SLOVENSKA STRAN
2. april 1979-Naše Novine- <)
PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden		
		• sj'Z&fe
	hI m i* ^fl	f t,
	„ ^^^ f	> * j»
i * \ ; ;		/ W
OVIRAN RAZVOJ SLOVENSKE MANJŠINE
Kar po domače...
Bilo bi zelo nevarno če bi se zdaj ko so Carter, Begin in Sadat podpisali mirovno pogodbo, zazibali v brezbrižnost misleč, da "za enkrat svetu ne preti nobena nevarnost. In da bo vse po starem, češ da je boljše tako kot pa vojna.
Pametni ljudi si vojne seveda ne žele toda pustiti vse tako kot je bo navedlo človeštvo, da se uniči brez vojne. Ni da imamo samo inflacijo in korupcijo, premagati bomo \ morali tudi narkomanijo, A erotomanijo,	pornografijo,
\ depresijo, in celo birokracijo, ki skoraj vsakemu človeku otežuje življenje.
Res, da je lov na UFO, po naše NLP, zelo zanimiv, da je postaja na luni uspeh, da elektronski možgani olajšuje razumsko delo, da so uvrščenst, neurvščenost in samoupravljanje odlični koraki k zboljšanju gospodarsko-političnih A zadev. Nad vse važna so y raziskovanja namedicinskem polju, /Y da so sonde napravili neznansko * (J/ velik korak v lovu na raziskovanje drugih planetov in da je okuiženošt zemlje eno poglavitnih vprašanj v borbi za obstanek našega planeta. ' rs. Vse t0 vod' k napredku človeštva. L^SJBodoče človeško življenje v ^ epruvetah je človeka "dvignilo" skoraj do božanstva, da so pokojniki, ki so legli k počitku v led na lastno odločitev v misli da drže smrt za rep, velika skrivnost, ki bo pokazala svojo resnico šele v daljni bodočanju jedrske energije, ker ta lahko požene svet v tisti nered vesoljstva o katerem govori sveto pismo na prvi strani. In da bo biološka revolucija, če znanstveniki ne bodo znali brzdati svoje fantazije, iz ljudi napravila pošasti.
Res je, da človeštvo živi že v tako ogromni neskladnosti z naravo, da ni nič čudnega če mnogi veruemo rešitev, ki naj bi prišla z nekega sosednega planeta. Če ne bo neka sila ustavila nad vse razbreazdano človeško fantazijo, ki posega že izven narave, nas bo končna stvarnost pognala z jedrsko energijo v popolno pozabo. In le še po tako dolgi dobi, ki jo smemo imenovati večnost se bo začela ponovna evolucija: iz nereda našega sveta v
nov življenski red. Kakšna bodo ta noa bitja to nam je pravzaprav čisto vseeno. Da bo do tega tako in tako nekoč prišlo, to sem popolnoma prepričana. Tajni dokumenti v Vatikanu pričajo, da je svet prenehal biti že štirikrat. Baje so ga uničili, v kakšem vrstnem radu ne vem, ogenj, poplava, potres in veter.
Ne morem pa trditi, da ti tajni dokumenti v resnici obstoje, vendar smatram, da je popolnoma verjetno, da je naš planet ustvarjen iz nerada, (ki ga je povzročila neka gromozanska sila), ki je nekoč morda imel ime čisto drugačno od zemlje, a je morda bil isti kot zemlja. To so stvari s katerimi se človeštvu niti ni potrebno ukvarjati. Do resnice o našemu začetku, oziroma o začetku Zemle, če bomo znali svet obdržati, bodo morda prišli neki zanamci, ki nam bodo verjetno prav malo podobni.
Verjetnejše je, da to vedo bitja na nekem drugem planetu.
Smatram, da človek ima pravico do svobodnega premišljevanja. Če se danes biologi bavijo z možnostjo ust ve takega človeka, ki bo jedel travo in seno, čemu se ne bi smeli ukvarjati z iskanjem Boga! Bog je po mojem razumamu le konvencionalno ime za zagonetko, ki nam je dala življenje. Greši tisti, ki misli, da trdim da Boga ni. Bog je. Vprašanje je le, če je naša predstava o Bogu točna. Celo ateisti se ukvarjajo z iskanjem Boga z začetkom o življenju, ki je začelo v večnosti. Večnosti je v resnici neizmernost prostorja. Bog je življenje. Kdo je Bog?
