OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered u Second-Clus M»tter December 12th, 1923 »t the Port Office »t Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR JN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 31. — No. 31. CLEVELANDSKE VESTI. —Vsled škofijske odredbe bosta premeščena dva naša slovenska duhovnika. Defini-tivnom župnikom cerkve Presvetega Srca Jezusovega v Bar-bertonu, O., je imenovan Rev. A. L. Bombach, dosedanji kapetan cerkve sv. Lovrenca v Newburgu; na njegovo mesto pride novomašnik, Rev. John VVeber. rodom Slovak. Dosedanji oskrbnik slovenske župnije v Barbertonu, Rev. Ludvik Virant je prestavljen nazaj k cerkvi sv. Vida v Clevelandu. —Minuli petek zjutraj ob 1. uri je umrla splošno znana Slovenka v Clevelandu, Mrs. Ivana Cankar, ki je .celih 16 let stanovala na 1096 Norwood Rd. in je bila poznana po naselbini kot .izkušena babica. Pred devetimi tedni ji je umrl sin Ferdinand, in sedaj je preminula tudi mati. Njena hčerka, Mrs. Leo Zakrajšek iz New Yorka, je dospela že pred par dnevi v Cleveland. kakor hitro je bila obveščena, da je njena mati nagloma zbolela. Pokojna Mrs. Cankar je doživela starost 67 let. Doma je bila iz Borovnice iz »Zalarjeve hiše. V Ameriki je živela 17 let;"poročena je bila' dvakrat. N. v m. p. —Dne 23. t. m. je pri kopanju v erijskem jezeru utonil 15 letni deček, Mike Putz, stanujoč na 1563 E. 34th St. Med plavanjem se ga je lotil* krč, radi česar je utonil. Njegovo truplo so potegnili iz vode eno uro pozneje. R. I. P. —V četrtek zvečer, 24 julija je umrla Mrs: Mary Berčič, stanujoča na 3551 E. 78th St. Zapušča soproga in 6 otrok. Naj sveti ranjki večna luč! —Dne 12. avgusta se vrše po vsej državi Ohio primarne volitve. Kandidat za državnega senatorja je naš znani slovenski odvetnik Frank J. Lausche, za kongresnika pa John L. Mihe-lich. —Ze mesec dni muči hud revmatizem Mrs. Karolino Mo-dic, hišno posestnico na 62. cesti in St. Clair Ave., da mora ležati v postelji. Zadnji čas se ji je bolestno stanje pričelo obračati malo na boljše ter je u-pati, da bo kmalu okrevala. —Vse slovenske hišne posestnike naše naselbine in v okolici opozarjamo na oglas domače zavarovalne tvrdke Haff-ner & Co., kjer lahko zavarujete svoje dome proti ognju in tudi;tornado. Svoji k svojim! —Dne 25. t m. se je v našem uradu mudil Mr. Frank Zaje, ml., sin znanega trgovca Frank Zajca v Leadville, Colo. Mr. Frank Zaje, ml. je predsednik tamošnjega društva sv. Jožefa, št. 56, K. S. K. Jednote. Dasiravno rojen v Ameriki, govori izborno naš slovenski jer zik. Iz Clevelanda se je napotil v New York City na konvencijo "Moosov." -o- Številna družina. V vasici Reutte v Avstriji se je pred. nedavnim poročil 62 letni vdovec, Daniel Felger 68 letno vdovo, Hedvigo Poe-schl. Ženin je pripeljal k hiši (21 otrok, nevesta pa 16, torej šteje sedaj ta družina že 37 otrok skupaj. IZ NEWBURGA. BLAGOSLOVUENJE NOVE CERKVE SE VRŠI 10. AVG. Nova kapela sv. Lovrenca v Newburgu (Cleveland) gre hitro proti dovršenju. Kmalu nam bo dal ključ Mr. Carson, potem pa pride dan posvečenja. •Blagoslovljena bo 10. avgusta, na praznik sv. Lovrenca ob 2:30 popoldne. Tedaj se zberejo vsa krajevna društva kot tudi nekaj sosednih društev, da se korporativno vdeleže slavnosti. Vabimo vse rojake, da so naši gostje ta dan. Saj je to narodni napredek. Torej v nedeljo dne 10. avgusta popoldne ob pol treh se vidimo, kaj ne? Da je med farani sv. Lovrenca veliko navdušenja za novo cerkev, se je fiokazalo zopet, ko je darovala družina Mike Muhič iz Buckeye Rd. celi veliki altar, ki bo stal $1,168. Drugi veliki dar zadnji teden je bil družine Frank Hrovat, tudi iz Buckeye Rd. Darovala je stranski altar, ki bo stal $450. Družina John Kenik je darovala krasno podobo Srca Jezusovega, stane $115. Družin? John Fi-lipovič je podarila krasno večno CHIKAŠKA MORILCA. CLEVELAND, O, 30. JULIJA (JULY), 1924. —r Leto X.—VolutM X. MILIJONARSKA SINOVA, LOEB IN LEOPOLD PRED SODNIJO. Chicago, IIL, 25. julija. —Ze peti dan se vrši pred tukajšnjo kriminalno sodnijo nad vse zanimiva obravnava znanih mi-lijonarskih sinov, Loeba in Leopolda, ki sta nedavno na zelo brutalen način odvedla in umorila 14 letnega Robert Franksa, edinega sina večkratnega milijonarja. Oba zločinca priznavata u-mor, vendar pa skuša njun zagovornik, Clarence Darrovv dokazati, da nista pri zdravi pameti, samo, da bi ju rešil smrti na vislicah. Doslej je bilo zaslišanih že številno važnih prič; vse so pričale obteževalno proti njima. Nathan Leopold, ml., zatrjuje, da po njegovem mnenju u-mor ni zločin; zločin je le bil, ker ga je policija izsledila ter aretirala. Njemu naj bi se prizaneslo, ker bi lahko človeštvu še dosti koristil s proučevanjem ptičev. Dva dni po umoru se je Le- PROŠNJA. POMAGAJMO NESREČNEMU LORAINU! Bedno stanje mladeniških raz-našalcev časopisov. Organizacija Ohio Consum-ers' League je pred kratkim izvedla preiskavo o 800 otrokih, ki prodajejo časopise po ulicah mesta Cleveland, O. 715 izmed teh so bili "newsboys"' po poklicu. Dobra tretjina izmed teh ni bila še 12 let stara. Večina izmed teh otrok ni zaslu žila niti $3 na teden. Izmed 50 mater je le 14 njih izjavilo, da je bilo vzdrževanje družine odvisno od prispevka njihovega zaslužka. Našlo se je, da otroci, ki prodajejo časnike po ulicah, zao-stajejo v šolah daleč za drugimi součenci. Več kot polovica otrok je imelo kako telesno hibo, ki vsled stalnega izpostav ljenja in napora utegne postati jako resne narave v poznejšem življenju. i1 opold v družbi aak«ga detekti-hič na eni strani - oltarja, i« iaaaztf^j drugi strani pa družina Gu-stinčič in Kožar. Neimenovana oseba je podarila podobo sv. Antona, zopet druga oseba dva angelja, ki staneta več kot $300. Tako bi lahko šli še dolgo naprej. Šele 18 let stari fant, Frank Kužnik, ml., je daroval $800 za vogelni kamen. Agent "Delavske Slpvenije" bo to imenoval veliko "zaslepljenost," prav gotovo. Toda kaj pa imate vi, ki niste tako strašno zaslepljeni? Gori omenjeni mladenič in vsi drugi so delavci. Pa čeprav so tako radodarni za cerkev in božjo čast. pa jim vseeno ostaja več, kakor pa oznanjevalcem boljševizma, ki ne dajo niti ficka za narod, niti za Boga. Še veliko drugih je, ki so istotako po svoji moči stopili in ob priliki bomo navedli imena vseh, ker zaslužijo kredit za njih požrtvovalnost pri ljudeh kakor pri Bogu. Bog plačaj vsem stotero! Rev. J. J. Oman. -o-—- • mladega Franksa smrt na vislicah. Ko mu je kasneje priznal umor, se je skliceval ha prijaznost sodnika, da bo obsojen samo v dosmrtno ječo. < Dalje je Leopold povedal detektivu, da sc nič ne kesa tega groznega dejanja, oziroma, da. ga vest ne peče. V nedeljsko šolo je hodil do 9. leta. Kasneje je pa cerkev in vero docela opustil; Leopold je po veroizpovedi j ud. Morilec Leopold se najbolj jezi, ker je v naglici izgubil svoja očala blizu onega jarka, kamor sta z Loebom zakopala nago telo 14 letnega dečka Franksa. Detektivi so jima prišli na sled baš vsled teh najdenih očal. Zverinska milijonarska mladeniča sta svojo mlado žrtev ugrabila v svoj avtomobil; med vožnjo sta Franksa z vrvjo zadavila mu veliko dleto zabila v možgane, kasneje pa njegovo truplo vrgla v nek jarek vse obžgano z neko kemično kislino. Senzačna obravnava bo trajala samo še par dni, nakar ju bo sodnik Caverly skoro gotovo obsodil na smrt. Zagovornik mladih morilcev, Clarence Darrow namerava zatem vložiti priziv in zahtevati ponovno obravnavo pred veliko poroto. Od guvernerja države Ohio smo te dni prejeli sledečo prošnjo: ' "Dne 28. junija' je našo državo Ohio obiskala velika elementarna nezgoda pogubonosen tornado. V Lorain, Sandusky in drugih sever no-ohijskih mestih je število človeških žrtev veliko, prizadeta škoda na lastnini pa grozna. Guverner države Ohio je izdal splošen oklic na državljane v Ohi#, da bi priskočili na finančno pomoč opusto-šenim krajem In je imenoval posebno pomožna komisijo, se-stoječo 12 uglednih trgovcev Iz naše države, ki bodo nadzorovali vso tozadevno akcijo pod nadzorstvom Ameriškega Rdečega Križa. Vsak darovani dolar se bo porabil r pomoč najbolj revnim in i^ijbolj prizadetim. Poleg splošnega oklica na ohijske državljane, smo se obrnil tudi aa pomot na trgovce in druge korporaciV ki poslujejo v naši državi, tako tudi na rasne zavarovalninske družbe in "Prepričani smo, da se bo temu klicu odzvala tudi vaša cenjena bratska organizacija in da bodo vaša krajevna društva prispevala po svoji moči. "Z velespoštovanjem. "VIC DONAHEY, L r. "Guverner-države Ohio. (Pečat) *F. A. MH.LER, L r. načelnik Ohio pomožnega odbora." , Columbus, O., 10. julija, 1924. Pristopajte h K. S. K. Jod-mM Sreča dalmatinskega izseljenca v Južni Ameriki. Dalmatinski izseljenec Ivan Dubravčič iz Nevežišča na otoku Braču, po poklicu rudar, je v Vilia Pacheti v republiki Boliviji v Južni Ameriki odkril izredno bogat sklad cina. Dosedanji kralj cina v Južni Ameriki, Don Simon Patino je ponudil Dubravčiču za rudnik 100 milijonov bolivijskih puzov ali tri milijarde dinarjev. Dubravčič je ponudbo odklonil. Sedaj je v Južni Ameriki 7 jugoslovanskih doseljencev, ki imajo milijarde premoženja; med temi so najbolj znana imena £fi-hanovič, Petrinpvič ln Babu-rica. Cenjeni nam sobratje, sosestre! Ker se je ta velika elementarna nezgode pripetila v državi Ohio, kjer ima naša Jednota 14 krajevnih društev, s skupnim številom članov obeh oddelkov 3,550 in ker je bilo vsled tornada prizadetih tudi nekaj naših rojakov v Lorain, O., stopa glavni urad K. S. K. Jednote pred vse naše članstvo z uljudno prošnjo, da priskočite nesrečnim Lorainčanom na pomoč. Osobito apeliramo na krajevna društva v državi Ohio in po bližnjih državah. Kakor se poroča, je minuli tornado prizadel mestu Lorain za trideset milijonov dolarjev materijalne škode. Iste v celoti sploh ne x> mogoče nadomestiti, toda vsaj delno odškodnino pa zaslužijo hudoprizadeti Lorain-čani. Apeliramo na brate tajnika in sestre Upnice, da naj to prdl*5$ pM&tajo aa >rihodnj? mesečni seji ln da kaj darujejo v to svrho iz svoje društven« blagajne, ali med članstvom. Prispevke naj se izvoli pošiljati a?: Glavni urad K. S. K. Jednote. Imena darovalcev ho-do sproti priobčena v "Glasilu." ANTON GRDINA, gl. pred*. