telji, vodje podjetij, glasbeniki, vrhunski specialisti v medicini in na drugih podrocjih, da bi se okrepili ter tako svoje znanje in življenjsko poslanstvo opravljali cim bolje. Drugace povedano, da bi lahko v svojem poslanstvu pustili dobro sled. Velik delež naših go-stov, ki si želite dobro opraviti svoje poslanstvo, ste prav vi, dragi ocetje in matere. Cutimo, da vam ni vseeno, kaj boste zapustili svojim otrokom. Vsake-mu izmed vas želim dati veliko spoštovanje, saj se zavedam, koliko truda zahteva vloga starša danes. Ob vsem »pljusku« in pritisku družbe ni lahko ostati dober vzgojitelj, pokoncna osebnost in trdna opora svojim otrokom. Zato želimo prav vam, dragi starši, in vam, mladi, nameniti najvec pozornosti z našimi dejavnostmi in vsebinskimi ponudbami. Posebno zahvalo in priznanje pa želim dati vam, dra­gi sodelavci Zavoda Marianum. Tudi vsak izmed vas pušca svojo sled v naši ustanovi in prav tako sled, ki pušca svoj odtis na vseh tistih, ki so prestopili prag naše ustanove. Iskrena hvala vsem in vsakemu po­sebej, da ste svoje delo opravili po svojih najboljših moceh. Vsak ima svoje poslanstvo in pomembno je, da dobro opravi prav tisto, za katero je bil naprošen. Še posebej pa hvala tudi za vsa tista opravljena dela, ki niso bila predvidena v delovni pogodbi, pa ste jih kljub temu opravili z vso vestnostjo, ker ste cutili, da je to ustanova potrebovala in da bi to gostom veliko pomenilo. Ne pozabite, spoštovani sodelavci, da tudi vsak gost, ki odhaja iz naše ustanove, nosi delcek tega, kar ste naredili zanj. Pa ne zgolj tisto, kar ste naredili iz obveznosti, ampak tudi za vse tisto, kar ste sto­ rili preprosto zato, ker jih spoštujete in imate radi. Iskrena hvala! Ob koncu leta 2018 se torej z veseljem in veliko mero hvaležnosti oziram na skupaj prehojeno pot. Ponosen sem na vse lepe dogodke, na vse vas, dragi gostje, sodelavci in sobratje, da smo lahko zgodbo Gospodovega leta 2018 pisali skupaj s takim crni­lom, ki ne pušca vecjih madežev, ampak je vsaka beseda odraz tistih dobrih del, ki so in bodo zapi­sana za vecnost. To je namrec edino, kar nam osta­ja, vse drugo bo minilo. Hkrati pa vas vabim, da se s skupnimi mocmi lotimo pisanja nove zgodbe priha­jajocega leta. Pa ne bojmo se, cetudi bi se morebiti zgodila kaka napaka. Jo bomo že s skupnimi mocmi popravili. Naj bo leto 2019 blagoslovljeno, mirno in srecno! — Ob vsem »pljusku« in pritisku družbe ni lahko ostati dober vzgojitelj, pokoncna osebnost in trdna opora svojim otrokom. — Bilten Zavoda Marianum Veržej in salezijanskega poslanstva v Veržeju 2018 CLOVEKOVE PRAVICE V SALEZIJANSKI PEDAGOGIKI Don Bosko je v turinskih zaporih spoznaval mladostnike in mlade zapornike in nekaj casa spremljal tiste, ki so jih obsojali na smrt. Don Boskova vzgoja stoji na treh temeljih: vera mora biti razumna in ljubeca; razum mora biti ljubec in prežet z vero; ljubezen mora biti razumna in prežeta z vero. Don Bosko je bil preprican, da je potrpežljivost najboljši nacin vzpostavitve zaupanja mladih. Zato je ustvaril vzgojno okolje ljubeznivosti. Don Bosko je trdo delal, da so mladi postali dejavni državljani in dobri kristjani. Zato je zagovarjal njihove pravice. Vzgajati je potrebno tako, da ljudje poleg svojih dolžnosti zaznajo in opravljajo tudi to, kar je potrebno, da bi bil svet boljši. Vzgoja mora hrepeneti po širokih obzorjih in življenjskih sanjah. Vsak pa te cilje dosega po svoje in jih v svojem življenju uresnicuje na sebi lasten nacin. Dobrota umiri jezo, nemir, vznemirjenost, ki cloveka iztirijo. Spokojnost duha se izraža v mirnem obrazu, polnem dobrodošlice. Vzgoja mora doseci vsakogar v celoti, v sodelovanju z vsemi javnimi in zasebnimi ustanovami, ki nudijo vzgojo in izobraževanje vsem državljanom. Zašcita, spodbujajnje in dostojanstvo družine so bistveni elementi salezijanskega poslanstva. LETA MOJE PRLEKIJE MARKO SUHOVERŠNIK sdb Sedem let in pol življenja na ravnici, razdeljeni z reko na eni strani, na drugi pa jo zakljucujejo grici in grabe, je ravno prav dolgo, da clovek doživi marsi­kaj, ne požene pa korenin. V zacetku sem se naivno veselil, da bom dolge zimske vecere lahko precepel v toplih bazenih sosednjih term, a sem kmalu padel na realno ravnico, ki me je morila s svojim horizon-tom. Vmes se je zakolicilo sodelovanje pri razvija-jocem se salezijanskem poslanstvu Marijanišca, ki me je pocasi preželo in posrkalo vase. Presenetljivo sem za Veržej slišal že kot otrok, še preden sem sploh prestopil šolski prag. Presenet­ljivo zato, ker sem otroštvo preživel na bregovih hribovske kmetije v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Že od malih nog sem bil rad pri teti Zofki in stricu Jerneju (tako sem ju klical, nismo pa bili v sorodu), zato tudi nisem hotel oditi v novo hišo v dolino, ki sta jo zgradila starša. Teta Zofka je bila rojena na bližnji kmetiji (ura hoda je bilo za tisti cas in tiste kraje normalna soseska), kjer je živela njena sestra z družino. Tam pa je živel tudi njun