"Jerusalem Bible" pravi takole: splošno ime za Boga je bilo Elohim, kar je oblika v množini. Morda je to množina veličanstva. Morda Bog ni bil sam, ko je rekel: "Ustvarimo človeka". Morda je to bila diskusija med Bogom in njegovim dvorom. Resnica je tudi, da Adam ni bil prvi človek, ampak da je Adam skupno ime za človeštvo. Tako razlaga sv. pismo, ki nas uči, da ja MIR vrenota s katero bo človeštvo doseglo večnost. Zato naj bi prvenstveni cilj človeštva bil mir.
Pavla Gruden
CELOVEC - Vodstvi obeh osrednjih organizacij Slovencev v Avstriji, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, sta ocenili sedanje razmere na narodno politični fronti.
Kar zadeva položaj manjšin, sta vodstvi obeh organizacij ugotovili, da je ves razvoj dogodkov po sprejemu sedmojulijske zakonodaje pokazal, da gre za takšno zakonsko ureditev, ki omejuje in ovira enakopraven	razvoj
slovenske manjšine v Avstriji. Ta položaj se še bolj zaostruje spričo stalnega političnega pritiska, katerega cilj je prisiliti manjšino, da bi vstopila v manjšinski sosvet in tako posredno priznala sedmojulijsko zakonodajo. K temu je treba dodati še poskuse proti slovenskim aktivistom, in pa nabrzdano hujskanje, ki prihaja iz
znanih nemškonaciinalistič-nih centov.
V zvezi z bližnjimi občinskim volitvami (kot je znano, pristopata	osrednji
organizaciji k njim iz različnih izhodišč), je v izjavi rečeno, da so izhodišča Zveze slovenskih organizacij na eni, ter Narodnega sveta koroških Slovencev na drugi strani, odraz obstoječih političnih in socialnih razmer na dvojezičnem ozemlju Koroške; te razlike pa obeh organizacij ne bodo ovirale pri nadaljnjem skupnem nastopanju v prid uresničitivi sedmega člena državne pogodbe. Da bi določbe tega člena postale stvarnost, si bosta organizaciji še nadalje prizadevali, da pride do konstruktivnih	in
enakopravnih pogovorov z avstrijsko vlado, hkrati pa bosta z resničnim položajem še nadalje seznanjali tudi mednarodno javnost.
Novice in zanimivosti
OD PASTIRJA DO IZUMITELJA
BEOGRAD - 12. marca je minilo 44 let od mrti učenjaka in izumitelja Mihajla Pupina. O tom znanstveniku svetovnega slovesa je bilo že veliko napisanega v vseh svetovnih jezikih. Mihajlo Pupin, matematik in fizik, se je rodil 1858. leta v banatski vasi Idvor. Otroška leta je preživel na kmetiji pri starših, s šestnajstimi leti pa se je podal v svet. Leta 1874 se je izkrcal v New Yorku, ne vedočkodinkam. Metemko je delal kot pastir, kurjač, čistilec avtomobilov in delavec v tovarni, se je pridno učil. Že leta 1879, točno pred sto leti, je z odliko napravil sprejemni izpit na univerzi v Kolumbiji.
Prav na tej univerzi je bil kasneje 4 desetletja profesor
POSAVJE IMA SVOJO ZBORNICO
Posavje je povezano z novo medobčinsko ustanovo, z gospodarsko zbornico, ki ima sedež v Brežicah. Enotna zbornica bo preko združenega dela laže skrbela za skladnejši napredek regije, v kateri se interesi že od nekdaj močno prepletajo.
Pridružila se bo usklajt \anju občinske, komunalne in stanovanjske izgradnje, varstva okolja, planiranja, splošnega ljudskega odpora. Vse toje že sprejela > program kakor tudi dogovarjanje za številna druga pomembna razvojna področja tja do prizadevanj za hitrejši razvoj zaostalih krajevnih skupnosti.
na oddelku za elektrotehniko. V tem času je odkril vrsto izumov, ki predstavljajo epohalna odkritja. Ob koncu stoletja je bil proglašen na spisku 400 najbolj	uglednih
Američanov.