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Joliet, IIL, 24. julija, 1921. IZ DOMOVINE. Umrli so v Ljubljani: Marija Krivic, tobačna delavka v pokoju, 59 let. — Franc Vidmar, krojač, 63 let. — Klot; Hubad, žena nadsvetnika finančne prokurature, 35 let. — Alojzij Zadravec, tapetniški vajenec, 20 let. — Frančiška Polajnar, gostačeva hči, hiralka. 17 let. — Karel Giberti, bivši zasebni uradnik, 76 let. — Ivan Vončina, magistratni ravnatelj v pokoju, 75 let. Umor. 29 letni čevljarski pomočnik A. Jelen, ki je zadnja leta živel na Vrhniki pri Ljubljani, je 10. julija v neki javni hiši v Gradcu s čevljarskim nožem zabodel 27 letno Frido Strobl. Po umoru je hotel Jelen skočiti z okna na ulico, kar pa so preprečili. Množica je hotela Jelena linčati in ga je hudo pretepla. Tat v cerkvi V Crenšovcih pri Dolnji Lendavi je bilo vlo mljeno v domačo cerkev. Tat je ukradel pozlačeno monštran-Co in srebrn kelih v skupni vrednosti 20,000 Din in je napravil pri vlomu tudi precejšno škodo. Smrtna kosa. Na Igu pri PROGRESIVNA STRANKA. LA FOLLETTE DOLOČIL TO IME POLITIČNI STRANKI. Washington, 25. julija. — La Follettejev kampanjski odbor je danes določil formalno ime: "Progresivna stranka," katero se bo odslej povsod rabilo; za svoj uradni znak so si pa izbrali zvon Svobode. Označeno ime se je določilo na zahtevo nekaterih držav, kjer senator La Follette kandidira za predsednika Združenih držav na tem tiketu, za podpredsednika pa senator Wheel-er iz Montane. Pri izberi tega imena ni bilo lobenega nasprotovanja, ker beseda progresivci je že precej jdomačena med našim ljudstvom in znači skupino republikancev in demokratov, ki ne odobravajo več svojih starih načel. Eden je predlagal označbo "Buli Moose," ki je bila pa -avrnjena. Nova stranka noče meti slike kake živali za svoj iradni znak, kakoršne imajo >*epuhlikanci (slona) in demokrati (osla); izbrala si je rajši .ato zvon Svobode, ki je naj- POSLEDICE PROHjEBICIJE. Washington, 28. julija. —Dasiravno je v Združenih državah uvedena prohibicija, se ameriško ljudstvo noče odvaditi opojne pijače. Ker se iste ne dobi ve v gostilnah, se poslužujejo nekateri zdravniških predpisov (receptov), s katerimi se dobi dobro kapljico po lekarnah. r „ Minulo fiskalno leto se je izdalo 11,268,469 tozadevnih zdravniških receptov. Na ta način se jc prodalo in spilo 1,-347,753 galonov viške, 9,945 galon konjaka, 8,173 galonov bri-njevca, 2,015 galonov ruma, 30,753 galonov vina (veliko več samo pri nas v Clevelandu. Op. stavca.) in 2,156 galonov alkohola. • To ogromno količino zdravilne pijače se je izpilo v 25 državah, kjer so zdravniški pred-' pisi dovoljeni, v 23 državah pa prepovedani. -o- Krvav dogodek pred ljubljansko pošto. Dne 13. julija po polnoči je bil pred glavno pošto ustreljen 20 letni tapetniški pomočnik, Alojzij Zadravec. Kako je prišlo do tega žalostnega dogodka, vsled pozne ure se ni moglo ugotoviti. Padla sta dva strela. Nesrečnež je bil zadet v vrat. Prepeljali so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu. Govori se, da se je istočasno vršila v Tivoliju cela bitka med Orjuna-Ši in komunisti. Baje so trije težko ranjeni in da se nahajajo na policijskem ravnateljstvu ZASTRUPLJENO PIVO. Budimpešta, 28. julija. —Ko je tukajšnji gostilničar, Martin Rumler nastavil sodček svežega piva, si ga je takoj privoščil en kozarec; enako ga je nekaj spil tudi eden izmed njegovih stalnih gostov. Par sekund zatem sta se oba mrtva zgrudila na tla. • Ko so razbili pivov sodček, so našli v njem veiik&ga poginulega gada. Kača je namreč pri vehi zlezla v sodček še predno je bil napolnjen ter je s tem pivo zastrupila. -o- Število prebivalcev večjih ameriški mest. . Washington, 28. julija. — Državni statistični urad je te dni priobčil imena devetih ameriških mest po velikosti števila njih prebivalcev. New York šteje sedaj 6,015,-504 duš; Chicago 2,939,605; Philadelphia 1,951,076; Detroit nekaj nad 1,000,000; Cleveland 912,502; St. Louis 812,689; Bal-timore 784,983; Boston 776,783 in Pittsburgh 625,915. Cleveland, O., je torej šc vedno peto največje mesto naše Unije. Druga znana mesta države Ohio imajo prebivalcev kakor sledi: Cincinnati 407,-835; Columbus 266,709; Day-ton 169,236; Youngstown 155,-153; Canton 102,754. Skupno število prebivalcev Združenih držav znaša sedaj 112,078,611. x>lj primeren znak za vse ame-Lj ubijam je umrl tamkajšnji/ riŠke ljudstvo. župnik, č. g. Viktor Koechler. Samoumor na Posavja. Dne 12. julija dopoldne je 60 let ni skladiščnik na južni železnici v Ljubljani, Ivan Bernot, izvršil v Tomačevem, kjer stanuje, samoumor. Obesil se je zunaj Vasi frri Savi na drevo in sicer za pas. Pri njem so našli 50 Din gotovine, uro in pozivnico na sodišče. V skladišču je bilo svoj čas ukradeno nekaj tobaka, pa je pokojni tega po nedolžnem obtožil dve ženski, ki sta ga zdaj tožili. Bernot se je bržčas obesil vsled očitkov vesti ali pa iz strahu pred obsodbo. Izpremembe poštnih okolišev. S 1. julijem t. 1. so se izločili iz okoliša sevniške pošte naslednji krajevni deli popisnega kraja Podgorice: Cerje, Dolgert, Drenovec, Hrastje, Orehovec, Podgorica, Žarke in Zdole in se pridelili okolišni pošti v Raz-boru, ki je podrejena loški poŠti pri Zidanem mostu. Meštrovič Splitu. Meštrovič je silni Maruličev spomenik mestuvtiplitu prepustil popolnoma brezplačno. Spomenik bo zato stal z vsemi stroški samo približno 150,000 Din. K temu prispeva splitska občina 50,000 Din. Meštrovič je županu Tar-tagliu obljubil, da podari mestu Split, ako se srečno vrne iz Amerike, še drug monumen-talni spomenik, in sicer spomenik Narodnjega osvobojenja, ki bo 5 m visok. Županske volitve. Kranjska gora. Dne 13. julija je bil za župana vnovič izvoljen Josip Lavtižar, odločen pristaš SLS. :., Bohinjska Bistrica. E Pri županskih volitvah je bil izvoljen za župana pristaš SLS, g. Ma-vrič in sicer z vsemi glasovi.., Moravče. V Moravčah pri Domžalah je bil za župana izvoljen Anton Cerar, pristaš SLS. Vdika AGITtRAJTE JEDNOTO! ZA K- S. K. Dalje je bilo sklenjeno na tej konferenci nabrati v kampanj-*ke svrhe najmanj $3,000,000. Prispevke se bo sprejemalo samo v malih zneskih, $1 naprej. Doslej so se skoraj že vse strokovne organizacije izrekle za La Folletta in njegovo stranko. Sirote ponesrečenih premo-garjev. Smrtne nezgode v pennsyl-vanijskih premogovnikih so v Jobi od leta 1916 do 1922 ubile očeta 4,055 otrokom. Glasom poročila kompenzacijskega urada države Pennsyl-vania je povprečna starost teh sirot znašala- šest let in 34 tednov. Kompenzacija plačana materam teh otrok, preneha po 300 tednih. Odškodnina za vsakega otreka sicer nadaljuje tuli potem, dokler otrok ne postane šest let star, ali redkokdaj prasega $2 na teden. Vlada r.a3U>pi proti orjunaškim zločinstvom. Poročila o nemirih in neredih, ki jih dan za dnem povzroča Zerjavova Orjuna v Sloveniji, vzbujajo tudi v radikalnih vladnih krogih veliko vznemirjanje in v vladi sami neprestane nemire. Posebno slučaj na Viču in Podnartu sta vzbudila zgražanje nad samostalnimi demokrati v Sloveniji, ki zlorabljajo nacionalno mladino za politične zločine. Zato je sedaj uspelo, da je dobil minister dr. Srkič pooblastilo, da energično nastopi proti nadaljnim nasiljem od strani* organiziranih razgrajačev in da se eventuelno postopa proti njim tudi po zakonu o zaščiti države. Minister Srskič je danes po vladnem naročilu izdelal nalog, ki bo razposlan vsem policijskim oblastem po državi. Glede sodnega postopanja je dobil minister Grisogono nalog, da se morajo takoj započeti procesi pro- ti vsem nacionalistom, ca kate-V občini Velika j re trdi javno mnenje, da ao a« vas, okraj Litija, je bil izvoljen udeležili raznih zločinov. Teza župana Jožef Robič, posest- mu odloku ae j« proti vil zlasti nik is Laz, odločen pristaš SLS i Svetozar PribMcvič. T*""- ?jv«11 J>| Mt^&v-^ Društvena naznanila VABILO NA PIKNIK! Vsi brooklynski in newyor-iki Slovenci se uljudno vabijo na v letni piknik, katerega priredi slovensko podporno društvo sv. Jožefa, št. 57, K. S. K. Jednote, Brooklyn, N. Y., v nedeljo, 17. avgusta, 1924, v znanem Emerald parku, Myrtle Ave., corner Martin Ave., Glendale, L. L Vstopnina za osebo 35 centov; otroci do 12. leta so vstopnine prosti, Na veseličnem prostoru svira izvrstna slovenska godba. Žrebal se bo platnen namizni prt, vreden $50. Srečolov,' kegljanje za "cash" dobitke. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča Veselični odbor. Is urada tajnika društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O. Tem potom sporočam članstvu našega društva, da se kolikor mogoče v obilnem številu vdeležite prihodnje redne mesečne seje dne 3. avgusta. Na tej seji imamo nekaj važnega za ukrepati v prid in procvit našega društva; zato je treba, da pridete na to sejo ysi kolikor mogoče, da ne bo potem kdo stvari oporekal, češ: kaj sem jaz vedel o tem. Po hišah ne bo nihče hodil vabiti na sejo; vsak član ali članica dobiva "Glasilo," pa naj ga prebere, v njem bom vse sporočal, kako in kaj. Sitnost je res s poštp, ker prismonoša zmeče vse na kup v prodajalni. No, pa se malo sami pobrigajte! Ob četrtkih, ko običajno prida "Glasilo," idite ga iskat Zdaj pa k seji. Kakor sem že rekel^ seja bo važna, zatorej pridite vsi na sejo. Bratje in sestre! Dosegli smo lep rekord pri napredku našega druitva. Glejte, že četrtič smq odlikovani z nagrado od Jednote. Ali ni to lepo za dve leti obstoječe druitvo v naši mali naselbini? Vse to kaže, da se naše članstvo zanima za napredek. Torej bratje in sestre, le še naprej, da ne bodo naši sosedje iz Clevelanda mislili, da so VVestparkčani kar tako tja-vendan. Potrudimo se, da dobimo še kako nagrado. S - pozdravom do vsega članstva in na svidenje dne 3. avgusta na seji! y Joseph Grdina, tajnik. ; "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 30. JULIJA, 1924. Ely, Minn. — Spoštovani sobrat urednik: Danes vajn hočem podati malo novic, kako uživamo pri rodne čare po min-nesotskih jezerih in gozdovih. Kar imajo tukaj, tega ni pri vas. Danes vam ne bom pisal o velikem nedeljskem katoliškem shodu na Evelethu, ki je bil nad vse druge sijajen radi ogromne vdeležbe in navdušenja. Danes smo se poglobili že vsi v prekrasno pqrodo teh čarobnih jezer in košatih gozdov; kar uživamp mi. tega nimate vi. Skoro zayidamo divje zveri, ki imajo prednost uživati to krasoto narave,, nekdanjo last Indijancev. Tukaj je več kot tisoč divnih jezer, vsi okinčani s krasnim zelenjem, cvetjem vseh barv itd.. Na obrežju teh jezer se pasejo brhke srne, jeleni, zajci, moosi in drugi gozdni domačini. Vozili smo se med temi jezeri v čolniču 2Q in 30 milj daleč, prepevajoč slo-ce narodne pesmi. Tu smo ogledovali one kraje, kjer so pred več leti učili Indijance naši pijonirji, naši slovenski duhovniki. In še sedaj jih poučuj« nekaj naših slovenskih duhovnikov. O, kako krasno, kako miro-> sladko je tukaj Ljudje pri isti starosti po 12 in 15 let mlajši; so rdeča, roke močne, obW* F* V8i veseli. Najstarejša slovenska nasel- kamor ne moremo naprej, skoro vsak vlak zamudimo. Vozimo se na avtomobilih, in ti so vedno prepozni za pol dneva, ker nas pričakujejo v drugi naselbini. Zabave je dosti; samo nekaj resnega se mi ja te dni pripetilo. Poslušajte: Tisti navihani Germ iz Colo-rade je nekaj "našpilal." Ko smo se peljali daleč od mesta Ely v gozd, na letovišče (v vilo) prijaznega rojaka, Mr. Man-telna ob jezeru, kamor pride svoje čase tudi medved pogledat, če je ostala še kaka srnjakova bedra od večerje — da hi tam prenočili, se je imenovani navihani sobrat preoblekel y Ku Klux belo haljo in se je splazil v črni noči in #ozdu do jezera, kjer sera jaz poslušal šumljajoče valove. V vili jd nastal velik krik in krohot. Jaz sem bil ves zamišljen v tiho šepetanje valov med luninim svjtom; ko nekaj zapazim, da šumi, hitro napravim nekaj korakov bližje vile, kjer je bil šum in ropot, in takoj se znajde ona prikazen poleg moje strani. In ker sem vedel, da se nahajam na varnem blizu stopnic, sem zakričal: "Poberi .se!" In res, ta gozdni duh (iz Pueblo, Colo.) se je ustavil. Zahvaliti se moram mojim tovarišem, ki so se že naprej tako škodoželjno smejali mojemu strahu, da so me na ta način opozorili na nekaj nepričakovanega. Iz tega lahko sklepate, kako smo se imeli v teh čarobnih minnesotskih gozdovih in ob divnih jezerih. Ako bi pa vam hotel vse povedati, kako gostoljubno in življenja polno smo se imeli, bi moral pričeti že z Duluthom. kjer so nas Evelethčanje pričakovali z avtomobili in sicer: Mr. Fritz in njegova hči in Mr. Anton Skubic, II. podpredsednik K. S. K. Jednote, katere je nam predstavil z nami potujoči brat Martin Shukle, glavni nadzornik naše Jednote, doma tu-;di iz Eveletha. Iz romantičnega mesta Duluth smo se z avtomobilom vozili kakih 60 milj severozapad-no do našega cilja, Eveletha. Dospevši tja, smo že od daleč čuli potrkavanje zvonov, nazna-njujoč, da se bo vršila velika slavnost^ naslednji dan. Sprejeli smo bili v hišo sobrata Shukljeta, kjer smo ostali čez noč. Po cestah celega mesta smo na večer srečavali junaška bitja minnesotških rudarjev, ki so zgledali kakor hrastovi debli mpčni; bili so vsi vesele narave. Pozdravljali smo se in spoznavali in vsi so nam obetali, da bo jutri (v nedeljo) veliki slovenski katoliški dan; k temu so nam pa pritrjevale dekoracije celega mesta, vseh cest in javnih stavb, kakor Mestnega avditorija in drugih. Že tedaj smo dobili pravi pogum in ne zaman. Kar smo na Evelethu doživeli drugi dan, tega ne pozabimo zlepa. Natančno poročilo o tem shodu bo priobčeno v "Amerikanskcm Slovencu in Edinosti;" gotovo vam bo pa še kdo drugi kaj o tem pisal. Po shodu in večerji se jc pričela avtomobilska vožnja, v kateri sta sc odlikovala brat Anton Skubic in njegov sin. Mesto Gilbert je bilo prvo, kjer smo se ustavili in sicer pri Mr. Kukarju, nekdanjemu glavnemu uradniku K. S. K. Jednote. Zabava tukaj je1>ila tudi izbor-na; prenočili smo pa zopet pri Mr. Shukletu. Drugi dan smo jo ubrali k našemu sobratu Skubicu na Auroro, kjer smo bili nod vse gostoljubno sprejeti in tudi postrežem; še poprej smo pa obiskali na Virginiji Mrs. Kostanj* šek, soprogo pokojnega uradnika K. S. K. Jednote, Math Ko-stanjška. Od tam smo se podali v najstarejšo slovensko naselbino na Iron Range, v Totv-er, Minn., kjer so nas prav iz-borno počastili z vožnjo po milion- jezeru ali tam, Ni- prve čase učili Msgr. verne Indijance- To jfs bila za-res krasna vožnja, pa tudi fina večerja na otoku; zato so skrbeli sobratje ip naie stare korenine iz Tovverja: brat Skala, Zobec, Stukel in Gornik. Od tukaj se je nadaljevala naša vožnja na Ely, kjer smo se nastanili pri Mr. Mantelnu, trgovcu iu v hotelu sohrata Fr. Vprantha, ti so iz uljudnosti do das storili vse, kar so le mogli. Še mnogo bi lahko naštel, pa to pride drugič na vrsto, o priliki; reči moram le to, da je v Minnesoti naše slovensko ljudstvo vse na boljem, kakor si ga mi zamoremo predstavljati. Vsi zgledajo zdravi in močni; skoro vsakemu se 'vidi, da je za 12 do 15 let mlajši nego je v resnici; takih korenjaških in zdravih postav se ne vidi po velikih mestih. In reči moram še to, da bi morali iti naši Slovenci na počitnice v kraje, kakor je Minnesota. . Ako želi kdo videti kraje, kakoršni so v stari domovini, in še lepši, naj 3e poda v Minnesoto. Tukaj se počuti človek bolj domačega kot kje drugje. Tukaj so večina vsa uradna službovanja v slovenskih rokah; osobito na Ely, kjer je naš rojak župan in drugi mestni uradi so v vsi slovenskih rokah, tako tudi na Aurori in drugod. Zares niso to velika mesta, broječa od S do 10 tisoč prebivalcev; so pa pristno po domače urejena za življenje. Tam živijo naši prvi pijonirji že nad 40 let, in so ie vsi trdni ter zdravi. To je moj utis, katerega vam podajam, sobrat urednik, predno se podam na zapad, odkoder vam bom poroča), kako je kaj na coloradskih visokih gorah. Vaš sobrat, Anton Grdina. Eveleth, Mirni. — "Tok' sem vesel, da ne vem, kaj b' začel." Tako je pisal enkrat naš Indijanski misijonar, Rev. Roman Homar, 0. S. B. Ja mi smo tudi veseli p, še, saj veste, da smo imeli katoliški shod. Ne mislim pisati na dolgo — to-bodo že storili sposobnejši, le malo . površno želim opisati morebitne pomanjklja-je naprej prosim, da oprostite. Kaj kmalu po deveti* uri je bil pohod po mestu od City Auditorium do cerkve sv. Družine, Za zastavo šolski otroci z ameriškimi zastavicami v rokah, uradniki glavnega urada, sosedna društva po starosti, naposled domača društva. Ob 10. uri sv. maša, katero je daroval Very Rev. M. Savs. Pridiga, ob-boh v Recrational Building. Naj omenim, da je bil to eden izmed največjih obhodov v tem mestu. Skupen obed. Ob 2. uri pričetek ^shoda. No, malo se je podaljšala ura, pa to ni nič. Slavni gostje so bili naš Prevzvišeni g. škof J. T. Mc-Nicholas iz Dulutha; Very Rev. M. Šav£ iz Shakopee; Rev. J. Schiffrer iz Chisholm; Rev. F. Sedej iz Hibbing; Rev. J. Jer-she iz Biwabik; Rev. F. Mihel-čič iz Ely; naš župan, Vtetor E. Esling, sodnik Moylan, mestni svetovalec, rojak George Brine, Mr. Anton Grdina, Mr. Josip Zalar, Mr. John J. Jerich, Mr. J. Germ in Mr. Martin Shukle. Izmed teh je prvi govoril naš višji pastir, škof McNicho-las. Krasen je bil njegov govor, poln ljuezbni do sloven-* skega naroda, katerega on viso-čisla. Lepe nauke nam je podal, ohranimo jih. Med drugim je opomnil, da je 12 do 14 duhovnikov Slovencev v Škofiji Duluth, katere lahko primerja med najboljše duhovnike sveta. Živeli naši slovenski duhovniki! Živel • naš prevzviie-ni nadpastlr! : Drugi govornik je pan, V. E. Essling, ravno