brat Ivan. Kot otroku sem mi je zdel zelo star, zato sem se ga kar malo bal. Bil je tih in miren, a silno nacitan. Dalec naokrog še dolgo zatem nisem spoznal nikogar, ki bi imel toliko knjig in revij. Vcasih smo se otro-caji splazili na podstrešje in ob poucnih slikah in ilustracijah požirali tudi prah, ki se je dvigoval ob listanju po knjižnih kupih. Ko sem nekoc spraševal teto, da mi je razložila, kdo vse živi v hišah, ki so se videle z našega brega, je opisala tudi svoj dom. In o bratu Ivanu je povedala, da je pred vojno želel štu­dirati, najbrž za gospoda. Nekaj casa je preživel v daljnem veržejskem Marijanišcu, a ga je domotožje vrnilo domov. Bežno sem se z Veržejem sreceval v letih salezijan­ske formacije v Želimljem in na Rakovniku. Inten­zivnejše (daljinsko) sodelovanje pa se je zacelo ob pripravi in praznovanju 90. letnice prihoda salezi­jancev v Veržej. Takrat sem se pravzaprav prvic so­ocil (poleg novic o obujanju poslanstva in obnovah Marijanišca) z velicino in slavo Marijanišca in Ver­žeja. Ko sem zacenjal oblikovati knjižice gospoda Martina Maroša o Marijanišcu in njegove spomine, mi je Prlekija pocasi (in nevede) lezla pod kožo. Splet okolišcin na Rakovniku, redovna (ne)po­koršcina in novi izzivi so me torej pripeljali izpod okrilja Marije Pomocnice na Rakovniku v Ljubljani v zavetje iste Marije Pomocnice v veržejskem Ma­rijanišcu. V sedmih letih in pol se je nabrala pestra paleta spominov življenja v salezijanski skupnosti ter po­srednega sodelovanja v župniji in Obcini Veržej. Ve-cino razcvetajocega se življenja ustanov v Veržeju sem namrec prenašal na papir (in splet). Ce odmis­lim Marijanišce in Center DUO s svojimi neštevilni-mi projekti, so tu še posamezniki, društva in Obci­na. Sodelovati z vsemi mi je bilo res v cast. Pravijo, da papir vse prenese in da se zgodovina (za zdaj) ohranja po zapisanem (in fotografiranem). Ce se smem imeti za najmanjši kamencekv tem mozaiku, bom še toliko bolj vesel. S papirjem sem tudi sam »prenašal« marsikaj. Živ-ljenje v kloštru je danes vse kaj drugega, kakor je bilo nekoc in so to znali povedati domacini in nek­danji prebivalci. Mrtvice Mure so najboljši prostor premisleka in odklopa, ki sem ga cisto premalo iz­koristil. Gostoljubnosti domacinov se zacne meriti šele od 100. odstotka naprej. Slovesnosti in dru­žabnega življenja ni nikoli zmanjkalo, ceprav sem jih vecino izpustil, saj drugace ne bi preživel. • Da je Prlekija lepa, mi tega ni razodelo glavno mesto Ljutomer, temvec raziskovanje njenih goric in grab. Krajši ali daljši sprehodi od Jeruzalema do Svetinj, osvojitev najvišjega vrha Prlekije, da niti ne ome­njam, da si brez navigacije skoraj nisem upal peljati skozi vse neštete grabe, ce sem hotel priti na cilj. Muro pa sem tako že omenil. V letih moje Prlekije so mi mnogi govorili, da sem dalec. Ko zdaj iz meglene ljubljanske kotline gle-dam v smer, kjer vzhaja sonce, tudi sam mislim, da je ta del Slovenije dalec. A je biser in biserov ne raz­kazujemo in si jih ne nadevamo vsak dan, temvec jih imamo varno shranjene za najlepše trenutke. Zato sem leta moje Prlekije tudi sam varno shranil v svoje srce. Dva sta razloga za to. V Veržeju sem lah­ko pristno in pestro zaživel svoj salezijanski poklic. Vzporednic z don Boskom (kdor ga pozna) je na­mrec kar nekaj: monferratski holmi v Piemontu, na katerih se je rodil in se kalil Janez Bosko, so precej podobni prleškim. Garanje na zemlji ga je ojacalo, dolge poti so ga krepile, vaška žegnanja in slove­snosti ga povezovale, domace dobrote ga nasice-vale, domaca barbera ga ozdravila. Drugi razlog pa spoznavam šele sedaj. Svet se res spreminja in ljubljanska kotlina je en sam kotel zmešnjav tega sveta. Zato si drznem napisati, da ce kje, potem se bo slovenstvo ohranilo v tako »odroc­nih« krajih, kot je Prlekija z Veržejem. Zato, ker je kot skriti biser v srcu. Ce ne prej, se njegove drago­cenosti zaveš šele, ko te vprašajo za ceno. GRADIMO TRI NAJPOMEMBNEJŠE ODNOSE V ŽIVLJENJU – Z BOGOM, Z ZAKONCEM, Z OTROKI Predstavitev DRUŽINE in ŽIVLJENJA pripravil BENJAMIN SITER foto ARHIV DiŽ Sem sva prišla utrujena, prazna, brezvoljna, brez smisla, z veliko luknjo v odnosu … Danes sijeva, imava novo voljo, da si vsak dan znova receva: ‘Z Božjo pomocjo zopet sprejemam tebe in se zate odlocam’. tanja in samo Zacetki Družine in Življenja segajo v leto 2000, ko sta ustanovitelja in voditelja Vilma in Dani Siter za- cela z delom z zakonci in družinami. Nagovorjena sta bila preko lastnih potreb in potreb mnogih ljudi, s katerimi sta se srecevala v prejšnjih poklicih. Vidimo namrec, kako hitro se lahko zakonca odtu­jita drug od drugega, saj v naglici življenja moder-ne potrošniške družbe odnosi postajajo vedno bolj odrinjeni na rob. Tako prihaja do mnogih razdrtih družin, ki nosijo v sebi veliko bolecin in ranjenih lju­di, še posebej ranjenih otrok. Dobri odnosi pa se ne zgodijo sami od sebe – kot za vsako dobro stvar je treba tudi v odnose vložiti nekaj truda in vztrajnosti. Tako