeni od tueatov zdravnika« brezuspešno, da posedujem la jas edino sredstvo, a kterte zdravim vapetno. Za nevspetoo zdravljenje ni treba pla£atl—1« za Tspsfcia Ozdravim pozitivao želodečne bolezni, pljuftna, aa jetrlk in ledvieah ne glede kako atara je bolecen. Tajne moike bolasnl zdravim hitro, za stalno ia tajno, ftivčene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, aaatrnplanje in agnba voda Pljuča, aadr.* Bronchitis, srčne bo I asa i in plju&ne zdravim a mojo najnovejšo metodo. ... .¿snake bolasnl v ozadju, beli tok in druga zdravim sa stalno. —Zastrupljena ia vas drugs kotne bolezni kakor pri Me, ture, garje, otekline.—Motai tok te drugs bolezni. PralMs In svstujs zastonj Govorimo slovansko.
SO. CLARK ST,
between Randolph and Lake Sta. Uradu je: od 8 ura sjut da t. ara svsčer. V nedeljo: od 9 ore s jat. do 4 ara
DR. ZINS, 41
CHICAGO
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovicc. mineralne vode In raznih neopojnIH pijač.
1837 Bo. Flak 81 Tel. Canal 1406
Jako važno vprašanje?
"Ali sem ie poalal zaostalo ročnino na "Proletarea"? fit nef —
prolbtareu
POD ZEMLJO.
E. K.)
Stari Pajkar je umrl pa ko ga pokopali kakor je navada na kme tib. Solza ne ni mnogo prelilo, ker je bilo drugih skrbi. Kmetija je
bila majhna; rešiti je mogla ko maj eno družino in še ta ko je morala bojevati z zemljo kakor s sovražnikom, če je hotela dovolj pridelati za leto in zimo.
Drugo jutro po pogrebu je Pe. ter zvezal culo. Ko je bil vozel trden, kakor je treba, je prišel Andrej z zavihanimi rokavi. Zagledal se je v culo, potem je pogledal Petra.
—	Kje pa je Martin f
—	Nié ne vem. Nemara je šel k fajmoštru.
—	K fajmoštru?
—	E, neroda je. Sam ne upa ne v hrib ne v dolino. Fajmošter naj mu pove, kaj bi bilo pametno.
—	Tako . . . Naj mu pove. Ampak jaz mislim, svoja glava, svoj svet.
—	Tudi jaz.
—	No — kaj pa? Kaj pa Ti?
—	V rudnik grem. Vprašat, če jo dela.
—r V rudnik? No, kakor misliš. Tudi pri rudarjih se živi. Pa ne veš nič boljšega?
—	Kaj pa? Za hlapca? To bi bilo zadnje. Hlapec pride za konjem, če imajo prešiče, pa 5e za prešičem. Rudar dela, dobi za delo denar in počne, kar hoče.
—	Bo že tako. Morda se ti bo bolje godilo kakor meni doma.
—	Vsak ima svoje skrbi. Ti boš gledal, kako boš opravil, jaz pa tudi.
—	Pametno misliš. Kdaj pa poj-deš?
—	Zdajle. Tri ure imam hoda. Kaj l)i mencal, ko lahko opravim? Cula je že zvezana.
—	No, pa zbogom. Oglasi se kaj. Saj ni onkraj morja. Ali si že povedal Martinu?
—	Če ga srečam, mu povem. Ce ne, mu pa povej Ti. fte Barbi moram reči zbogom.
—	Na dvorišču je. Pa srečno pot in zbogom- . . .
Brata sta si segla v roke. Peter je vzel culo, na dvorišču se je poslovil od Andrejeve /žene. Pa je mimo odšel. Enakomerno, s trdimi kmečkimi koraki jo je mahal proti rudniku iskat srečo.