ni ce. Moy ščina ne teče gladko. Lep govor je bil. Toda Mr. Brine v prihodnje morate pa po slovensko, če ne ravno učeno, tisto ne zameri Pikče, ker niste pohajali nikdar v slovensko Mo. Mr.' John Jerič-a besede so bile prepričevalne in neustrašljive kakor grom močnegs urednika ima Aiperikaaski Slovepec-Edi-nost, vernega uradnika Jednota. Rev. Sehiffrer iz Chisholm je v krasnih besedah naslikal praktičnega katolika. Dolžnost Slovencev, besede, ki morejo priti le iz srca dobrega duhovnika, ki ljubi svoj narod. Neustrašeno je nastopil Mr. Josip Zalar. Močan kot hrast za versko narodno prepričanje. Ni pozabil tudi onega moža, ki je takorekoč položil vogelni kamen Jednote, Rev. M. Šavsa. Potem glava .Jednote, Mr. Anton Grdina. Kako lepe so bile njegove besede, pravi steber naroda. Mr. Germ tudi trdno versko prepričanje kiti njega, vnet za vero, dom in narod. Začetnik Jednote, Rev. M. Savs važne podatke iz prvih let tega okrožja nam je č. g. podajal. Žal, da so nekateri govori izostali in da se je nekaj ljudstva razšlo pred časom. Nekaterim se je tako godilo, ker so imeli nekaj biserov seboj, da sp morali obrniti tisto. "Otroci ubogajte," je rekel nekdo, da drugič poskrbi za te besede tako, da vzame seboj kaj za pod njih male zobe, da bo tako lahko ostal do konca. Bodite u-verjene čč. gg. duhovniki in vsi govprniki, da sp globoko segale vaše besede in upamo, da bodo tudi ostale. Dal Rog, da bi obrodile stoterni sad, da bi imeli dosti vernih starišev, dobrih mater in očetov, potem bodo dobri tudi njih sinovi in hčere. Roka, ki vodi zibel, vodi celi svet, dobre ipatere nam bodo dale dobre duhovnike, katerih nam bo kflutfu primanj kovalo,, dale nam bode dobrih, neustrašenih vernikj^priteljev,; lajikov, kot so naši Grdina, Zalar, Jerič, Germ. Potem bo naš narod varen, star slovenski narod. Živijo, trikratni živijo, Grdinu, Zalarju/ Jeriču in Germu! Hvala vam iskrena. Hvala tudi vam, sosednim udeležencem,, hvala igralcem in igralkam, pevcem in pevkam. Hvala tudi vam g. župnik, tyvala uradnikom in uradnicam naših domačih društev za pripravo shoda. Č. g. duhovni vodja Jednot?, kaj ste delali pa vi, da yas ni bilo v Minnesoto, saj ste rekli, da pridete. In ravno, Min-nesotčani bi bili radi vas videli; sprejmite torej minnesot-ske pozdrave tam v deželi hrušk (sliši se, da tam pri vas raste to sadje). Udeleženec shoda. Eveleth, Minn. — Katoliški shod na Evelethu je nad vse pričakovanje krasno uspel. Da je pa uspeh tako velikanski, so pripomogla društva po Range in vsa domača društva, ki so se v tako lepem, da, lahko rečem v polnem številu vdeležila shoda; potem pa izvrstni govorniki", ki so nastopili s tako izbor-nimi govori, da bi jih bil človek krfr cele dneve poslušal. Spodaj podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se na tem mestu naj iskrene j še zahvali vsem društvom in njih voditeljem, ki so razun Hib-binga, prihiteli s svojimi zastavami k nam in pomagali napolniti veliki mestni auditorium do zadnjega kotička. Bodite zagotovljeni paše hvaležnosti in nove u danosti do vas, draga ippgna dfliitva. Kadar boste rabili olj tej ali oni priliki naše pomoči, bomo se z yeseljem najpjrisrčnejio zahvalo iaj podpisani odbor govornikom na sfco-poset in njihove vore, v ka-k Uube$pi vrsti njenemu vladiki, mil. g. škofu, ] Rt. Rev. John T. McNicholas za njegov dohod v našo sredino in za njegove krasne in ve-lepomerabne besede, ki bodo gotovo vsakemu vdeležencu o-stale globoko v spominu. Lepa zahvala tudi mestnemu županu, Mr. Victor Essling-u, ki je drage volje pohitel v našo sredino ter nas v izbornem govoru navduševal k ljubezni do naše nove domovine. Vsa čast tudi našemu priljubljenemu mestnemu sodniku, Mr. Moy-lanu, ki nas je v njemu prirojenem šaljivem govoru pozdravil. Istotako vsa zahvala mestnemu svetovalcu, našemu rojaku, Mr. George Brine za navdu-ševaini govor do tukaj šne mladine, da naj pristopa v K. S. K. Jednoto. Najprisrčnejša zahvala Mr, John Jerichu za krasen govor in navduševalne besede za katoliški list. Naj-iskrenejši — Bog plačaj — tudi Very Rev. John Schiffrerju, za toli krasne in velepomembne misli, katere je* izražal v svojem dobro premišljenem govoru in za točke, ki nam jih je podal, ki bi služile k izboljšanju stališča našega naroda. Bodite prepričani prečastiti gospod, da bodo „vaše besede o-stale v našem spominu in da se bomo vsak po svoji moči trudili, da bodo prej ali slej sad obrodile. Le še večkrat nas navdušite s takimi pomenljivimi besedami. Najlepše poklo-ne tudi govoru Mr. J. Germ-a, v katerem je navduševal stari-še, da naj vpišejo svoje otroke v mladinski oddelek naše Jednote. Bodite prepričani, da bodo vaše navduševalne besede obrodile sad v srcih naših starišev in da bodo dobile odmev v dejanju. Našo globoko hvaležnost tudi Mr. Joseph Zalar-jll za. navduševalne besede, v katerih je pobijal neresnične trditve naših nasprotnikov. Polno ydanpsti in najprisrčnejša zahvala pa pred vsem našemu vrlemu predsedniku .. K. S. K. Jednote, Mr. Anton Grdiriatu, ki se ne boji niti so vraga ter neustrašeno prireja katoliške shode po slovenskih naselbinah ter vzbuja naše sorojake iz mlačnega verskega življenja k novi, živi ljubezni do največjega zaklada našega srca, sv. vere, kar je storil tudi v naši naselbini v polnem pomenu besede. Bodite zagotovljeni, da vas bo ohranila naša naselbina vedno v blagem spominu in bo ohranila vaše lepe in prepričevalne besede globoko zapisane v vam udanih srcih. Spremljaj vas božja' pomoč pri vašem delovanju, ponavljam, kar so vam deklice v pozdravnej pespii želele. Bog plačaj vaš trud. Sto tisoče in tisoče zahval iz dna srca cele naše naselbine končno našemu toliko priljubljenemu in popularnemu govorniku, Very Rev.- Matija Šavs-u, dekanu v Shakopee, Minn. Že s svojim poljudnim slikanjem katoliške in nekatolišl.e družine, oziroma nje delovanja, v cerkvi, si je pridobil srca naših rojakov, ki so popoldan komaj čakaji, da sc je vzdignil na odru in zopet spregovoril. V prav domačem in prikupljivem jeziku-je jedrnato slikal težave pri ustanovitvi Jednote, nje prve ppČetke in razcvit. Prav temeljito je dokazal in povdarjal, da je Lila K. S. K. Jednota u-stanovljena iz dveh vzrokov, namreč pomagati bližnjemu v sili telesni in drugič ohraniti sv. vero v srcih naših rojakov. Svoj mojstrski govor je pa, kajpada tudi zabelil z raznovrstnimi šaljivimi prigodki, katere je doživel na agitaciji za u-stanovitev K. S. K. Jednote Premišljene besede njegpve so ganljivo uplivale na srca naših rojakov,Jti ne bodo tako hitro pozabili blagega dekana in njegovih zlatih besed. Zato pa še enkrat kličem v svojem in v ■ u vseh naših rojakov: Bog povrni vam vaš trud in te **** Oprostite, gospod dekan, da je vam bolj na zadnjem mestu, je pa toliko bolj uda-nostna in prisrčna. Podpisani je šel v zahvali po redu govorov na zborovanju. Pri tej opombi še sprejmite osobito od podpisanega tisoče in tisoče zahvale, da ste se odzvali njegovemu povabilu in ste na tako lep in plodonosen način nadomestovali č.' g. duhovnega vodja, Rev. L. Gladeka, kateri, čeravno duša duhovnega gibanja v Jednoti, ni mogel priti na zborovanje, zadržan po raznih opravkih doma. Vsa priznalna in najprisrč-ša zahvala tudi vsem častitim gospodom slovenskim duhovnikom na Range, ki ste nas v polnem številu počastili s svojo navzočnostjo pri zborovanju in se doma trudili, da so se rojaki s toliko častnem številu vdeležili. Mi Evelethčani smo in ostanemo vam hvaležnj. Končno naj bo izrečena najlepša zahvala tudi vsem Eve-letskim podpornim društvom, kakor društvu sv. Ime Jezus, društvu Napredek, hrvatskemu društvu sv. Družina, društvu Složni bratje, društvu sv. Petra, društvu Eveleth, slovaškim društvom, društvu Marije Pomagaj, društvu sv. Cirila in Metoda in cerkvenemu društvu K. M., ki so s svojimi zastavami tako prijazno sprejeli sosedna društv^ v svojo sredino in s svojo navzočnostjo pokazali, da so na Evelethu Slovenci složni in da povodom takih slovesnosti radi pozabijo na morebitne osebne mržnosti ali razlike mišljenja in se z veselim srcem združijo f celoto skupne zajemnoti, da povzdignejo u-gled naših rojakov na Evelethu, in Range. Čast vam vsa podporna in cerkvena društva na Evelethu in naj i,skrenejša zahvala z vsem priznanjem. Ce je morda ta ali ona beseda govornikov bolj nepovoljno dirni-la. tega ali onega, naj bo pozabljeno in prizanešeno. Pohabiti se ne smejo spretne kuhajfice, ki so tako Jjubezniyo skrbele, za lačen želodec in deklice, ' ki so naglo nosile okusna jedila nam prav pod nos. Hvala njim najlepša. Vse priznanje tudi našim vrlim pevkam in pevcem, ki so kratkočasili z lepim petjem našo navzočnost v cerkvi in potegi zopet v dvoranah. Istotako vsa zahvala možem, ki so se mučili pri delu za pripravo na shod kakor M. Blatnik, Zakrajšek, Alois Pe-teclin, Nemanič, John Intihar in še drugi. A Da ne bo zamere, ako bi ko- "Glasilu" tozadevno vabilo, nismo stopili na plan z velikim programom, vseeno je bila pa vdeležba na tej slavnosti velika. Prišlo je veliko gostov iz domače naselbine, iz Pittsbur-gha, Burgettstowna in celo iz daljnega Bridgeporta, O. In še več! Tega slavlja se je vdeležil celo eden iz svetovnozna-nega mesta New York, sobrat John Murn, glavni uradnik K. S. K. Jednote, ki se mudi