Toda ta znanstvenik jugoslovanskega rodu nikoli ni pozabil na svoj rodni kraj. To je dokazal tudi v svoji knjigi, kjer opisuje svoje življenje pod naslovom "Od pastirja do izumitelja", ki je bila prevedna v 18 jezikov.
NOVO MESTO - 160 novomeščanskih malčkov je dobilo dolgo pričakovan novi dom. V krajevni skuponosti Bršlin je skupnost otroškega varstva iz Novega mesta odprla nov vrtec, v katerem sta tudi dva oddelka, namenjena za organizirano predšolsko varstvo Romov (Ciganov).
PREDSEDNIK SLOVENSKEVLADE UDELEŽENCEM SVETOVNEGA
SREČANJA NOVINARJEV SMU4ARJEV KRANJSKA GORA -Politika odprtih meja in neuvrščenost, bratstvo in enotnost med narodi, samoupravljanje, spodbujanje razvoja najrazvitejših republik in pokrajin ter splošna ljudska obramba so osrednje	značilnosti
Jugoslavije, je dejal Dr Anton :vratuša na pogovoru z udeleženci 25. svetovnega srečanja	novinarjev
smučarjev v Kranjski gori.
Pri tem je poudaril, da samoupravni sistem ni samo družbenopolitična oblika, temveč gre tem predvsem za odnose med ljudmi. Po eni strani za to, da delovni ljudje sami raspolagajo z rezultati
svojega dela, in po drugi, da združijo posamične interese pri uveljavljanju v splošni družbeni interes.
Ko je odgovarjal na vprašanje, kako republike sodelujejo pri reša vanju skupnih ekonomskih problemov v Jugoslaviji, je posebej opozoril na jugoslovansko federativno ustavno ureditev in na suverenost vsake republike in pokrajine. To pa hkrati pomeni tudi njihovo odgovornost pri urejanju skupnih vprašanjah, je pojasnil	predsednik
slovenskega izvršnega sveta. Seveda prihaja do različnih mnenj in stališč, vendar na primer že sistem odločanja v zboru republik in pokrajin v skupščini SFRJ zagotavlja, da sklepi veljajo šele takrat, ko so sprejeti s popolnim soglasjem vseh republik in pokrajin.
SAVINJI
(Zelo prosto po Gregorčiču)
Krasna si bistra hči višin, ko tam pri Rinki še izviraš, izpod savinjskih še planin v dolino svojo pot ubiraš — krasna si, hči planin! Tvoj tek tam živ je, je legak. ko hod deklet s planine, tam čista si kot gorski zrak, šumljaš glasno kot spev krepak planinske je mladine — krasna si, hči planin! V začetku kot nebo si plava, še taka si kot ob izviri, potem postajaš vse bolj rjava, iz tvojih vod le smrad se širi. Vsa brozga se je vanje zlila, tovarniška odplaka vsa, kot da bi greznica bila in da nesnago vso si spila i/ kanalos. jadna hči planin!
Postajaš vedno bolj usranka, ko se do Celja privališ, saj vsepovsod in brez prestanka umazanijo le vloviš — ne, nisi več planin pozdrav, nosilka gnusnih si vonjav! Namesto da ljubo šumljaš, še bolj ozračje zasvinjaš, ki je že itak vse nemarno, saj v Celju imajo cinkarno... Pri Rinki voda, še vsa plava, si v Celju reka blatno rjava, so vode tvoje zastrupljene, ni ribe v tebi več nobene! Spomni se zdaj, Savinja rjava, če človek v tebi kdaj zaplava, da vsak pri priči utopi se, ker neusmiljeno vsak zastrupi se. Nikar ljudi več v smrt ne pahni, usmili se jih in — usahni!
