0 dveh angelih in dveh zvezdicah.
^^^^^9 ln vselej, kadar je zadremala marnica, je prihitel k Liziki angel ^^H^^H J varuh. Prihitel jc na velikih srebrnih perutib, ki so žvenketale, ElJB^^^^^—^^— in ves snežnobel in krasen je bil, in lase je imel solnČno-F^^B^^^H^H zlate. Nikdar pa ni zabil vzeti s sabo zvezdice, ki je ^^M  ^^^^^HH     ^ila Lizikina.
^^kk^^B^B            Zjutraj zgodaj,   ko  so   si   vsi angelčki lepo umili
glavico   in   ročice  v  solnčnih   žarkih,   si   očesali   zlate
laske, voščili »dobro jutro« Ijubemu Bogu in mu lepo po vrsti poljubili zlato roko — se je pritihotapila Lizikina zve?.dica k njenemu angelu, ga proseče pogledala s svojim očescem in mu tiho zašepetala:
»Ljubi bratec angelček, vzemi me s sabo k Liziki; imam jo tako rada!« In ker je imela zvezdica tako lepe modre oči, ji angel ni mogel odreči proŠnje. Splavala mu je nad giavo; zažvenketala so srebrna krila, in odhitela sta na zemljo — k Liziki.
Lizika je bila mamičina, in rnamica je pravila vedno, da je njena Iičerka najlep^e dete na svetu. Pa je bila tudi res lepa naša Lizika! In da ste jo videli, kako je bila krasna, kadar je spanČkala v lepo rezljani zibelki in sanjala — rožasta usteca na smeh — o svojili punčkah, o oni, ki ima zeleno krilce in velike črae oči, tako smešne^ da se jinj mora vedno smejati,
-*«    13S    -¦*-
pa <> oni, ki zna celo spančkati, pa o kuštravem backu, ki pravi »me-e«, in o kraguljčkih — o, kako lepa je bila tedaj Lizika — lepa, lepa, niti Sne-guljčica ni bila tako krasna, kaj še Pepelčica!
Ah, in da bi videli, koliko poljubčkov ,je vselej dobila, kadar sta jo posetila angel in zvezdica — in da ste čuli vse krasne bajke, ki jih je znal angel tako mično pripovedovati!
'"-                                                       ->.    139    <-
Da bi videla in Čula mamica! A vsclej, kadar se je zbudtla, ni bilo ne angela ne zvezdice več.
Srečna je bila, presrečna Lizika.   Imela  je   vsega v izobilju. Krasno zi-bellco,  svilnate pernice,   mehke  blazinice,   igračic in  slaščic,   kolikor si je Ie poželelo njeno srčece  — in najboljšo mamico na svetu je imela. I             Da, in enkrat postane krasna, bogata, imenitna gospa.   Vozila se bo v
I    kočiji, in gradovi bodo njena last, pa vse jo bo čislalo,   vsi   se  ji bodo kla-njali in vsi bodo kazali nanjo:
»Glejte, kako je srečna!«
*            *
Pred tremi leti sem se vračal od polnočnice — od polnočnice v velikem svetovnem mestu. Mraz me je stresal, da sem šklepetal z zobmi in hitreje ubiral korake. Vsak trenutek je zaŠkripala pod nogami ztrtrzla mlakuŽa.
V   gručah,   posamezno,  zdaj   daljših,   zdaj   krajših   presledkih   so   hiteli mimo   mene  zapoznjenci,   zaviti   v   dolge   suknje,   telesa   sklonjena   globoko naprej, kakor da vrtajo v ledeni polnočni zrak.
Tam izza vog]a je šinila drobna, nizka postavica, vsa zavita v cunje.
Oči so ji bile zaspane, motne ia krvave, ličeca globoke sence; krilce pa je bilo raztrgano in umazano . . . In krčevito je stiskala v oledenelih ročicah zadnje iztiske večernega časopisa. Zaman jih je ponujala s hripavim, zamrlim glasom mimohitečim — zaman moledovala in prosila . . . Na ličecu, na niraza drhtečem liČecu pa ji je oledenevala solza.
»Kupite, kupite, kupite! . . .« O, kako hripav je bil ta glas! — In niene je zaskelelo kakor nenadna, strupena rana — in zgrozil sem se — kakor da čujem glas umirajoČega.
V  dalji se je izgubljal njen hripavi, proseČi glas ...                              ' AU nima^, ubožica, tudi ti angela varuha — in kje je tvoja zvezdica? . . .
AH liodi tvoj angel tudi raztrgan, in tvoja zvezdica je tudi tako bleda? . . .
Angela bi ji radi vzeli hudobni ljudje. Zvezdica pa se je iz žalosti utrnila in vtonila v morju . . .
In če gledate na nočnem nebu svetle zvezdice in pozdravljate vsak svojo, iščcte zaman njene, ki je imela tako hripav glasek.
Lizikina zvezdica pa sveti še danes, in krasna je in tako velika. ¦    *,„-