sedaj v Pennsy Ivani ji kot zastopnik lepega novega lista "Naš Dom." Imeli smo dosti zabave, a samo premalo časa. Ob pol desetih je bila otvoritev shoda, nakar je skupina našega mladinskega oddelka pozdravila navzoče. Kot prvi govornik se je zatem oglasil glavni Jednotin porotnik, brat Frank Trem-puš iz Pittsburgha, ki nam je v jedrnatih in lepih besedah razložil poitfen naše podporne organizacije, K. S. K. Jednote. Njemu je sledil 25 letni tajnik društva sv. Barbare, št. 23 iz Bridgeport, O., brat Mihael Hočevar. Navcdenec je prinesel mnogo pozdravov od tamkajšnjih društev; razložil nam je pomen katoliških podpornih organizacij in društev. Nato je pozdravil navzoče brat Fr. Lokar, od društva št. 41, K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa. Med drugim je povdarjal vrednost mladinskega oddleka. On jc bii prvi član tega oddelka pri društvu, ko ga je Jednota leta 1916 ustanovila. Naš domači župnik, Rev. T. Zahorsky je govoril v angleščini o pomenu našega društva in katoliških organizacij. Za njim nastopi župnik fare Matere Božje viz Pittsburgha, Rev. Josip Škur. Tudi on je razložil pomen današnjega dneva in shoda, k&lcoršni se vršijo tudi po drugih naselbinah. Pri tej priliki je v toplih besedah priporočal materam in ,mladini, da mij pristopijo pod okrilje na-šoga društva in najstarejši slovenske podporne organizacije, naše K. S. K. Jednote. n Zatem je bilo malo odmora, nakar je sledila živa slika "Po-klon K. S. K. Jednoti" povzeta iz Bridgeport, O. To sliko je predstavljala naša mladina pod vodstvom sobrata M. Tomšiča in Miss Frances Mohorič, za kar se jima na tem mestu lepo zahvaljujem za njih trud in delo. Prav lepo se zahvaljujem tudi vdeleženccm nase domače naselbine, ki so se v tako veli- ga izpustil, pa še enkrat: Naj- kem številu vdeležili slavnosti iskrenejša zahvala vsem, ki so jednotine 30 letnice. Enako pri shodu na ta ali oni način zahvalo izrekam tudi naselbini skrbeli in delovali. Za pripravljalni odbor, Rev. A. Leskovic, župnik. Canonsburg, Pa. — V soboto, dne 12. julija t. 1. je obhajalo naše društvo sy. Jeronima, št. 153 30 letnico K. S. K. Jednote. Kakor po drugih naselbinah, tudi mi nismo zaostali v tem oziru. Ko je bilo priobčeno v Pittsburgh, Burgettstown in Bridgeport, O., za vdeležbo; s tem ste .znatno povečali našo redko slavnost. Posebno iskrena hvala našim govornikom, častiti duhovščini in glavnim uradnikom za njih požrtvova-nje za naše društvo in naselbi-bino. Vsem skupaj kličem: Živeli dragi nam gostje! Že- sc materno mleko izjalovi, priporočajo in* K* predpisujejo zdravniki Eagle Mleko, ker je JVarna in lahko prebavljiva hrana. Eagle Mleko je iz čistega kravjega mleka ter sladkorja, posebno prirejenega, da da otrokom potrebno hranjenje. 63 let je bilo glavna hrana za otroke. če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zastonj. THE BORDEN COMB\NY PORDEN BUILDING NEW YORK lim, da se zopet kmalu vidimo! Ako nisem tukaj vsega označil, prosil, da mi oprostite ali naj ae Se kdo drugi oglasi; meni de danes po glavi donijo lepo vbrani zvoki Tamburaškega društva ta večer, koje toplo vsem priporočam za take prireditve. S sobratskimi pozdravi, vdani vam Martin Žagar, preds. dr. št. 153. Bridgeport, O. — Spoštovani sobrat urednik. Upam, da ne boste zamerili, da se zopet o- in Mihael Tomšičevi za gostoljubno postrežbo in prenočišče, tako tudi lepa hvala Mr. Martin Žagarju, Mr. John Pelhanu, Miss Mohorčič, Mr. A. Tomši ču in vsem, katerih imena mi niso znana, za gostoljubnost Prisrčna hvala vam, dragi nam člani in članice društva sv. Jeronima; vaše uljudnosti in postrežbe ne bomo kmalu pozabili; upamo, da se še vidimo; le tako naprej, do cilja, ki ste si gp začrtali; vaša požrtvovalnost za dobro stvar vam jamči uspeh! Zdaj pa. še nekaj novic iz na- glašam; želim namreč nekoliko še naselbine: Gospa Štorklja poročati o našem obisku sloven- se je oglasila pred nekaj dnevi ske naselbine v Canonsburg, Pa. Kakor je vam že znano, je priredilo društvo sv. Jeronima, št. 153 K. S. K. Jednote dne 12 julija slavnost 30 letnice K. S K. Jednote. Ker smo bili tudi Bridgeporčani povabljeni, se je nas pet ojunačilo in jo ubere-mo že malo pozno popoldne z avtomobilom čez reko Ohio in romantične hribe in doline dr žave Pennsylvanije, proti Can-onsburgu. Vse je šlo po sreči, le ko smo se bližali našemu cilju, je začelo deževati; vsekakor smo okrog 7. ure že dospeli v lepo prijazno mesto Canonsburg in kmalu nato smo bili pred veliko slovensko dvorano, ki je last društva Postonj-ska Jama, S. N. P. Jednote, kjer se je prireditev vršila. Takoj smo opazili, da se res nekaj izvanrednega obeta; vse je bilo živahno in veselo. Z velikim veseljem smo se pozdravili s Canonsburžani in stiskali desnice. Takoj smo uvideli, da so tamošnji rojaki in rojakinje nad vse uljudni; počutili snflo se domače kot pravi sobratje in sosetre. Hočeš ~ nočeš, morali smo iti takoj na večerjo k spoštovani družini Kruk,' kjer so nas gostoljubno sprejeli in imenitno postregli z vsem, kar želodec poželi. Oče Krulc so pa še Noetove kapljice prinesli, potem pa lahko veste, da smo bili že bolj židane volje; pogrešali smo še vas v tej veseli družbi. Ko smo se okrepčali, smo se vrnili v dvorano, ki je bila že polna, dasi je precej prostorna. Tamburaši so igrali, da je bilo veselje, mladina^ je imela dovolj zabave s plesom. Ob 9. uri pa naznani Mr. Martin Žagar, predsednik društva sy. Jeronima, da nastopijo razni govorniki, ter razne druge točke na programu ter obenem pozdravi vse navzoče. Nato so nastopili govorniki, Mr. Trempuš, glavni uradnik K. S. K. Jednote iz Pittsburgha, domači župnik Z4horsky, č. g. Škur iz Pittsburgha in več drugih, ki so v kratkih a jedrnatih govorih povdarjali pomen slavnosti 30 letnice K. S. K. Jednote. Nad vse ginlji-vo je bilo videti in poslušati de-klamacije in govore članov mladinskega oddelka. Krona vsega je pa bila predstava žive slike "Poklon K. S. K. Jednoti." Ljudstvo je bilo kar razočarano nad pestro predstavo. Jednoto je vrlo predstavljala ljubka hčerka rojaka Mihael Tomšiča, obdana od članov in članic mladinskega oddelka, ki so čestitali k njeni 30 letnici in ji želeli še nadaljni uspeh. Vse opisati bi vzelo preveč prostora; reči moram, da kaj takega nismo pričakovali v Canons-bttrgu. Društvo sv. Jeronima je pokazalo, da je zmožno prirediti nekaj krasnega in pa da je ponosno na K. S. K. Jednoto, za kar mu izražamo naše čestitke, posebno pa društvenim odbornikom in Miss Mohorčič. Kakor sem čul, je bik) veliko njene zasluge, da se je ta prireditev tako lepo uredila; zato čast vsem, ki so pripomogli k tej krasni predstavi. Polnoč je že minula, ko smo se podali h počitku v zavesti, da so Canonburški člani in članice K. S. K. Jednote izvrstno obhajali spominsko slavnost 30 Tem po hvaljujemo družinam KruMevi pri Frank in Mary Mirtič ter njima podarila prvorojenca, krepkega sinka, na katerega so mladi stariši jako ponosni. Ca-stitam k tem veselemu dogodku. Na počitnice je prišel iz Collicon, N. Y. naš znani Stanko Hoge. Rojak John Longar je kupil lepo urejeno hišo in posestvo, kamor se je te dni preselil z družino, to posestvo je pred leti nazaj lastoval rojak Frank Spendal. Priljubljeni in spoštovani vrli Longarjevi družini obilo sreče v novem domu. Rojak Anton Morin si pa gradi blizu tam veliko, moderno hišo. Naš splošno znani trgovec Anton Hočevar, je napravil prvi gasolin station v Boydsville. 28. junija se je poročila Pavlina Klep, hčerka dobro znane John Klepove družine s Steve mu paru želimo vse najboljše v Kovačem. Novemu zakonske-novem stanu. Rojaka Ludvig Hoge in Joseph Ausec sta jo ubrala s svojim "samodrčem" zadnji teden na počitnice po državi Ohio, New York in Pennsylvania ter ie vrnila srečno nazaj. - Videla sta veliko lepega in podučnega / mestih in po deželi. Najbolj 3e njima čudno vidi; da r&ste v državi New York v tako obširnem prostoru še vinska trta; milje daleč so sami vinogradi, kar gotovo ni suhačem po volji. Z delom gre pri tukajšnji premogovni družbi Lorain Cdkl & Dock Co. še dosti dobro, po drugih premogorovih kakor tuji po tovarnah v okolici je pa obratovanje pod ničlo. Ker je bližu volilna borba, ko bo ljudstvo presojalo, komu bo izročilo v bodoče vladne po-ile, je potreba, da se tudi Slovenci tukaj in v okolici zdramimo in vdeležimo politične borbe. Imamo za voliti letos okrajne in državne uradnike, zato je potreba, da se prej prepričamo, komu bomo dali naše glasove, ker bomo imeli 12. avgusta primarne volitve v državi Ohio, bo že pri teh volitvah važno, kdo bo imenovan za kandidata. Da bodo slovenski vo-lilici bolje znali pomen volitev, je tukajšnji Slovenski politični klub sklenil prirediti *sejo za vse Slovence tukaj in v okolici in sicer v nedeljo 3. avgusta ob 4. uri popoldne v Boydsville dvorani. Vsled tega se prav uljudno vabi vse slovenske vo-lilce in volilke, da se ta dan zberejo v dvorani. Kot državljanov te velike države je naša dolžnost, da porabimo naše pravice in z drugimi narodi vred pomagamo naši novi domovini, da'dobi dobre može za uradne posle. To se bo pa zgodilo, če se skupno zanimamo za naše politično življenje in zadeve, ki so pred nami zopet letos. Slovenci in Slovenke, pokažite se, da ste zvesti sinovi in hčere strica Sama. H koncu