-Ohrani starim sred srca se bolesten, a prelep spomin, saj je Savinja prejšnje čase bila res — bistra hči planin...
vrnili so se
Pred tremi tedni se je vrnila v domovino družina ing. Ivana Žigona. V Avstraliji so živelinekaj več kot deset let. Pred prihodom v Avstralijo so živeli nekaj let v Afriki, kjer je bil Ivan zaposlen kot gradbeni inženir pri gradnji velikih jezov v Abesiniji. Tu pa je bil zaposlen pri mestni vodovodni upravi. Poleg poklicnega deia se je bavil tudi z arhitekturo in drugim znastvenim delom. Mi ga poznamo predvsem kot arhitekta. Nam Slovencem je zapustil dva spomenika: po njegovem načrtu je zgrajena slovenska cerkev v Merrylandsu in spomenik pri društvu TRIGLAV, na katerem stoji popresje Ivana Cankarja.
Poleg tega je naredil tudi načrte za slovenske domove v Sydneyu, vendar žal ti načrti so ostali le na pergamentih. Rad je pomagal z načrti in z nasveti pri gradnji hiš našim rojakom. Vendar pri vseh te i delih je od nekaterih žel več nahvaležnosti kot pohvale ali priznanja. Kakor že kdo misli, Siovenci smo pač radi dostikrat nahvaležni, vsekakor naredil je svoje in plačal svoj narodni dolg. Njegova dela bodo pričala vsem nam in zanamcem. Brezdvoma pa je, da je med mani tudi le veliko hvaležnih src.
Hvala ti Ivan za vse in tudi za sodelovanje in prispevke za našo slovensko stran v listu
Naše Novine. Želimo vam vsem prav prijetno bivanje v domovini in veliko lepih uspehov. Nasvidenje doma a!: -)azopetzSydneyu.
Bilismonaohceti V nedeljo 35. marca sta si v slovenski cerkvi v Merrilandsu obljubila ve^no zvestobo SONJA VIDIC in CHRIS BELL. Nevesta je iz znane slovenske družine, ženin sicer Avstralec, je pa poznan televizijski igralec na kanalu 10.
Kljub	narodnostno
mešanemu zakonu je bila kar prava slovenska ohcet. Poročne obrede je opravil g. patar Valerijan, po obradu pa se je svatovanje odvijalo v društvenih prostorih na hribčku v Horsley Parku. Odborniki in društveni
delavci so res okusno pripravili svatovsko dvorano in mize. Vsi so se potrudili, da bi ja bilo vse najlepše in najokusnejše. Zato se je ohcet tudi temu primerno odvijala. Jedlo in pilo, plesalo in veselilo se je prav po slovenski navadi. K splošnemu razpoloženju je seveda w pripomogla harmonika Štefana Šerneka in z njim njegov orkester.
Veselje je trajalo dolgo v noč,
seveda reporter teh vrstic je preje omagal in ni dočakal zore s svati. Za"šrango"sose žal prepozno spomnili, vendar smo po stari navadi počakali pri vhodu ženina in nevesto s harmoniko, jim zaželili res vse najlepše v zakonu in morala sta popiti vsak čašo rujnega vinca. Ker se bodo svadbe še v
boduče vršile na slovenski način, bi bilo želeti, da bi jim dali več povdarka, kot na primer da se vpeljejo slovenski običaji kot je "šranga", narodne noše in
puodobno. Tudi to je del naših običajev in del naše kulturne dediščine.
Novopročencema še* enkrat naše čestitke in obilo lepega družinskega življenja!
RAZSTAVA BELOKRANJSKIH BIN
METLIKA- V prostorih vinske kleti Kmetijske
zadruge v McMi jv /p
dni pokušnja vina. Člani vinogradniškega društva Bele krajine pripravljajo namreč vinsko razstavo, ki bo predvidoma od 27. do 30. marca v Semiču, še pred tem pa je treba resnično izbrati najkvalitetnejša vina in pa zlasti tista, ki se ponašajo z vsemi	prednostmi
tamkajšnjih vin.
HEAVENLY VALLEY -
Jugoslovan Bojan Križaj je z drugim mestom v veleslalvmu za svetovni pokal dosegel
öosk} m) najmii
tekkmovalni upeh, saj je za zmagovalcem Ingemarjem Stenmarkom, ki je dobil še deveti zaporedni veleslalom, zaostal le za 71 stotink sekunde. Jugoslovanski upeh v Neavenly Valleyu pa je dopolnil Boris Strel s sedmim mestom in novimi devetnajstimi točkami svetovnega pokala.