Bil je dober čas. V premogoko-pu so potrebovali ljudi. Peter je bil videti krepak in ker je prihajal s kmetov, je takoj dobil dela. Gospod, ki ga je sprejel, ma je povedal, kje se ima oglasiti in mu je dal polno vrečo svetov, kte-rih pa novi premogar ni razumel. Ko mu je pravil, da mora biti poslušen in zvest, si je mislil Peter: "čemu ta pridiga? To vem sam. On plača, jaz delam. To je stara reč. Vsakemu svoje." Ko pa mu je začel prigovarjati, naj se varuje zapeljivcev in hujskače? m za zabelo dajal polne pesti neznanih besed, pa je Peter debelo gledal. Sitno mu je bilo, poslušati tuje litanije*, pa je molčal in zijal. Odleglo mu je šele, ko je bil zunaj.
Polagoma so se mu začele gospodove uganke razvozlavati. Novi tovariši so ga začetkoma gledali tako, da se mu je zdelo čudno. Mnogo niso govorili, a tudi njihove besede so mu bile deloma nejasne. Dokler so ga izpra-ševali,odkod je in kako je doma, je bilo dobro. A že drugi dan ga je vprašal starejši delavec:
—	Ali si pri organizaciji?
—	Pri o—o —?
—	No, pri organizaciji? Pri društvu? Peter je zmajal-z glavo.
—	Kaj pa je to?
—	A tako, tega ne veš. Seveda, saj prihajaš s kmetov.
—	Kaj pa Ti? Kaj si nemara iz mesta?
—	Kaj še 1 Pa ko sem bil še na kmetih, tudi nisem vedel, kaj je organizacija. Zato Ti ne zamerim.
Peter ni vedel, pri čem da je. Da mu ne zameri. Kaj pa mu ima kdo zameriti? Komaj tri ure od doma, pa tako čudni ljudje . . .
Po delu je prišel drug delavec pa mu razkladal, da mora biti pri društvu.
—	Pri kakšnem društvu? Kaj pa je to? Pa zakaj?
—	Ti si res hribovec, da ne razumeš tèga. Ce ne bi bilo organizacije, bi nas lahko drli ob živem telesu.
—	Ta je bosa. Bogve kaj hočete s to svojo oro . . .
—	Organizacijo» Združiti se hočemo, da bomo kaj veljali. ,
—	E, seveda! Vsak naj skrbi zase. Vsak ima svoj križ, pa naj gleda, kako ga bo nosil. v'
—	Kje si se pa tako naučil? Ali so pri Vas sami taki tepci?
Peter ga je grdo pogledal in odšel. A tega prerekanja ni bilo kmalu konec. Sčasoma je jel ume-vati, da ho to tisti hujskači, o ka terih je bil govoril uradnik, ko ga je sprejel na delo. Spomnil se je. vseh njegovih besed pa se je zmislil: "<*'emu mi je to pripovedoval? Saj se nisem skregal s pa metjo, da bi se zameril tistim, ki mi dajejo kruha in me lahko «po de, kadar me hočejo!"
(Dalje prih.)
MEDNARODNI IZKORlSCE VALCI.
Mednarodnost prodira naprej. Drugače tudi biti ne more; kapitalizem sam sili k temu.
Boj proti mednarodnemu kapitalu mora biti mednaroden. Vsi delavci, te ali one narodnosti, te ali one vere ga morajo voditi. Tre ba je Kpoštovati narodnost svojega tovariša. Kdor si Slovenec, o stani tudi Slovenec, ker je to naravno in samoobsebi umevno. Od svojega naroda odpadajo le slabiči, ljudje, ki imajo malo duševne sile. Tak človek, ki je zatajil svoj jezik in svoje narodno pokolen-je„ ni ustvaril še nikdar ničesar resnično velikega; tak Človek je majhen in ni mnogo vreden.
Toda nikakor pa ne gre, da bi preziral delavec narodnost svojega tovariša. To je malenkostno in tudi nesmiselno ter ogromno škoduje delavstvu v boju proti mednarodnemu kapitalizmu. Kapitalisti se združujejo mednarodno, a vendar nobeden ne zataji svoje narodnosti. Tako s»* morajo združevati tudi delavci.