rodoljuben pozdrav vsem zavednim, dobrim Slovencem širom Združenih držav, posebno pa vam, sobrat urednik in pa Canonsburškim rojakom in rojakinjam. Mihael Hočevar. mraukegan, 111 — Tudi v naši waukeganaki naselbini so bolj slabe razmere; delamo samo po dva ali tri dni v tukajšnji žičarni. Ob prostih dnevih hodimo v michigansko jezero ribe lovit; toda zadnje tri dni je bilo hladno, nismo imeli dosti plena z ribami. Cital sem v "Glasilu," da se tudi Clevelandčani zelo zanimate za ribolov. (Da, samo črvov in glist nam vedno primanjkuje, ker jih ribe prenaglo s trnkov kradejo. Op. stavca.) Pa celo na žabe greste včasi. Po-hane žabje bedrice so res okusne. Dober tek! (Na jesen pojdemo pa na jazbece. Recite vašemu Lovskemu klubu, da naj pride poskušat svojo srečo v našo državo državo. V vaši okolici menda te poljske zverine ni? Op. ured.) Dalje sem čital, da se je tekoči mesec nekaj Clevelandča-nov peljalo v Chicago, in takoj drugi dan se je na žitni borzi ječmen podražil! Da, srečni Chikažani, fcl si lahko gasijo žejo z ječmenovcem, pri nas smo pa že čisto pozabili nanj. Pravijo, da so ga nekaj steklenic shranili v mestni muzej za večen spomin na nekdanje zlate' mokre čase Ker sem ravno pri tako zapeljivi pijači, je najboljše, da preneham z dopisom. Vseeno pošiljam najlepše pozdrave predsedniku naše Jednote, bratu Anton Grdi-natu in njegovi družini v Clevelandu in vsem mojim sorodnikom, po domače Kolarjevim in Tonetu Petrovčiču, Pohkovim in njegovi družini. Frank Suhadolnik, doma pri Vrhniki, Borovničan, št. 44, 426 Maricet St., Wau-kegan, 111. Rankin, Pa. — S tem poročamo žalostno vest, da je dne 11. julija t. 1. umrl moj ljubljeni mož oziroma oče dveh otrok Ignac Mrakužič, ker se je smrtno nevarno poškodoval pri delu. Pokojnik je bil star 42 let; spadal je k dru štvu sv. Petra in Pavla, št. 91 K. S. K. Jednote v Rankin, Pa., in k društvu sv. Ivana Krsti-telja, odsj. br. 123 H. Z., 111. Ta slučaj naj služi v izgled vsem onim, ki ne spadajo v nobeno podporno društvo. Kako velike vrednosti je za družino, ako je njen skrbni oče ali gospodar zavarovan pri kaki -Jednoti v slučaju nesreče, ki nikdar ne počiva. : Iskreno se zahvaljujemo obema društvoma za darovane lepe vence; . dalje lepa hvala vsem sosedom, prijateljem in članom, ki so ga prišli kropit, in ki so nas tolažili v tem tuž-nem času in onim, ki so se vdeležili pogreba. Pogreb se je vršil dne 14. junija po katoliškem obredu. Tu zapušča mene, žalujočo vdovo, dva otroka in enega brata. Nepozabnega blagopokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Svetila mu večna luč! Naj v miru počiva! Žalujoči ostali: Sofija Mrakužič, vdova. Steve Mrakužič, sin. Milka Mrakužič, hči. Rankin, Pa., 16. julija, 1924. o-— Katol. shod in slavnost 30 letnice KSKJ. v Milwaukee-West Allis. Dan IS. julija, 1924 ostane za vedno zapisan v zgodovini slovenske naselbine Milwaukee-West Allis, Wis. Ta dan pomenja vstajenje narodnega in verskega življenja med tukajšnjimi rojaki. To je bil dan, ki bo ostal vsem, tudi tujerod-cem v trajnem spominu. Tako \eličastno manifestacijo in to javno prirejeno od katoliško čutečega ljudstva, še ni videlo občinstvo tega mesta. Ta govorica ne kroži samo med nami Slovenci, pač pa tudi med tujci, ki naš nedeljski shod občudujejo na vso moč. Kakor je povojna doba, razdejala vsem narodom čut do lepega čednostnega, Bogu dopad-ljivega življenja, kakor je ta povojna kuga, okužila domale-ga vso Evropo, tako ao njeni zastrupljevalni bacili težko o^ kužili tudi Ameriko preko a-tlantiškega oceana. Slabi pro- tiverski tisek, je grozovito okužil tudi naš mali slovenski narod v Ameriki. To razdiralno delo zadnjih dvajset let naših sovražnikov je uničilo marsikatero pošteno slovensko verno srce, da se danes iz svojega blata dviga proti svojemu Bogu, ga ponižuje in zanikuje. Družinsko življenje po naših naselbinah je med takimi ljudmi, ki so zavrgli najdragocenejše ideale vero v svojega Stvarnika Boga prišlo po domače povedano na boben. To čutijo najbolj sami prizadeti. Toda pomagati si ne znajo; sredstva, s katerimi edino bi se lahko pomagali so zavrgli in jih poteptali. Nabili so kakor človek, ki bi se potapljal, pa bi pri tem vrgel proč od sebe rešilni pas. Kaj se to pravi? Ali ni to naravnost samomor? In poglejte po naših naselbinah, če ni tako. Da se temu otfoomore in da se reši, kar se še rešiti da, zato so katoliški Slovenci v Ameriki začeli s prirejanjem katoliških shodov, kateri so edino sredstvo, s katerim se lahko naš narod reši pred popolnim verskim in moralnim bankrot-stvom. Da, naše lepe stare slovenske značaje je treba oživeti; staro trdno slovensko vero, pa bo našemu narodu zasvetila lepša prihodnjost. In kdo naj to delo izvrši, ako ne bodo katoliški shodi in dobri katoliški listi. Tega so se v polni meri zavedali tudi katoliški rojaki v Mil waukee'in zato so priredili svoj veličastni katoliški shod dne 13. julija. Ta shod je izpadel kar najsijajnejše, toliko ljudstva se ni še zbralo na nobeni prireditvi v tej naselbini, kakor se ga je ravno ono nedeljo v South Turn Hali na katoliškem shodu. Cela slavnost je bila prirejena po katoliških društvih, spa-dajočih h K. S. K. Jednoti v sporazumu in s sodelovanjem preč. ,g. župnika Fathra Marko Pakiža, ki je bilfrlava vse pri reditve. Zadnji nedeljski dan je bil kakor nalašč od narave prirejen. Zlato jutranje solnce je razlilo svoje zlate žarke in svojo bliščobo ovenčalo naselbino in vso pokrajino, da je tako ta dan bil oblečen v naj praznične j šo obleko za ta ve)iki dan. Naselbina se je za ta dan pripravljala z vso resnostjo in vso svojo energijo in zato je bil ta shod tudi tako veličasten, ka-koršnega že zlepa ni videla morda nobena slovenska naselbina. Shod se je otvoril s slovesno sv. mašo na West Allisu, v slovenski cerkvi. Te slovesne maše se je vdeležilo veliko število duhovnikov med njimi so bili trije slovenski: domači č. g. župnik Father Pakiž,in iž St. Paula, Minn., sta prihitela ta dan na to slavnost Rev. F. X. Bajec, ki je že odnekdaj znan slovenskim naselbinam po Ameriki. Z njim je prihit^l tudi Rev. Dr. Gruden, profesor bogoslovja v semenišču v St. Paulu. Ostali duhovniki so bili drugih narodnosti. Shod se je začel torej s slovesno pontifikalno sv. mašo, katere se je vdeležil tudi sam milwauški nadškof Most Rev. Sebastian E. Messmer, ki je s svojim prihodom in vdeležbo li-tisnil najveličastnejši pečat na naš katoliški shod. Pri slovesni sv. maši so blagoslovili novo društveno zastavo društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, K. S. K. Jednote, katero je blagoslovil saih mil. nadškof Messmer. Slavnostno pridigo v slovenskem jeziku je imel Rev. F. X. Bajec iz St. Paul. Kot izboren pridigar je v vznešenih besedah govoril o velikem pomenu katoliškega shoda in obenem je naslikal našo K. S. K. Jednoto kot veliko dobrodelno podporno mater, ki je veliko storila sfc korist slovenskega naroda v Ameriki. Čestital je njenim ustanovnikom, njenim nJim voditeljem, itd. Povedal je tudi, da ta katoliška organizacija bo fcivela dalje, kakor vsaka druga. Njegov govor je napravil najboljši utis na vse navzoče; le Škoda, da pri tej veliki maši več kot polovico ljudi ni moglo v cerkev. Cela armada ljudi je stala okrog cerkve. Takoj po sv. maši pa je imel slovesen govor mil. nadškof sam. Govoril je v angleščini. Krasno je orisal delovanje katoliških organizacij. S svojim govorom je mil. nadškof pokazal, da on pozna temeljito tudi Slovane in tudi nas Slovence. Govoril je o sovražnem delu proti katoliški cerkvi in povdarjal je, da so katoliške organizacije poklicane prve, da s svojim lepim vzgledom in delom zaustavijo to sovražno delo proti veri in cerkvi. Njegov govor je bil v resnici nekaj posebnega. Po končani slovesni sv. maši so se društva uvrstila pred cerkvijo, kjer so se dali slikati z novo društveno zastavo z glavnim odborom K. S. K. Jednote na čelu. Nato so vsi posedli v pripravljene avtomobile. Na čelu je bil velik lepo z zastavami okrašen truk, na katerem se je na hajala godba, ki je pred parado svirala. Takoj za trukom je bil drugi tudi lepo okrašen velik truk, poln šolske mladine Za njim se je vozil takoj glavni odbor K. S. K. Jednote. Za njimi društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, K. g. K. Jednote s svojo razvito novo blagoslovljeno društveno zastavo, katera je imela 6 tovarišev in 6 tovarišic in botra in botro ki sta bila Mr. in Mrs. Gran dlič. Odzadaj je sledilo kakih 60 avtomobilov. Ta velika avtomobilska parada s\je razvila in z godbo na čelu je obrnila pozornost skoro celega mesta nase. Kaj takega v resnici milwauški Slovenci še niso priredili. Ko je dosegla parada South Turn dvorako, so se začeli došli izkrcavati iz ličnih avtomobilov. Velika vrata dvorane se odpro in množica ljudstva je začela polniti prostorno dvora no. Napolila se je vrsta sedežev ena za drugo in v dobri pol liri je bila velika dvorana nabi ta do zadnjega kotifeka. Pred sedeži je bila določena posebna miza za glavne uradnike K. S. K. Jednote in goste iz drugih nkselbin. V sprednji vrsti krog mize so posedli čč. gg. duhovniki, župan mesta West Allis, ki je osebno posetil ta shod. Kmalu zatem je zaigrala godba ameriško himno in nato še slovansko himno "Hej Slovani." Obe