smo prepoznali klic družbe na pomoc in zaceli z nacrtnim ustanavlja­njem zakonskih skupin in organiziranjem vikend seminarjev za pare. Zakonske skupine DiŽ po celi Sloveniji Naše zakonske skupine združujejo zakonce po ce­lotni Sloveniji in jih je že preko 200. Ta številka še raste in kar je najpomebnejše – verjamemo, da pre­ novljene družine na dolgi rok bistveno spreminjajo tudi našo družbo. Delo v zakonskih skupinah je preventivno – to pomeni, da so v prvi vrsti namenjene široki paleti parov, ki v odnosih (še) nimajo kakih posebnih te­žav. Srecanja zakonske skupine potekajo enkrat na mesec, vodi pa jih voditeljski par po vnaprej dolo-ceni temi iz pripravljenih gradiv. Teme so razno­vrstne in nas spodbujajo k odkrivanju odgovorov na konkretne izzive zakonskega življenja, kot so sporazumevanje v zakonu, ustvarjanje edinosti, iz­gradnja zdrave samopodobe, starševstvo, reševa­ nje konfliktov in druge. Na srecanjih par pridobiva védenje o tem, kako rast njunega odnosa mocno vpliva na kvaliteto življenja celotne družine, da ta zares postane narocje ljubezni. Obvezen del obiskovanja zakonske skupine so re-dni mesecni zmenki, kjer zakonca ponovno samo drug z drugim preživita prijeten skupni cas, pari pa doma po vsakem srecanju naredijo tudi »domaco nalogo«, s katero kakšno novo spoznanje vnesejo v konkretno življenje. Vikend seminarji so naložba v vajin zakon Zakonci sredi vsakdana pogosto ne najdemo prave moci, casa in volje za temeljit pogovor. Izkušnje ka­žejo, da je za nego in obnovo dobrega odnosa med možem in ženo nujno potreben odmik od tisocerih obveznosti, ki nam srkajo življenjsko energijo. Pri Družini in Življenju tako organiziramo vec kot 15 seminarjev na leto. Nepozabni trenutki za naju Zakonce najprej vabimo na seminar Nepozabni tre­nutki za naju, ki ga štirikrat letno organiziramo na Rogli ter v Njivicah na otoku Krku in deluje po na-celu »zakonci – zakoncem«. Vsako leto na zacetni seminar pride preko 300 novih parov. Na njem govorniški pari iz lastnih izkušenj sprego­vorijo o ovirah in pasteh življenja v dvoje, pogovoru med zakoncema, reševanju sporov, Božji môci in vlogi Boga v zakonu, vlogi žene in vlogi moža, inti-mnosti med zakoncema ter o dedišcini, ki jo kot oce in mati zapušcata svojim otrokom. Udeležence obicajno vedno najbolj nagovori to, da predavatelji ne »teoretizirajo« in ne idealizirajo od­nosa v zakonu, pac pa odkrito spregovorijo o dina­miki življenja v zakonu – tudi o težavah, s katerimi se srecujejo na svoji poti. Po predavanjih sta zakonca povabljena, da se s po­mocjo priloženih vprašanj sama pogovorita o temi, ki sta jo poslušala. Javnih razprav ni. Pari, ki doslej niso veliko vlagali v svoj odnos, na seminarjih do- bijo novo upanje in novo spoznanje, da je Bog živ in dejaven in je tudi nam, zakoncem, vedno priprav­ ljen pomagati. Višek vsakega seminarja je slovesna sobotna sv. maša, pri kateri pari obnovijo svoje porocne ob-ljube, maši pa sledi romanticna vecerja ob svecah. Odzivi udeležencev so izredno pozitivni, kar lahko razberemo iz anket, ki jih oddajo po zakljucku se­minarja. Nadaljevalni in tematski seminarji Na nadaljevalnih seminarjih v Crikvenici se vsa­ko leto zvrsti po sedem seminarjev. Medtem ko so teme na zacetnem seminarju vedno enake, saj so namenjene novim udeležencem, se teme na nada­ljevalnih in tematskih seminarjih vsako leto spre­minjajo. Tako zakoncem pomagamo pri njihovi du­hovni rasti ter zrelosti njihovih odnosov. Prepoznavamo tudi vedno vecjo potrebo po temat­skih seminarjih. Tako je zdaj že vrsto let stalnica tudi seminar o spolnosti oz. teologiji telesa, leta 2017 pa smo zaceli z dvema novima seminarjema o de­narju in materialnem ter o preizkušnjah v zakonu, ki se odvijata bodisi v Crikvenici bodisi v Veržeju. Upamo, da bomo tem seminarjem kmalu lahko do-dali še nove tematike, saj iz anket razberemo veliko potrebo po boljših odnosih na razlicnih podrocjih življenja (vzgoja, medgeneracijski odnosi …). Duhovne pocitnice, moški in ženski zajtrki, pri-cevanja in še kaj … Dva tedna v poletnih mesecih namenjamo duhov­nim pocitnicam za družine, ki že od leta 2004 po­teka v Veržeju v penzionu Mavrica. V enem tednu se tako zbere okoli 30 družin, ki v dopoldanskem casu sledijo pripravljenemu duhovnemu programu (po­sebnim gostom in tematiko za zakonce ter prilago­ jen oratorij za otroke) v popoldanskem casu pa se kot družina lahko povežejo ob razlicnih pocitniških aktivnosti (kopanje v termah, kolesarjenje, spreho­di in igre …). Vsako leto v razlicnih krajih po Sloveniji organi­ziramo moške in ženske zajtrke, prepoznavamo pa tudi potrebo po bolj izraziti moški duhovnosti, zato enkrat letno organiziramo še odmik za moške v divjini. Imamo tudi vedno vec pricevalskih parov (trenutno jih je preko 20), ki pricujejo o lepoti poro-cenosti, kamorkoli so povabljeni. Štirikrat letno izdajamo revijo Družina in Življenje, objavljamo pa tudi koristne vsebine na naši spletni strani www.diz.si s clanki, katerih