Mednarodnost torej prodira zraagonosno naprej. Ne prodira pa samo v vrstah zavednega pro-letarijata, ampak tudi v vrstah meščanstva samega.
Vsako leto se vrše razni mednarodni zbori, kamor prihaja meščanstvo vsega sveta iz najrazličnejših narodov. Tako smo doživeli mednarodna zborovanja raznih učenjakov, protimilitaristov, praktičnih socialcev in mnogo drugih Saj to je tudi naravno in pametno.
Ako imajo kaka načela in nazori po vsem svetu in med različnimi narodi svoje zagovornike in zastopnike, tedaj se morajo združiti z ozirom na dosego in udejsto-vanje skupnih ciljev vsi tisti ljudje, ki streme po njih. Socializem ima svoje pristaše po vsem svetu in med vsemi narodi; broj socializma gre proti kapitalizmu, ki je mednaroden in se tudi združuje mednarodno. Iz tega sledi z železno nujnostjo, da se morajo združevati socialisti vsega sveta in vseh narodov, ako hočejo zmagati v boju proti kapitalizmu. Zato pa še ni treba, ako gre slov, delavec roko v roki z nemškim ali italijanskim delavcem proti kapitalizmu, da bi ta delavec nehal biti Slovenec.
Vedno boli se uveliava v razrednem boju načelo mednarodnosti. Tako je prišlo pred kratkim poročilo, da so izprožili italijanski podjetniki misel, naj bi se ustanovila mednarodna organizacija kapitalistov. Ta novica je osupnila samo tiste, ki so bili slepi za razvoj sedanjega gospodarskega življenja in ki niso zadosti pozorno opazovali dogodkov zadnjih velikih gospodarskih bojev, kakor sta bila švedski in nemški izpor.
In sedaj so izgovorili italijanski podjetniki novo geslo: Podjetniki vseh dežela, združite se! Klic je padel na plodovita tla! Že je vse pripravljeno, da se ustanovi mednarodna podjetniška izkoriš-čevalnica.
Pomednarodenje boja proti delavstvu je jako pomembno dejstvo. Vsa družba se cepi boli in bolj v dvoje velikih nasprotnih taborov: v buržoazijo in proletarijat. Z neizprosno doslednostjo bo šel .razvoj človečke družbe v tej smeri, d» bo ostala na eni strani majhna množica velekapitalistov, ki bodo uničili vse majhne kapitaliste m s temi seveda tudi vse srednje premožne in boljše sloje človeške družbe na drugi strani pa bo temnela nepregledna množica milijonov proletarijata, izstradanega in izkoriščanega. Tedaj pa. ob vrhuncu bede in stisk, bo napočil tudi dan odrešenja.
Mednarodno organizirani izkoriščevalci bi delavcem lahko ogromno škodili, ako bi jim delavstvo ne stopilo nasproti z medna-; rodno organizacijo. Mednarodna delavska organizacija je prvi po-! goj za uspeh delavskega gibanja
SOCIALISTIČNE VESTI.
Mednarodni Kocialistični kon gres v Copeuhagnu je bil končan 8. sept. Bodoči, t. j. deveti kon gres kc bo vršil na Dunaju leta 1913. Zaključni govor v angleškem jeziku je govoril ameriški zaHtopnik sodr. Morris irillquit. Izrekel je željo, da se deseti med narodni kongres vrši v Ameriki, kjer ima internacionala že danes močno postojanko. De legat je iz vseh delov sveta so uavdušeno pritrjevali govorniku, bodoče zborovanje za dunajskim, t. j. le ta 1916. bo torej bržkone v Ame riki. — Na svojih zadnjih sejah je kongres obravnaval o mednarodni solidarnosti, delavski zakonodaji, protekciji, političnih be gunov in o marokanskem vpra šanju. (Obširneje poročilo o vaz nejših zaključkih na tem kongre su objavimo enkrat pozneje.)