10- Naše Novine, 9. april 1979

AFORIZMI
Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradur
Zemljo Moja
Želela bih da sam lasta visoko da poletim, tebi dome moj da sevratim.
Dome moj zemljo moja mila, u tebi sam najsretnija bila.
Želela bih staru majku da si vidim, zemljo moja tebi da se divim.
Za suze i bol u tebi nišam znala,
zemljo moja toliko sreče si mi dala.
Sama ovde u tudini sedim o tebi mislim, tebi draga zemljo želimdasevratiim.
Zemljo moja cvetaj mi i rasti, budi kao što si uvek bila i veruj mi ja znam, jednog dana ču da sa otvorenim srcem kažem,
Urednici! Štampajte mi aforizme dok sam "niko". Kad zemljo moja zauvek sam se
KlIflAtvi	On t roivi />ir/\ «■ I• rt^	"	*»
budem neko, reči ču vam sve u lice.
*
Izvinite, ja bih vam se pret(po)stavio, ali moram ostati
vaša sijenka na mojem imenu.
*
Prepotentni. Granica moje trpeljivosti bliži se ivici nestrpljivosti.
* •
Ovdje me iz kulture s e r u'ju svakog dana iz čistog mira. *
Što vredi kad nišam brava za svaki ključ, a nasilno ne volim da me otvaraju.
vratila.
Marijana Bahun
Neznam
Komu fali "daska u glavi" nek je traži u sopstvenom Jedna mi ruka maše osmjeh stablu.	#	Šaljem joj srcem ranjenim -
isto.
Mojih "pet minuta" drugi dočekuju.	i neznam, da li je tuga to, il
grijeh.
Izdali me ljudi. Izdala me žena. Izdala me Domovina - §l0 mj ¿e pogled ¡ažno Pa to je da te pamet izda.	_	zablisto.
Slavko Šparovac	Slavko Šparovac
Črnogorsko kulturno-umetničko društvo
"NJEGOŠ", SYDNEY
Ä

ORG ANIZU JE U SUBOTU, 14 aprila ZABAVU
u prostorijama EAST TERACE, Bankstown (sala grčke pravoslavne crkve)
-	Narodna i zabavna muzika
-	Organizatori vam pripremaju, kao i uvek, jedno prijatno iznenadenje.
-	Uz odličnu kuhinju, hladna piča i dobru poslugu prijatno čete provesti j oš jedno veče. Ulaz 3. dolara.
UPRAVA C. KUD "NJEGOŠ"
DOMOVINO
Tu smo svi izsvihzemaljasvijeta bjeli,crniižuteputi sa istim ciljem u borbi za život izgubljene nade oholi i kruti.
Utoplojsobi ukrugu svogdoma uzdjecu našu sječanjesebudi što če biti odnjih u tudini rastu dal' če ¡kad'od njih izrastsretni ljudi.
PESMAMRTVOM DETETU
Najlepše je zvati se majka, strahota, od reči te postaje i bajka,
Suze se slediše u trenu, neče
i želela sam da me ona zove daiskape,
tako,
samo rane u srcima krvare i
da i ja budem ko' što je svako.	jape.
Al' strašno se nešto desi	Srce se skameni, ledena
jednog dana,	stena,
od čega se razjapi velika	postadoh otsečeno drvo,
rana.
I krvari rana sve više, više, gubiseglastišeitiše.
nišam više žena. žena je svaka rodena, majka dabude,
da cveta uz dete od sreče lude.
I onda nastadoše strašne muke,
oči se mute, a grče ruke. Al' kad se detinjeg setim plača,
bol prestaje, a srce ojača.
Da na rukama Ijulja, nad njim da bdi,
da u nočima uz kolevku sedi. Da pogledom pomiluje celo biče,
sa detinjim osmehom zora da Devojčicu imaš", doktor mi jojsviče.
reče,
u trenu zanemeh od sreče. Al' sreča ode, kad čuh opet glas,
"Da li če živeti, postoji li spas".
Ožaštoopettako?
Zašto je sretniji od mene
svako?
U neizvesnosti živim, nemogu više,
ja hoču svoje dete da živi, da diše.