znacilnost in temeljna naravnanost je predvsem poucevanje s pricevanjem. Pisci clankov so zato vsi clani DiŽ-e­vih zakonskih skupin, udeleženci seminarjev ali so kako drugace povezani z delovanjem društva. Gradimo odnose, za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej Ljudje smo odnosna bitja, zato so odnosi z bližnjimi kljucni za nas, našo skupnost in za celotno sloven-sko družbo. Ne glede na to, kakšni so trenutno naši odnosi, vedno lahko z Božjo pomocjo stopimo ko­rak naprej. Pri gradnji odnosov pri Družini in Življenju crpamo iz dveh izvirov – Svetega pisma in zakramentalne­ ga življenja. Ljudje se nenehno sprašujemo o smislu bivanja. Mi smo našli odgovorv osebi Jezusa Kristu­sa, zato imamo v imenu društva besedo »Življenje« zapisano z veliko zacetnico (Jn 14,6), kar predsta­vlja Božjo dimenzijo zakonskega in družinskega življenja. Vse zakonce zato vabimo, da se nam pridružijo pri gradnji boljših odnosov, ki so upanje za lepo in svet- lo prihodnost naših otrok, vnukov, družin in naroda. Novi napotki za skupno življenje za naju in najine otroke. Dober pobeg iz ponorelega sveta. Z ženo še nikoli nisva toliko storila za naju, kot na tem seminarju. marko Vsem možem in ženam bi priporocila, da si vzamete trenutek – vajin trenutek in prideta na enega od DiŽ-evih dogodkov. Pridite iz radovednosti, pridite brez pricakovanj, naj vam ne bo nerodno. mihela in davorin ZAPOSLENI ŽELIMO OBISKOVALCEM ... Sodelavci Zavoda Marianum Veržej, ki delujemo v vseh treh enotah – Penzionu Mavrica, Marijanišcu in Centru DUO – z veseljem delimo naše želje z vami, dragi obiskovalci. Ko ste naši gostje se trudimo, da je vaš obisk in oddih cim lepši, sicer ste naši prijatelji, s katerimi vedno radi izmenjamo besedo ali nami prihajajo tudi mladi. Prav zaradi tega se sku­paj z animatorji SMC-ja Veržej trudimo, da bi našli in pripravili zanimive programe in dejavnosti tudi zanje. Pevski vikend, duhovne vaje za ministrante in birmance ter oratorij za družine so samo neka­teri programi na matere smo zelo ponosni in se jih veselimo. Prav tako smo veseli ostalih skupin, ki pri nas išcejo gostoljubje ter mirni prostor za molitev, ustvarjanje oz. druge dejavnosti. Med njimi je pot-rebno omeniti razne šole in vrtce, ki prihajajo razi­skovati lepote Prlekije in Prekmurja, folklorne sku-pine, pevske zbore in neokatehumenske skupine. Že vrsto let pripravljamo tudi enodnevna srecanja za družine prvoobhajancev in družine birmancev. Vecino naših dejavnosti nam ne bi uspelo izpeljati brez pomoci prizadevnih animatorjev in prav zaradi tega smo veseli vsakega mladega, ki daruje svoj cas in nam priskoci na pomoc. Iz knjige vtisov Penziona Mavrica »NEPOZABNI VIKEND« Ministranti iz Vojnika, Gornjega Grada, Vitanja in Nove Cerkve (60) smo dva dneva uživali gostoljubje Marijanišca. Razgibali smo telo, dušo in duha in Prov fajn je »bvo«! se še bolj navdušili za ministrantsko službo. Hvala Thinci, 7. januar 2018 vsem, ki ste nam omogocili lepe trenutke pod vašo streho in v okolici. Ivan Šumljak, Alojz Vicman, Beno Podrgajs in ostali … Spoštovani! Prišli smo plesat in peti, 13. – 14. 7. 2018 doživeli smo nepozaben vikend. Hvala za gostoljubje, pohvala vsemu osebju. Folklorno društvo Oglarji Šoštanj Prišli smo v petek, ostali do nedelje. Super smo se imeli, še posebno otroci. Vse pohvale patru še posebno pa je urejena okolica doma. VSA POHVALA, se še vidimo. Lep pozdrav. Marta Zupan in družina Grad, 1. - 3. junij Bogu in vsem vam smo hvaležni za vse gostoljubje Precudovit Veržej s precudoviti, dobro hrano in in obilje Božje ljubezni, ki smo jo cutili pri vas. Z samimi precudovitimi ljudmi, da ne omenjamo vnucki smo doživljali veselje, se hranili ob oltarju, precudovite udobne postelje s precudovitimi kjer smo lahko bili vsak dan deležni svete maše. cenami sladoleda in cudovito fantasticen Hvala iz srca za ta dom, kjer cutimo sprejetost in cudovit župnik Peter Pucnik. cudovito urejenost ter prijaznost vseh vas. Naj vas Marija Pomocnica varuje in daje moci, da boste Angela, Rebeka, Petra zmogli udejanjati vaše poslanstvo. Naj vam Sveti Duh da vedno pravih spoznanj in vas vodi na vaši Prvic sva nastanjena pri vas. Cudovito. poti. Bog povrni za vse! Ambient, osebje, ki dela s srcem in to se cuti. Vse pohvale, definitivno vas bova Ana, Janez Rožman z vnuki Niko, Jakobom in Filipom, priporocila naprej in se ponovno vrnila k 3.–6. junij 2018 vam na dopust. Vse dobro vam želiva. Ana in Marko Barle, 15. 8. 2018 Bilo je ZELO, ZELO prijetno, pohvala vsemu osebju, cudovito preživeta dva dneva – HVALA – Pozdravcki, Dragi Peter, vsi salezijanci in osebje. objemcki in same lepe želje od Hvala, hvala, hvala za cudovite CVETK iz 1. E, gimB pocitnice! Še se bomo vrnili. 6. junij 2018 Ana, Jože in Matija, 23. 8. 2018 Cudovit oddih za dušo in telo. Precudovit kraj in ljudje. Hvala za lep in topel sprejem. Vsem tukaj zaposlenim Bog povrni za Tukaj je zelo lepo, hrana je prijaznost. dobra, pohvala kuharicam. Bitežnik Jana, Karitas Tržic-Bistrica, 12. 