himne je občinstvo stoje poslušalo. .Takoj zatem je dospel v dvorano domači g. župnik, katerega je občinstvo sprejelo z veliko ovacijo, kar je bil javni dokaz, da farani in vsi drugi ne-izrecno ljubijo svojega delavnega duhovnega pastirja. Z g. župnikom je dospelo tudi veliko število šolske mladine, ki je zatem nastopala na shodu z raznimi deklamacijami in krasnimi pesmami. , T- Nato je stopil na oder Mr. Frank Frančič, predsednik pripravljalnega odbora za katoliški shod, ki je najprvo opozoril vse navzoče občinstvo, da naj se zadrži kolikor mOgoče tiho, da bodo govorniki v stanu izvajati svoje govore in da se jih bo boljše razumelo. Nato je pa uradno otvoril katoliški shod in pozdravil vse navzoče kakor sledi: "Častita duhovščina, velece-njeni glavni predsednik in ve-lecenjeni gostje, sestre in bratje K. S. K. Jednote! Katoliška društva iz Mihvaukee in West Allis, so mi poverila iz-vanredno čast — čast ▼ imenu tukajšnjih Slovencev sporočiti vam, velecenjeni gostje, prisrčni pozdrav. Zato vam kličem na tem mestu, dobro došli, po-eni — tisočkrat pozdrav- ljeni! Čast in hvala vami "Ponosni smo, da ste nas počastili s svojim obiskom, vi naši bližnji sosedje, vrli Slovenci iz Sheboygana. "Posebno pa nam utriplje sr ce veselja, ker imamo v naši sredini odličnega predsednika ter vrlega tajnika K. S. K Jednote. "Dragi nam gostje, niste se ustrašili ne pota ne stroškov pa tudi mi smo se potrudlii, da bi vas sprejeli kolikor mogoče častno. "Bodite uverjeni, da smo vas sprejeli, četudi ne tako sijajno kakor ste pričakovali, vendar pa najprisrčneje, ne le kot prijatelje, temveč kot brate in sestre, in naša iskrena želja je, da bi tudi mi vas v srcu se priljubili kot bratje in sestre, i nda bi vsi kot taki se še večkrat sešli — navduševali se za katoliško vero, katero nam je vcepila naša nepozabna katoliška mati in navduševali se za plodonosno delovanje naše dične K. S. K. Jednote. "Bog vas živi, bratje in sestre! Nebeški čuvaj vas Gospod! Bog živi ves Slovanski rod!" Pozdravnemu govoru predsednika Mr. Frank Francicha je ljudstvo navdušeno aplavdi-ralo. Predsednik je na to predstavil domačega g. župnika, o katerem je povedal, da glava vsega tega pripravljalnega dela za ta veličasten shod je bil preča-stiti gospod Rev. Marko Pa-kiž, ki se je veliko trudil ir delal. Izuril je za .nastop mladino, itd. Gospod župnik je bil sprejet z veliko ovacijo. Njegov otvoritveni govor je bil sprejet z veliko ovacijo. Njegov otvoritveni govor je bil zelo* mojstrsko zamišljen in le škoda, da ga nismo prejeli pisanega. Med svojim govorom v katerem je najprvo lepo za hvalil vse rojake domače naselbine za sodelovanje in pomoč in zatem vse tuje goste, kot glavne uradnike K. S. K. Jednote in druge, ki so došli na shod iz raznih naselbin in povdaril tudi to-le: "Rojaki, deltvci! Pred vami stojim kot duhovnik vaš dušni pastir. Naši nasprotniki velikokrat zabavljajo čez duhovni ke, dail krona tega shoda. Globoko premišljene besede, katere nam je govoril slavnostni slovenski Tovornik, Rev. F. X. Bajec pri naši, so zlate besede za nas /se.. Kot uradnik K. S. K. fednote se vam zahvaljujem za -a krasni shod, ki je prirejen v x>čast 30 letnice naše matere X. S. K. Jednote. Čast vam' "Lanskega avgusta smo ob priliki konvencije K. S. K. Jed-lote imeli prvi slovenski katoliški bhod v Clevelandu, katere^ Ta je aranžiral za narod vneti Rev. J. J. Oman, slovenski žnp-lik iz Newburga. Ta prvi shod ie izpadel tako sijajno, da so o ljem pisali celo angleški listi, la je bilo nad 10 tisoč ljudstva, d se je vzbudilo za katoliško stvar. Ta shod je bil odobren n obiskan od nad 200 detega-ov in delegat in j zadnje konvencije K. S. K. Jednote v Dlevelandu. Ta shod je nato x>džgal celo slovensko Ameri-to, da letos javno demonstrira x> svojih naselbinah za našo iveto stvar, za svojo vero in woje prepričanje. "Tak shod imate danes tudi vi tukaj. Prišli ste na dan kot m mož, da se pokažete, da vam je vaša vera še vedno pri srcu n da ste jo pripravljeni tudi jraniti v kolikor mogoče. "S tem »hodom boste pokazali vsem onim, ki tajijo Boga in delajo, da bi njegovo vero med Slovenci omajali in podrli, da se tega ne bo zgodilo, dokler boste vi stali na straži za svoje prepričanje. Mi danes javno protestiramo proti vsemu zlemu delovanju naših nasprotnikov in jim s tem prepovedujemo, da naj držijo svoje umazane prste proč, kar je našega in to so naše cerkve, šole, naši duhovniki in naše katoliške organizacije. (Dalje sledi) Letina v državi Ohio. Columbus, O. — Poljedelski departmenta poroča, da kaže letina v državi Ohio še dosti dobro. Pšenice se bo letos pridelalo okrog 34,000,000 buš-ljev, torej več kot lani: tudi ovsa je posejanega toliko kot lansko spomlad. Vsled preveč deževnega vremena so farmarji pričeli saditi koruzo en cel mesec kasneje kot običajno. Tudo sadje, jabolka in hruške izvzemši breskev, katerih se bo pridelalo samo 45 odstotkov normalnega pridelka, kaže lepo. — (. • " GLASILO K. S. K. JEDNOTE vsako sredo Kranjska-Šišenske Katoliške Jednoto ▼ Združesiih državah amerMkih. 1117 St Clair Ave. Uredništvo in npramiitro: Telefon: Randolph 62«. CLEVELAND. OHIO. a Saš«** ^ — Za inozemstvo-- Naročnina: L '■-!*.':*>', A J «- frii =T OFFICIAL ORGAN o i" the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tke UNITED STATES OF AMERICA Maintained by ud in the interest of the Ordaf. Issned everjr Wedn«eday. OFFICE: «117 St Cink Ave. Telephone: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. NAŠI SHODI. Zadnji čas je pričelo več ameriških slovenskih listov pisati o naših katoliških shodih. Tega pisanja pa ne smemo smatrati s pravega, odkritosrčnega stališča, ampak ravno naobratno. Gotovi "naprednjaški" listi'poročajo o naših shodih iz zgolj • hudobije, sovraštva, zavisti, norčevanja in pristne naprednjaške negentlemanosti. Baš te dni smo čitali v chikaški rdečkarski "P." o nekem katoliškem cirkusu, vršečem se v Milwaukee. Istotako se je podlo norčeval zloglasni "zgagar" iz krasno uspelega našega shoda v drugem največjem svetovnem mestu, v Grcater New YorKu. Za to svoje rogapje je že dosegel zasluženo plačilo s tem, da je dosti naših članov kameleonskemu listu "G. N." pokazalo hrbet. Ni čuda, da je razlil že dosti krokodilovih solz v svojih tozadevnih člankih. Škoda za najstarejši ameriški slovenski dnevnik, da je zabredel tako daleč! Resnice in časnikarske časti ne pozna nobene več! Odkar se je njegov gospodar umaknil v pokoj, osobito, odkar se jc podal v staro domovino na obisk, imajo uredniki pri "G. N." zlate čase kot miši tedaj, ko mačke ni doma. Pišejo vse in napadajo, kar jim pade v njih glave. Slab tak lastnik "lista slovenskih delavcev v Ameriki," ki daje prosto pot in moč svojim bogato plačanim kontrastnim urednikom, samo zato, da pišejo za njegov bizniški list, kar se jim zljubi. Njih glavno načelo je pa udrihati po naših duhovnikih in po nas, "klerikalcih?!" Za ta "častni?!" novi naslov in za naslov "nazadnjakov" .smo jim celo hvaležni. S tem delajo nam veliko brezplačno reklamo — sebi pa škodo. Poglejmo malo nazaj v zgodovino ameriških Slovencev. Pred kakimi 30 leti je bilo narodno in družabno življenje med nami vse boljše in vse drugačno. Tedaj nas sicer $e ni bilo jto-liko tukaj, a bili smo vsi edini, vsi prijatelji, vsi pravi ameriški Slovenci, vsi enih misli in idej, kakoršne smo imeli prvi dan ob vstopu na tla naše nove, svobodne ameriške domovine. Na ta načela, te ideje in zavest smo prisegli našim starišem, ko smo jemali slovo od naše rojstne vasice. Vse bi še šlo po sreči in pravilno, da niso nastopili pred našo narodno vrsto gotovi reformatorji. Apostoli prpsvete, na-prednjaštva, nekake posebne svobode itd. so zapeljali nekaj našega naroda na svojo stran: Proč od idej pristnega starokraj-skega Slovenca! Proč od vete! Proč od cerkve! Proč od farnih šol, kjer edino se poučuje verouk in naš mUj slovenski jezik ! Proč od vsega, kar ni nam i» volji, saj živimo v svobodni Ameriki — Nekateri izmed teh reformatorjev so zabredli celo tako daleč, da nas silijo proč tudi od vlade največje moderne svetovne republike, in nas nagovarjajo za ruski komunizem, boljševizem in socializem; pri vsem tem pa si služijo svoj kruh v tej deželi! To so brezdomovinci! Živimo k sreči res v deželi svobodnega verskega prepričanja, tiska, zborovanja, združevanja in političnega naziranja. Dobro! Mi se na podlagi teh ustavnih načel držimo svojih, ustavno nam zajamčenih pravic. Nastopamo, delamo, pišemo, agitiramo itd. na podlagi te ustave. Nihče izmed številnih drugih narinjov v Ameriki nas radi tega ne graja, ne prezira, ne krega, nc sovraži in ne zasramuje kakor edino naši lastni rodni sobratje, Slovenci! Kakor je sjeherni dan, dano vam na razpolago javno nastopiti z vašimi idejami, tako si jemljemo to prostost tudi mi. Glede takih nastopov imate vi ravno isto priliko kot mi. Ce ste že kdaj s svojimi "naprednjaškimi" načeli nastopili in biu-fali našo javnost, ste dosegli vedno 100 odstotni poraz in sramoto. Za izgled naj vam služi vaš "rdeči" ameriški kralj- Matjaž, milijondolarski sklad itd. Vaš general Etbin se je masti! kakih 6 let na račun žuljev ameriških delavcev, končno jim je pa pokazal fige, ko je prevzel mastno službo krajjevaša. One tisoče milijonskega