— Sodr. Konrad Daszynski iz Galicije, poljski socialistični ora tor in član avstrijskega parlamenta, pride 26. sept. v Ameriko. Obiskal bo poljske naselbine in imel več znanstvenih in političnih pre davanj.
— Eksekutiva soc. stranke »a
Angleškem je izdala javno okrožnico v kateri ostro obsoja angleš ko gospodarstvo v Indiji. Okrožnica je radi tega pomembna, ker se vrši vprav sedaj sodnjiska obravnava proti "zarotnikom" v Daeci, Bengalija.
V tej okrožnici povdarja eksekutiva :
"Vse lopovščine, ki so jih zvr-šile Rusija na Kitajskem, Avstrija pa v Bosni in Ilercogovini, katere obsoja sedanja vlada, jih zvr-šuje ministerstvo Asquitha v Hin-dostanu. Ali se je potem čuditi, če cvete zarota in se množijo javni umori? Kakšna sredstva naj rabi ljudstvo, ki živi v sužnosti, ki nima zavarovalne in tiskovne svobode, ne prava do govora? Angleška tiranja je privedla najinir-nejši narod tako daleč, da se poslužuje anarhistične propagande.
"Pod pritiskom angleškega roparskega sistema in angleškega izsiljevanja že Indija skozi pet generacij prihaja vedno večjo beraško palico.
"Mi bodemo skrbeli, da se naša okrožnica prevede na jezik domačinov in se razširi po vsem Hi it dostanu. da bo ondotno ljudstvo vedelo, da je na Angleškem delavna in naraščajoča stranka, ki ni v nobenem stiku z hudodelstvi in grozovitostimi, katere je zvr-šila vlada.
— Ameriški poslanec na Dunaju je bil v konferenci s tajnikom minstra za nozemsrtvo. Trudil se je, da bi avstrijska vlada dovolila uvoz ameriškega mesa v Avstrijo.
V	Avstriji primanjkuje mesa, ker izvažajo klavno živino v inozemstvo. Ali ameriški poslanec ni te ponudbe zvršil, ker se mu smi-ijo avstrijski narodi.
Kaj še.
Hotel je ameriškemu mesarskemu trustu pridobiti nov trg. That is aH!
V	Ameriki se tudi draži meso. Od klavne živine in mesa, ki pri-laja v Ameriko iz inozemstva, je plačati 60 odstotkov carine. Za ameriško meso pa skrbijo poslanci v inozemstvu in konzuli da pridobiva čimdalje več no vrh trgov.
— V Westmoreland, Pa., tudi traja štrajk premogarjev že peti mesec. Tam se premogarji borijo za priznanje unije, organizacije.
Njih borba je plemenita in kulturna.
Kapitalisti, lastniki premogo-kopov pa niso vneti za tako kulturo.* Pri kapitalistih je kultura, če kapitalisti pohajajo od zabave do zabave, njih žene pa vsled dol. gega časa prirejajo mačkam in psom bogate pojedine ali veliča-stvene pogrebe.
Ker se pa noben delavec ne more ogrevati za to, da bi lenuhi,-kapitalisti v družbi svoji mejtres žrli šampanjca in pri slavnostnih
in lokalnih žretjih še brili norce iz tistih ki delajo zanje; ker se vsak pameten človek ne strinja s
tem, da bi mačkom in psom streg li strežaji, kedar žro: ker je v protislovju z zdravo človeško pa metjo, da bi mačke in pse pokopavali v elebanovih s srebrom ko vanih rakvah, na njih grobove jim pa postavljali krasne spouie-nikejiz kamna, mora vsak dela vec, ki še ni pozabil, da je človek, zaključiti:
Dokler delam in zaslužim toliko, da preživim sebe in svojo družino, bom vsaki teden dal ma lenkost od svojega zaslužka za štrajkujoče brate v Westmoreland, Pa. dokler ne izvojujejo popolne zmage.