9. 2018 Tukaj smo bili že veckrat, saj se radi vracamo. Tudi v zemljankah se odlicno spi Dobrodošlica, jedaca, pijaca … skratka … in prebiva. Zakon ste, radi vas podpiramo. kompletna oskrba na nivoju – VRHUNSKO. Hvala!Ko pride cas, pa prisrcno vabljeni v našo oskrbo. Smo na nivoju – VRHUNSKE. Prisrcna hvala – Bokalovi iz Dolskega, 13. 7. 2018 skupina / družina negovalke iz Kranja, 11. 11. 2018 Iz knjige vtisov Rokodelskega Centra DUO »LE TAKO NAPREJ« Center smo obiskali v organizaciji Agencije Idea in Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota v sklopu novinarske ture po Pomurju. Zelo dobra izkušnja v delavnici, lepi izdelki v prodajalni. Vsekakor vredno obiska! Turisticni delavci Pomurja, 25. 10. 2018 Zelo lepo urejena razstava pirhov – pisanic, ki kaže na ustvarjalnost in izvirnost tako otrok kot odraslih. Cudovito! Družina Kavran iz Lenarta, 1. 4. 2018 Izjemno doživetje pridnih rok, naj jih ohrani ljubi Bog, naj pridnost nikdar ne umre, slovenska kultura – smo ljudje. Kolesarski uživaci – Slavko Podboj, Anica Rudolf, Irena Mikolic, idr., 26. 9. 2018 Razstava je enkratna. Lepo, da se toliko mladih ukvarja z rokodelstvom. Le tako naprej. Brane in Andreja iz Dolenjskih Toplic Odlicna razstava z izvirnimi izdelki. Najbolj nama je všec pasijonski koticek, pasijonske jaslice. Tudi pisana jajcka so enkratna. Jon in Žak Kalamar z babi Silvo Daja, 26. 3. 2018 28.februar – 2. marec 2018 DUHOVNE VAJE ZA BIRMANCE 4. maj 2018 ODPRTJE RAZSTAVE CIPK IN ROCNIH DEL Najlepša hvala za prisrcen sprejem. Zelo Skupina za samopomoc smo si ogledale smo bili veseli, da smo se ponovno srecali. cudovito razstavo rocnih del. Obcudovanja Hvala vam vsem. vredno. Cestitke, samo tako naprej. Društvo MELISA Korena, 16. 6. 2018 Skupina za samopomoc Križevci, 9. 5. 2018 Hvala za prisrcen sprejem in duhovito predstavitev loncarske delavnice. Od vas odhajamo z novimi izkušnjami in se k vam prav gotovo še vrnemo. Center smo obiskali v organizaciji Agencije Idea in Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota v sklopu novinarske ture po Pomurju. Zelo dobra izkušnja v delavnici, lepi izdelki v prodajalni. Vsekakor vredno obiska! PGD Srednja vas pri Kamniku, 27. 10. 2018 Turisticni delavci Pomurja, 25. 10. 2018 CENTER DUO: POVEZANOST LJUDI Z NARAVO Pogovor z Bojano Pustinek, strokovno sodelavko CŠOD IVAN KUHAR, vodja Centra DUO, foto osebni arhiv Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) je nacionalna krovna organizacija, katere poslanstvo je pomoc šolam pri izvajanju programov šole v naravi, kjer oblikujejo in spodbujajo zdrav nacin življenja in odgovoren odnos do naravnega okolja, vzgajajo za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugacnosti in medsebojno strpnost. Delovanje CŠOD sega na podrocje šolstva, športa, znanosti in kulture. Programi se izvajajo v domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (nam najbližji je dobro leto delujoci CŠOD v Murski Soboti) ter v dnevnih centrih po vsej Sloveniji. To omogoca udeležencem, da ob pestrosti naravne in kulturne dedišcine realizirajo postavljene cilje na podrocju znanja, vešcin in spretnosti na kognitivnem podrocju. Zavod Marianum Veržej se v svojem delu aktivno vkljucuje v ponudbo dnevnih centrov, ki delujejo v sklopu CŠOD. Pri tem šolam ponuja tri osnovne programe: ogled Rokodelskega centra DUO s krajšo delavnico prostorocnega oblikovanja iz gline, ki se lahko nadgradi z delavnico na loncarskem vretenu ali še z drugimi rokodelskimi delavnicami. V teh treh letih, kolikor je Zavod Marianum Veržej vkljucen v ponudbo dnevnih centrov CŠOD, tesno sodelujemo s strokovno sodelavko Bojano Pustinek, ki smo ji zastavili tudi nekaj vprašanj. Bojana, skozi skupno delo smo postali ne le zunanji sodelavci, pac pa tudi že prijatelji. Hvaležni smo vam za dobro sodelovanje in to, da naše delo spoznavajo številni mladi iz vse Slovenije. Kaj je tisto, kar vas preprica, da naš program vkljucujete v program CŠOD? V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti sem zapo­slena že od leta 2001 in v glavnem je to zame sko-raj lahko recem sanjska služba. Rada imam otroke in naravo. Osebno se zavzemam za poznavanje in spoštovanje tradicije, saj verjamem, da nam je lah­ko v pomoc in orientacijo v sedanjosti in prihodno­sti. Živimo v casu, ko se naše vrednote spreminjajo, ko marsikaj, kar so poceli naši predniki, pa tudi mi sami, izgublja pomen in vrednost. Pravzaprav clo­veštvo v iskanju po boljšem jutri izgublja sebe, svojo bit. In sama jo vedno znova najdem v naravi. Nara-va je bila cloveku od nekdaj najboljši prijatelj. Daja-la mu je vse kar je potreboval, hrano, zavetje, dom. Dokler nismo izgubili stika, se odtujili, pozabili. In v rokodelskem centru DUO Veržej sem videla prav to; povezanost ljudi z naravo. In pa seveda ustvarjanje. Kaj vse lahko ustvari otroška roka, kaj vse je lahko otroška domišljija. V veselje in zadovoljstvo je gle­dati izdelke, ki pod vodstvom loncarke