AP niko' ne nade reči za boli moje,
jel reči utehe za to ne postoje. Govore mi nemi, pogledi punisete,
umire ti majko rodeno dete.
A onda nesretnog oca videh, smrknuto lice, suze u očima, ukočene vilice. Bolni mu se jecaj ote iz grudi, kao da moli, pomozite ljudi.
Naše je čedo mrtvo, bez života.
U duše i tela ude nam
Al' ja to nikad doživeti neču, u grob ja sahranih sreču. Sad lutam po groblju i neznam gdeču, da stavim ruže i upalim sveču.
Tražim tu kolevku večnu, suzamadazalijem grudvu zemlje na grudi da privijem,
da zakukam umesto da se smejem,
telom svoje detence da zagrejem.
Da pevam dečije uspavanke, kao što čine sve druge majke. Al' neznam gde su je sahranili,gdeje, ko je sada Ijulja, ko li je greje.
I zato su moje oči izgubljene, hladne,
nemogu podojiti njene usne giadne.
I živim jel, živa nemogu u grob,
od' patnje i bola ja postadaoh rob.
VeraStojadinovič

AFORIZMI
Domovina! tamalariječ toliko toplo odzvanja ko jeka oplakana nizom svih preteklih dana	Ne podnosim ljude kojima je Domovina u džepu, a
hočel' opet sunce ogrijat nas patriotizam u stomaku.
njeno
jerdjeca smo njena i žali za nama.
CapariŠtefica
U///A
Molimo roditelje da nedovode decu ¡spod 12 godina starosti
Ne "citirajte" po meni», več mene.
*
Mi smo vrlo požrtvovani. Ne pokazuje li to i broj žrtava
umedusobnom obračunu?
*
Pravda i istina su dva slijepca. Jedna drugu vodi, idu zajedno, a tako su daleko jedna od druge.

Svijet je zaista mali. Moram se zadovoljiti urednikovom
ladicom u nedostatku ži voinog prostora.
*
Kako si inače? Eto tako», relativno. A ti»? Isto tako -Zivotinjarise.»
Slavko Šparovac
Rana u Rani
Zalud ko pas lutalica skitam, Oko kuče snova skrite u vočnjaku.
Ne vredi - za tebe, nikoga da pitam
Jer ti si nestala u gustome mraku.
No ja ipak skitam
blagosiljajučičudo
Da ču te sresti, izniklom iz
neba.
Stopi se sa srca, o, ti ledna grudo,
Dok postoji nada, vjerovati treba.
Lutajuči našim stazama skrivenim,
Več tri leta davnih. Jeseni, i Zime,
Stresoh se od bola drhtajem ledenim:
- Vidjeh trag s svježe -ranjavane Breze, Netko preko naših - svoje urezoje ime.
Slavko Šparovac Melbourne
NOC UMIRANJA (pesmaDARVINU)
Kiša. Voda, munja sneba sjeva huk vetra lomi se kroz granje tresak vala udara o stenje.
More ječi zemlja podrhtava.
Lelek žena, dece. Zapomažu ljudi, stoletna stabla lebde po zraku nebo sjeva ko da gori. Priroda daje al' i kaznjava.
Nekad bilo selo • juče grad nočas gori sve se ruši il' voda razara.
Umiru ljudi, deca se guše, nemakodaihspasi.
Priroda besni ko neman razara do juče znojem natopljenirad.
A sutra kad dode i svane dan videče se samo pust i uništen sjaj.
LIK
Danas sve to prošlost krije al' sečanja bole ko i ranije. Kad kad broz grudi zastruji munja i sečanja buknu ko dolazečaoluja.
Nastaje orkan, u meni sve se menja.
Dolazi ona. Nošena vetrom aTtalasomsora. Na krilima lasti, zvizdukom voza što se sliva iz daljina.
Srce skoči, zaigra do cigra misli se roje tamo gde se slika njena skriva.
Pamet stane, sve se menja a lik njen ko bujica letnja u
misli se sliva.
Sve huji, treperi i vetrič bruji kroz uvelo lišče što ga nekad voli al' orna tmina u prah ga stvori.»»
I sad kroz sečanja kadkad bol	se	rodi.
Živorad Lukič