Katoliški nodškof Glennon v St. Louisu je dejal: "V našem mestu je 20 milionarjev, kteri posedujejo skoro vse bogastvo. Imamo pa tudi 700.000 delavcev, ki stanujejo stlačeni kot čreda v najgrsih luknjah zakotnih ulic Tak položaj mora voditi do krva ve revolte". Neumnosti — pravimo mi. Tistih 700.0(H) delavcev naj se pridruži socialistom; gla su jejo naj za uničenje profit nega sistema in "krvava nevarnost" bo šla mimo nas kakor oblak dima.
Par "dobrih" ljudi v New Yor-ku je izračunalo, da povprečni narodni graft (sistematično sle-papjenje ljudstva, indirektna tatvina) v naši republiki znaša jed no milijardo (tisoč milionov) dolarjev na leto. In "dobri" ljudje hočejo to preprečiti z reformami in zakoni. Budalost! Graft je vendar samo dlaka v repu požrešnega volka, ki se mu pravi kapitalizem, profit - sistem. Reformi rati graft se pravi toliko kot pu liti dlako iz volčjega repa. Iz podrežite žile graftu tam. kjer se ne zrastejo nikdar več. Odrežite volku - kapitalizmu glavo — iz derite mu srce - profit, in grafta ne bo več.
Listnica uredništva. Eveleth, Minn. Vas dopis je izšel v zadnji izdaji. Pišite zopet, pa kaj dmzega. Pozdrav.
Zahvala.
Vsem društvenim bratom in se-stram, kakor tudi vsem odbornikom, pa tudi ostalemu občinstvu, sploh v*em, ki so se vdeležili pogreba moje nepozabne soproge, ki je umrla v 28. letu starosti, izre kam najtoplejšo zahvalo.
Jožef Radelj, Frontenac, Kans.
Cenjenemu slov. občinstvu v Chicagi
naznanjam, da sem se preselil s starega bivališča 1343 W. 18. cesta na 1643. Blue Island A ve.
Ob tej priliki se toplo priporočam cenjenemu občinstvu, da še v prihodnje naroča pri meni pre mog, drva, vozove za selitev in drugovrstni- prevoz itd.
Frank Udovich, 1643 Blue Island Ave. Chicago, 111
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali go spodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal za kon in se množe brezžične posta je, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih valužbeneev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno, ^aša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin-nati, O., Philadelphia, Pa., Mcm-phis, Tenn., Columbia, S. C., Da-venport, Ia., Portland, Ore.
Po navodilu slovenske angleftke ulov nice, tolmača in angl. »lov. nlovarja ne lahko vsaki preprosti človek angleWi-ne. kakor jo t navadnem življenju rabi priuči, kar je v tej deieli nujno potrebno ako hoče kak boljAi ponel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vexana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA. 538 W. 14f>th St., Mew York.
Posredovalna pisarna ia nakup
in prodajo je hift, stavbiM itd.
PETER MATELIČ. ftkofja ulica »t. 10, Ljubljana (Kranjsko) ima naprodaj rar.lične hiAe e in bres vrtov, dalje, konceeionirsne obrte
V staro domovino potujočime se priporočam, da se taupno obrnejo na to pisarno.
Zguba krvi.
Zguba. krvi je zelo resna stvar in je potrebno, da se ta zguba nadomesti hitro ko mogoče. V takili slučajih rabite Trinerjevo zdra vilno grenko vino, ker znano je, da je ono najboljši obnovitelj kr vi. Vi morate storiti isto, če vam začenja kri zgubljevati najbolj potrebne snovi, rdeče krvne krog Ijice. Vi morate jo ojačiti sicer boste v kratkem nesposobni za de lo. Kri postane slabeja takoj, ko nečejo vaši prebavni organi tako delati, kot bi morali, zaradi tega, ker se hrana ne zamore enakoiner no razdeliti .Kri postaja gosta in nečista. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je v takih slučajih nedvomno najzaneslivejše zdravilo. Takoj ga rabite, ko vam odreka želodec sprejeti do volj no hrano ali ao se ne počutite dobro po jedi.