Urše, a oseb­ni noti otrok, nastajajo v rokodelskem centru. In ko vidiš otroke, ki se spremenijo v umetnike, ustvarjal­ce nekaj novega, edinstvenega, veš, da je to prava pot. In upanje, da ne bomo pozabili vsega znanja in spretnosti, ki so še nedolgo nazaj bili del in vir pre­ živetja. Ali menite, da je pomembno otrokom in mladostnikom v današnjem casu dati v šolski program vec prakticnih vsebin? Center šolskih in obšolskih dejavnosti ima svoje iz­postave po celi Sloveniji, kjer sodelujemo z zunanji- mi izvajalci. Sama osebno sem pri oblikovanju novih programovvedno izbirala takšne, ki so imeli cim vec prakticnih vsebin. In vedno znova, ko gledam otro­ke, kako cudovite izdelke ustvarja njihova domišlji­ja, vem, da je to nekaj, kar ni le del ucnih vsebin, am-pak je tudi nekaj kar je, kot recemo, za dušo. Nisem zagovornik tega, da bi morala šola biti užitek. Po mojem osebnem prepricanju, je delo. A zakaj bi to ne bilo delo uma, duha in otroških rok, ki ustvarjajo nekaj novega. V naših šolah manjka rocnih spret­nosti, ustvarjalnosti. Upam, da bomo v prihodnosti vzpostavili sistem šolstva, kjer ne bo poucevanje le teorija, ampak tudi v cim vecji meri praksa. Clovek lažje razume kakšno vrednost ima neko delo, nek izdelek, ce ga je tudi sam poskusil narediti. Sama sem se npr. osebno preizkusila v pletenju izdelkov iz licja. Že po nekaj urah dela, je zame moj izdelek imel neprecenljivo vrednost in cena, ki jo je treba placati za neko rocno delo, je zame postala pov­sem razumljiva. Pravzaprav sem obcudovala voljo in veselje ljudi, ki to pocnejo, ceprav s tem ne bodo obogateli. Rokodelci ne merijo svojih izdelkov z evri, ampak najprej s srcem. Placilo ne predstavlja polo­vice vloženega casa in truda. A vendar vztrajajo. Ker so to poceli že njihovi starši, babice, dedki. Ker je to vez, ki povezuje rod za rodom in je mocnejša od so-dobnega nacina življenja, ki ga usmerjata predvsem kapital in potrošništvo. Ne le rokodelstvo, pomembno sporocilo obiska Rokodelskega centra DUO Veržej se skriva tudi v kulturni dedišcini. Ker je ravno evropsko leto kulturne dedišcine – kako bi lahko aktualizirali in približali kulturno dedišcino – ne le otrokom, pac pa tudi odraslim? Kulturna dedišcina je del nas, del okolja in družbe v kateri živimo. Obdaja nas povsod: v domovih, stav-bah naših vaseh in mestih. Vabi nas v knjižnice, mu-zeje in galerije. Dedišcina pa niso le najdbe, dolgo-casni zidovi in nerazumljiva umetnost, temvec tudi tradicionalne vešcine, obrti, zgodbe in pesmi naših dedkov in babic. Kulturna dedišcina nas povezuje in zbližuje. In zato menim, da bi jo morali vsi, tako ot­roci kot odrasli, spoznavati, poznati. Je most, ki vodi iz preteklosti v prihodnost. Je pomnik vseh vešcin cloveštva, ki naj ne bo zapisan le na papirju, ampak naj živi v naših rokah. Življenje ljudi nekoc je bilo bolj povezano z naravo in zame je ohranjanje kulturne dedišcine pot nazaj k naravi, k cloveku. Korake v tej smeri pa lahko poleg staršev usmerja tudi šola in dejavnosti povezane z njo. Kulturno de­dišcino bomo lahko približali otrokom le, ce jo bomo odrasli kot starši, vzgojitelji, tudi ucitelji, živeli sami. In ce se bomo zavzemali za vrednote, ki obogatijo tudi našo notranjost, ne le naš žep. Ste tudi mama. Je lažje biti ucitelj/spremljevalec otrok v šoli ali starš svojim otrokom? Sama pravzaprav oboje povezujem. Na nek nacin sem tako oboje doma in v službi. Svojim otrokom sem ne le mama, ampak jim tudi uciteljica. Ceprav priznam, hceri nista bili vedno navdušeni nad tem in sem veckrat, sploh ko sta bili mlajši, slišala kakšno smolo imata, da je njuna mama uciteljica. Zdaj pa, ko odrašcata, vidim, da so semena padla na plodna tla in da sem uspela nanju prenesti vsaj nekaj lju­ bezni do vsega lepega, kar nas obdaja. Zame moja služba ni le delo, ampak tudi poslanstvo. Otroci, ki jih srecujem so zame otroci, kot moji hceri in tako kot si želim, da bi vsi, ki prihajajo v stika z mojima hcerama dali od sebe najboljše, tudi jaz poskušam dati od sebe vsem tem otrokom, le najboljše. Je pa res, da ti otroci pridejo in grejo. S svojimi pa si vsak dan, in potrebno je veliko vztrajnosti, dosled­ nosti. Vcasih ne veš ali delaš prav, ali pluje barka v pravo smer. So dolgi trenutki, ko ni videti obzorja, potem pa zagledaš pristan in vidiš, da se le nisi iz­ gubil. Danes ni lahko biti niti starš niti ucitelj. Izzivi sedanjega casa so neusmiljeni. V kolikor želimo biti dobri starši in ucitelji, moramo vedeti kako najti prave meje, prave poti. Vcasih jih ni bilo veliko. Zdaj pa, kako vedeti, kako izbrati pravo? Zato je zame pot v preteklost, tudi pot v prihodnost. V zadnjem casu se navdušujete nad planinarjenjem. Je narava tista, ki vam daje novih energij za vaše službene in osebne izzive? Prihajam s podeželja. Že kot otrok sem bila moc­no povezana z naravo. Kot otroci smo se podili po travnikih, gozdovih, cofotali po vsakem potoku. Ni bilo denarja za drage igrace, zato smo si jih naredili sami. Lok, fraca, hiška na drevesu ali opazovalnica v gozdu. Ja, narava je bila od otroštva moje pribeža­lišce, koticek, kjer sem se lahko skrila, da bi se zno­va našla. V zadnjih nekaj letih pa sem se neizmerno navdušila nad gorami. Ceprav so vzponi vcasih na­porni in vsak korak proti vrhu težji, pa je obcutek, ki te prevzame, ko prideš na vrh, nepopisen. Poti v gore so kot življenje. Ne smeš gledati nazaj (od višine se zvrti), ne smeš gledat prevec naprej (da ne obupaš, ker je cilj še dalec). Korak po korak. In vso breme (vsa naša prtljaga, ki se z leti nabira), nosimo ga s seboj. Povsod. A ko greš v gore, tam pa je drugace. Hitro zacneš »odlagati«, kar se le da. Da zmoreš naprej, do cilja. In potem si kot prerojen. Na vrhu razgled od Triglava do morja. Božji mir. Tišina. Ja, takšna so po moje nebesa. To je moja inspiraci­ja, moj navdih za vse izzive, ki jih je polno povsod, doma, v službi… To je nacin, da se precistim vsega negativnega in napolnim s svežo, cisto energijo. Po-tem sem znova lahko mama, uciteljica. Hvala za odgovore in še veliko uspešnih let sodelovanja. 18. – 20. maj 2018VIKEND ZA ŽENSKE 3. - 10. avgust 2018 DUHOVNI SEMINAR ZA DRUŽINE - DIŽ 31.avgust – 2. september 2018VIKEND ZA ŽENSKE 15. september 2019 STICNA MLADIH 5. – 7. oktober 2018 VIKEND ZA ŽENSKE 12. – 14. oktober 2018 VIKEND ZA DRUŽINE IZ ŽUPNIJE IG 20. oktober 2018 SRECANJE DRUŽIN BIRMANCEV ROKODELSKA MLADOST Rokodelski center DUO Veržej je poleg vrtcev in interesnih skupin tudi to leto gostil ucence in dijake iz mnogih osnovnih in srednjih šol, ki so spoznavali domace obrti in ustvarjali v rokodelskih dejavnostih. Gimnazija Ormož Gimnazija Ptuj Gimnazija Želimlje Srednja gradbena šola Maribor Osnovna šola Veržej Osnovna šola Postojna Osnovna šola Šempeter Osnovna šola Podcetrtek Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Osnovna šola Ljutomer Osnovna šola Majšperk Gimnazija Bežigrad Osnovna šola Hrvatini Osnovna šola Ivanjkovci Osnovna šola Žiri Osnovna šola Rogaška Slatina Osnovna šola Olge Meglic Ptuj Osnovna šola Velenje Osnovna šola s prilagojenim ucnim programom Ormož Osnovna šola Velika Nedelja Osnovna šola Destrnik Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana Osnovna šola Ormož Osnovna šola Horjul Vzgojno izobraževalni zavod Smlednik Gimnazija Ljutomer Osnovna šola Medvode Osnovna šola Brinje Osnovna šola Miha Pintarja Toleda Velenje Osnovna šola Središce ob Dravi Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru Osnovna šola Dragomelj Osnovna šola Danile Kumer Ljubljana Srednješolski center Velenje TEBI POJEM TO PESEM Peter Pucnik o glasbi in novi zgošcenki duhovnih pesmi Pred casom je izšla nova zgošcenka otroških duhovnih pesmi Tebi pojem to pesem. Kako bi jo predstavil? V poletnih mesecih je koncno luc sveta ugledala nova zgošcenka skupine »Soncni žarek«. To je skupi­na mladih pevcev – osnovnošolcev, ki pod tem ime­nom še vedno pripravlja otroško-mladinsko glasbo z duhovno vsebino. Pod tem imenom smo se namrec v letu 2000 prvic zbrali mladi pevci in pevke, da bi pripravili nekaj posnetkov tovrstne glasbe kot glas­ beno podporo vsebinam poletnega Oratorija. Kako se je to zgodilo? Že od prvih Oratorijev v Sloveniji dalje sem bil po­vabljen k ustvarjanju tovrstne glasbe, ki je bila kot del vsebinskega prirocnika za Oratorije. Ko sem po­zneje pripravljal tudi aranžmaje za te pesmi, sem si neizmerno želel in sanjal, kako bi nekoc lahko te pesmi s temi aranžmaji posnel z vecjo skupino ot­rok. To sem povedal takratnemu voditelju duhovnih vaj v Želimljem, ki me je k temu še spodbudil. Tam se je namrec ob koncih tednov zbiralo veliko število mladih. Tako sem s skupino animatorjev in prijate­ljev glasbenikov zacel prirejati — Nikakršen intermedij ne more nadomestiti veselja in potrditve, ki nastaja ob pristnem druženju ter soustvarjanju. — membno. Ce pogledamo vsakoletne pevske vikende v ozadje digitalnega sveta, še Želimljem in v nekaj letih po­ posebej kar zadeva virtual- sneli štiri samostojne zgoš- no omrežje, je v tem ozadju cenke z otroško-mladinsko glavni motiv odnos, druže­ duhovno glasbo. nje, prijateljstvo in iskanje Izkušnje s pevskimi vikendi potrditve. Žal pa digitalni in snemanjem imaš torej svet lahko le delno zapolni ta že iz Želimelj, ko si tam globoka hrepenenja. Ljudje, vodil duhovne vaje in se še posebej mladi, potrebu­ ukvarjal z glasbo. Kako pa jejo nekoga, ki ga lahko pog­ sta potekala pevska vikenda ledajo v obraz, da se lahko z v Veržeju? njim pogovarjajo, se smejejo, Po enajstih letih bivanja in da lahko z njim jocejo, da se delovanja v Želimljem ter po petih letih na Rakovniku v Ljubljani sem bil leta 2015 premešcen v salezijansko skupnost v Veržej. Tudi v Veržeju mi veliko pomeni delo z mladimi in družinami, zato želim svoje poslanstvo nadaljevati tudi tukaj. Ena od zamisli za delo z mladimi so pos-tali tudi pevski vikendi, ki so v treh letih že obrodili nekaj sadov. Prvo leto je bilo bolj poskusno, v zad­njih dveh letih pa smo se z glasbo »spopadli« neko­liko bolj resno. Tako smo v dveh pevskih vikendih, ki sta potekala v januarju 2017 in 2018, pripravili in posneli 12 novih pesmi z duhovno vsebino. Na vsakem od vikendov je bilo dobrih 120 udeležen­cev, ki so z veseljem do petja ter s svojimi talenti pripomogli k skupnemu ustvarjanju. Poseben pecat je dala tudi instrumentalna skupina, ki je ves cas v živo podpirala naše petje in ga spremljala tudi med snemanjem. Na poseben nacin pa je bil zapolnjen tudi cas, ko nismo peli. Z igro, družabnimi veceri in ustvarjanjem v loncarski delavnici smo zapolnili cas odmorov in se tako družili na drugacen nacin. Po-leg zgošcenke, ki jo predstavljamo, je smo pripravili tudi knjižico z notnim zapisom. Si tudi avtor vecine pesmi. Kje dobiš navdihe, ideje? Imaš pri ustvarjanju v mislih že dolocene ustvarjalce in izvajalce? Res je, da je vecina pesmi nastalo pri meni in hva­ležen sem Bogu za ta dar. Navdih zanje so v vecini mladi in vsebinski programi, ki jih pripravljamo za­nje. Ce je le mogoce, rad svoja razmišljanja ali pre­davanja popestrim s kakšno pesmijo, ki vsebinsko podpre temo, ki sem jo predstavil. Zavedam se, da ima glasba svojo moc v sporocilu, zato se je tudi rad poslužujem. Pri vecini pesmi, ki sem jih napisal, sem imel v mis-lih ciljno publiko, za katero sem pisal. To so v vecini otroci in mladi, zato so tudi skladbe temu primerne. To pomeni, da je besedilo primerno za razumevanje, da je melodicna linija v okvirih razpona otroškega petja ter ritem poenoten in brez težjih sinkop. Ve-cino vseh teh pesmi sem prav zato tudi preizkusil s skupino otrok in mladih, da sem preveril, ce so za njih sprejemljive. Pesem in glasba je sestavni del salezijanskega poslanstva. Pa je to podrocje v današnjem casu digitaliziranega sveta, ko smo vedno bolj priklopljeni na omrežja, še sploh aktualno? Da, še kako aktualno in po­ te nekdo dotakne in ti pove, da si v redu in si vreden prijateljstva. Clovek, še po­sebej mlad, gradi samopodobo predvsem na tem, kako se drugi odzivajo na njegovo vedenje, oblace­nje, komuniciranje ... skratka nacin življenja. Zato tako mrzlicno išce odzive na družabnih omrežjih, da bi dobil potrditev. Ce primerjamo naboj, ki ga lahko dosežejo preko virtualnega sveta, z nabojem pozitivnega ozracja na enem izmed takih viken­dov, kjer 120 mladih poje, se igra, ustvarja in pleše, preprosto ni primerjave. Nikakršen intermedij ne more nadomestiti veselja in potrditve, ki nastaja ob pristnem druženju ter soustvarjanju. O tem bi lahko veliko povedali sami udeleženci. Zato lahko ob tem recem samo to, da sem vesel in hvaležen za delo, ki mi je zaupano. Rad bi se zahvalil ekipi sodelavcev v Zavodu Mari-anum, ki je omogocila, da smo lahko jedli, spali, se igrali in ustvarjali. Prav tako iskrena hvala instru­mentalistom, ki so dali svoje talente na razpolago in se igrivo prepustili dogajanju ter animatorjem, ki so poskrbeli, da je bil red pri hiši. • Predvsem pa hvala vam, mladi pevci, da ste prinesli svoje veselje in petje med nas. Upam, da se kmalu spet srecamo in nadaljujemo, kar smo zaceli. TUDI V LETU 2019 SE BO DOGAJALO ... Pevsko - (plesni) vikend za otroke 18.–20. 1. 2019 Duhovne vaje za ministrante in birmance 17.–19. 2. 2019 (ministranti in ministrantke) 20.–22. 2. 2019 (birmanci in birmanke) Duhovno družabni vikend za mlade po birmi 22.–24. 2. 2019 Duhovne vaje za birmance 16.–17. 3. 2019 Duhovne vaje za birmance in njihove botre 5.–7. 4. 2019 Silvestrovanje za družine 29. 12. 2018–2. 1. 2019 Lepo je res na deželi (vikend za kmete) 1.–3. 2. 2019 Duhovni vikend za družine (SMP) 15.–17. 2. 2019 Srecanje za družine prvoobhajancev 4. 5. 2019 Vigilija ob prazniku Marije Pomocnice 18. 5. 2019 Praznik Marije Pomocnice 19. 5. 2019 Franciškov tabor 24.–30. 6. 2019 PRIJAVE: s. Zalika, 031 326 923, sestra.zalika@gmail.com Oratorij za družine 5.–12. 7. 2019 Ustvarjalni kamp 12.–16. 7. 2019 PRIJAVE: Ivan Kuhar Oratorij župnije Veržej 22.–27. 7. 2019 PRIJAVE: Primož Korošec Duhovne vaje z g. Stankom Gerjoljem 15.–18. 8. 2019 Župnijski praznik (Miholovo) in rokodelski sejem 29. 9. 2019 11. razstava slovenskih jaslic, otroških jaslic in jaslic iz krep papirja 7. 12. 2018–2. 2. 2019 »Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali«, razstava pletarskih izdelkov Ivana Verdnika (1928–2006), vrbopletarja iz Šoštanja 6. 2.–6. 4. 2019 11. razstava pirhov slovenskih pokrajin 12. 4.–4. 5. 2019 Razstava cipk in rocnih del (KD in DU Veržej) 9. 5.–8. 6. 2019 Poletna razstava 13. 6.–31. 8. 2019 Razstava ob Miholovem sejmu 29. 9.–30. 10. 2019 4.–6. 1. 2019 Polna življenja (za ženske) 8.–10. 3. 2019 Na polno 2 (moški in ženske) 17.–19. 5. 2019 Izbrana (za ženske) 7.–9. 6. 2019 Privlacna (za ženske) 30. 8.– 1. 9. 2019 Iskana (za ženske) 4.–6. 10. 2019 Na polno 1 (moški in ženske) 15.–17. 11. 2019 Ljubljena (za ženske) 20.–22. 12. 2019 Na polno 2 (moški in ženske) . Naklada 1.250 izvodov. Organizacija tiska Salve d. o. o., Ljubljana, december 2018. Tiskano v Sloveniji.