V lekarnah Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chicago. 111
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Ezpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža poHitvo, premog, drva in drugo. Oglaaite ►e pri niem.
Oddaljeni rojaki n«j pišejo do pisnico.
Gostilna pri Blažu,
1832 So. Center Ave«,
CHICAGO. ILL
Sveže pivo v sodčekih in buteljkoh prve vrste.—Unijske smodke in (fruga različna pijača—prima-ki spada v gostil-niiko obrt
M0DERM0 KEGLJIŠČE!
Blaž Kaltineger.
Vse pritožbe
glede uredništva in upravnl-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod Hpcu. 604 N. Curtis. Chica eo. lil.
R.ftlCHTER'
P Al N-
EXPELLER"
Kaj ti knrUtijt močne milic«, č* trpi! na revma«iimu.
PAIN-EXPELLER
dobro vdrsntoB. II t» k o) oU)»* bol*«!»« is odstrani a)ih vzroke. Po Uri In Mr v v»«b l»kari>»h
ki. Richler k Ci., 215 Puri tt ,
NIW Y O R K
Pasti« na varit «uo snamko s sidrom.
JOS. PREŽEL,
Slovenski Crocerija, 1932 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI IMA DOM.

V VVaukeganu!
če k očete piti dobre pijače in ee zabaviti po domače pojdite k
Ba Mahnich-ii,
714 Marke! Street, Haukegau.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, 111.
Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.l
Na debelo in drobno.
Sodrugi! Priporočajte hrvat-kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijaliatični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi-eago, DL
POZOR!	POZOR!
JOHN HROVAT,
Hrvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk.
Brivnica prvega razreda.
1707 S. Center ave., CHICAGO.
M, A, Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Aihland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 113 MILWAUKEE AYE., KENOSHA. «IS.
Telefon 1199.
brez učitelja! Slovensko An-gleika Slovni
Angleščina
ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W.UJ St., New York. N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pilite po cenik!
Najboljše in najfinejše obleke
io po nizki ceni na prodaj pri H. 8CHWAJtTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago Velika zaloga klobukov, čepie, če-vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
P0Ž0R! SLOVENCI! POZOR!
S A L O O N
• modernim kerlji&eo
Svaia pivo v sodčkih ia buteljka* in draga rasno vrst ne pijača tor oaij*» smodk* Potniki doba Mm» prša* «itte n ni ako eaao.
Poatresba točna ia taborna.
Vsem Slovencem ia dragi« Slovaam se topio priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Are. Chicago
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Saltiel
OD V MI MIK
▼ kaaenakih to «irilnik aadarak. Auto Phono 6066.
Offies Phone Main S065
Residence Pkono Irwtog 417«
OTLAD: 27 MBT&OPOLITAJf BLOCK
SeTerosap Ofal Baadolpk to La Salle alios Stanovanja: 1217 Sharidaa
Aka hoče! dobro naravno Tino piti, oglasi se pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Itland Ave.
Telefon Canal 842	CHICAGO
Pri njemu dobii najbolja kallfornij-ska in importirana vina.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ta notranja bolezni ln ranocalnlk.
Iadrarnilka pretokara braaplačao_pto-
«ftti ja Ia sdavila, 1924-26 Blue Islanï Ara. Chicago. Za dne ure: Od 1 do t popol. Od 7 do 9 «reéar. Iaraa Ohieaas ti reči bolniki naj piAalo alov, ^^
Valentin Potisek,
gostilničar 1
1237-lst St.. La Sili«. II
To« w, fMttUJ po4r>>a. pljafe