sklada ste razmetali na vse strani. Celo znana Blaznikova tiskarna v Ljubljani ima od tega deset tisočakov dolarjev profita, nesrečni Slovenci na Primorskem pa riti ficka! Delali ste z veliko propagando, g dosegli niste ničesar drugega, kakor svoje osebne koristi. To so fakta in nepo-bitni dokazil Ko ste zagnali svoje reformatorje med naš, še nepokvarjen narod, smo sprva molčali. Nastopil je pa kasneje dan obračuna; in tedaj vam je baš naš list zmešal štrene milijondolarskega fonda. < Vprašamo vas javno: Koliko dobrega in koristnega ste pp vi ameriški slovenski "naprednjaki" že storili za naš narod? Pokažite! Stopite z dejstvi na plan! Ce ste ves ta čas izdali nekaj« pornografičnih brošur, in npjco pptvorjepo slovnico, ali je to vsa vaša zasluga? Kje so vaši pristaši ustanovnjkov pretesne večine naših slovenskih naselbin? Kje imate vi slovenske šole? Kje so prvi ustanovniki slovenskih podpornih organizacij v Ameriki? Kje imate vi naselbine z imeni na#ih slovenskih pijonirjev? Kje spomenike? Kje mesta? JČ^e okraje? Poglejte sam v amariško zgodovino zadnjih let in se prepričajte Glavno, s čemur se bahate, je neka vaša "napredna" podporna organizacija, kjer vlada samo pristni ruski carizem in absolutizem. Dobili ste slučajno in po zvijači okrog 10,000 članov neke druge podporne organizacije v svoje mreže; danes se pa sklicujete na 3voje velikanske uspehe! Stopite z dokazi na Najbolj vam pa zamerimo radi tega, ker nas zasramujete in javno napadate radi tega, če stopamo z našimi načeli na plan. na podlagi ameriške ustave. Ali ste morda vi, več kot mi? Mi si nikakor ne jemljemo kakega prednjaštva ali pravice. Delamo in ravnamo kot drugih 31 narodov v vi pa hoče^ biti vpe yeč kot drugi, ker ne spoštujete kopstitu-cije naših Združenih držav ali naše pove domovine. Ali morete sploh kaj slabega pisati o naših, dosedaj prire7 jenih shodih? Nastopali smo v^no kot pristni ameriški Slovenci, ijuiheči našo sv. vero, dom ip narod. Vam je pa vse to deveta briga! Centu niste vi pričeli s sličnimi shodi? Pot vam je bila svobodna! Kjerkoli so se dosedaj vršili paši shodi, smo pokazali ameriški javnosti, da smo vneti domoljubi, zvesti državljani in pristaši verskega mišljenja. Vi pa ne priznavate ne tega, ne onega. S prirejevanjem naših shodov smo doslej še vedno pokazali in rešili našo narodno čast. Stopili smo javno med Amerikance kot njih sobratje, kot ameriški državljani. Nudili smo jim priliko pokazati, kdo da smo mi, ameriški Slovenci, kaj mislimo, kaj delamo, kam spadamo in koliko nas je skupaj. Vi ste pa doslej spali ali pa zagovarjali boljševiško Rusijo, ker ne poznate domoljubja. Ali so imeli že pristaši vaše stranke kdaj priliko javno se pojcazati v največjem ameriškem mestu, New Yorku? Ali je ameriške Slovence že kdaj poprej pozdravil županov zastopnik tega velemesta? Istotako v Milwaukee, Wis., na Eveleth, Minn. in drugod? Pri tem je treba vpoštevati vsa ta dejstva, potem pa sodite po svojem naprednjaškem kopitu. Kdo dela torej več reklame za ameriške Slovence? Mi, nazadnjaki, oziroma reak-cijonarji ali vi prosvitljenci? O tem ^J ljudstvo samo sodi, ne pa zavistni uredniki raznih "naprednih" listov. Iv. Z. -o- SRČNE BOLEZNI. Forcign Language Information S»r»ice. Jug o« lav liana u Izmed poedinih vzrokov smrti v Združenih državah stojijo srčne bolezni na prvem mestu. Tuberkuloza, ki je nekdaj bila največja morilka, je zgubila ttf nezavidljivo prvenstvo; brez-dvoma je to vzrok odločne vz-gojevalpe propagande proti tuberkulozi. Na isti način mora splošno zanimanje in umna propaganda povzročiti zpianjšanje tudi srčnih bolezni in njihovih zlih posledic. Kako ogromno vprašanje tvorijo srčne bolezni, si lažje predstavljam0« &k° pregledamo podatke o številu srčnih bolezni in smrti radi njih. Ti podat-ki nam kažejo, da smrti radi srčnih bolezni so najbolj številne med osebami, ki so prekoračile starost 40 let. Izmed ljudi v tej starosti so srčne bolezni vzrok za nič manj kot 88 odstotkov vseh smrti. Ali tudi pri mlajših ljudeh je srčna bolezen dokaj nevaren morilec. Med ljudmi pod 25. letom prov?ročiyej(j srčne bolezni ravno toliko smrti kot le-gar. V starosti med 35. in 44. letom provzročujejo več smrti kot bolezen na obistih (Bright disease). Po starosti 45 let izkazujejo srčne bolezni večjo mortaliteto kot katera druga bolezen. Poleg tega ne smemo pozabljati na precejšnjo važnost srčne bolezni kot vzroka smrti izmed otrok. Niti ne smemo pregledati, koliko trpljenja, one-sposobljenja in invalidstva provzročujejo srčne bolezni v vseh starostih. Koliko ljudi trpi na srčni bolezni, je jako težko povedati. Tekom vojaških naborov za časa svetovne vojne So zdravniki radi srčne bolezni zavrnili nekaj čez tri odstotke mož v starosti od 18. do 35 let. Neka velika zavarovalna družba je ie-kom štirih let zavrnila iz istega vzroka 2.6 odstotkov izmed vseh oseb, ki so se hotele zavarovati. V mestu New York so Iplski zdravstveni nadzorniki našli, da 1.$ odstotkov vseh otrok trpi na kaki srčni hibi, kar pomen ja, da je v.New Yor-ku od 18,000 do 20,000 šolskih otrok na srcu bolnih. Srčna bolezen je v znatni meri preprečljiva. Napad revmatizma v detinstvu označuje skoraj vedno začetek oslabljenega srca. Razmeroma malo je znano o vzrokih revmatičnega okuženja. Ali verjetno je, da'«e strup, ki provzročpje rev-matizem. preriva v telo potom oteklih bezgavk in gofric v grlu (tonsijov itf adenojdov) in drugih prehodov. Okužene zobe je treba tufl smatrati kot vrata, revmatizma 0»j omeniipo izpo-etavljenje telesa mrazu in vlagi, bipne spremembe temperature, zmajuj živi j epsko (sjjo, zi-, Sjfriatica in nalete bolezni so do- revmatizma in *1 rw • srca. srčne bolezni, je mogoče ukreniti potrebno, Ua jih preprečimo. Takozvane "rastoče bolesti" otrok so dostikrat znak lahkega revmatizma in zahtevajo takojšnje lečenje. Ravnotako v slučaju oteklin v grlu je treba takoj zdravniške oskrbe. Nervozni otroci so jako podvrženi revmatizmu in radi tega srčnim boleznim; treba je na nje obračati posebno pozornost. S tem, da obvarujemo otroke pred škrlatico in drugimi nalezljivimi boleznimi, odpravimo drug nevaren vzrok srčnih bolezni. Sv. Vida ples je nervozna bolezen, ki se pojavlja med otroki. Našlo se je, da je ta bolezen v mnogih slučajih predhodnica revmatizma. Radi tega je treba seveda takojšnje zdravniške- oskrbe. _ Vedna previdnost je glavna stvar, ako hočemo preprečiti srčne bolezni. Najbolj uspešna borba proti srčnim boleznim je ta, da takoj obračamo svojo pozornost onim raznim bolestim, ki utegnejo imeti za posledico srčno hibo. Mnogo ^ameriških mest je storilo posebne korake za vzgo-jevanje in oskrbo otrok, bolnih qa srcu. Druge, ne tako napredne občine naj bi jih posnemale. Za otroke, katerih srce ni normalno, je treba posebnega šolskega programa s mnogimi presledki za počitek. Na drugi strani, ni prav, da taki otroci občutijo, da so predmet pomilovanja, posebnega nežnega o-zlra in preveč poudarjene pozornosti, kajti drugače postanejo. vpogledni v sami sebe in potrti. Umna oskrba pa je neobhodno potrebna, kajti zanemarjena in neizurjena oskrba ima za posledico mnogo kroničnih invalidov. Srčne klinike za odrasle so druga važna potreba v teh outh. Seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v prostorih Math Prijatooviča. Št 17- DRUŠTVO MARIJE PO' MOč niče. jenny lind, ark. — Preds. Alois Kerhlikar, 1-8-9-a R. 3. Fort Smith, Ark. Tajnik hi blagajnik John Eržen, P. O. Box 57, Jenny Lind, Ark. Redna seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesccu na domu tajnika. St 20- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. IRONWOOD. MICH. — Preds. Anton Rupnik, 104 Lhicoln St. Tajnik Martin Bukovetz, 301 So. West St. Biagajnik Mike Maurin, 227 E. Bonnie St. Seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Št. 21.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, FEDERAL, PA. — Preds. John Krek, Box 67 Presto, Pa. Tajnik Fralnk Primožič, Box 18, Presto, Pa. Blagajnik Ignac Krek, Box 67, Presto, Pa. "Redna seja se vrii vsako drugo nedelje v mesecu v Presto. Pa. St. 23.- DRUŠTVO SV. BARBARE, OHIO. — Preds. v mesecu v stari iolski dvorani. St. 30.- DRUŠTVO SV. P CALUMET. MICtt. — Preds. Msth Kobe, 509—8th St., Cslumet, Mich Tajnik John R. Sterbtfnz, 174 Wood land Ave., Laurium, Mich. Blagajnik Mihael Klobučar, 115—7th St. Galy met, Mich. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani po 1. sv. mafii. St. 32.- DRUŠTVO "JEZUS DOBRI PASTIR", ENUMCLAW, WASH. — Preds. Josip Richter, R. 1. Box 126 Tajnik Joseph Malnericfa, R. L Rox 71. Blagajnik Frank Pogorele, R. D. 1 Box 94. Redna seja se vrii v društve ni dvorani vsako tretjo nedeljo v secu. - | Št 33.- DRUŠTVO MARIJE DEVI CE, PITTSBURGH, PA. —, Preds. Josip Pavlakovich, 54 Low Road, Sharp burgh, Pa. Tajnik Math Pavlakovich 154—48th St., Pittsburgh, Pa. Blagaj nik Peter Balkovec, 4938 Hatfield St Pittsburgh, Pa. Preds. bolniikega od delka: Josip Adlesich, 5146 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Seja se vrii vsa ko prvo "nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na 57th in Butler St St 38.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, KANSAS CITY. KANS. — Preds. Joseph Russ, 533 Dugarro St. Tajnik Peter P. Majerle ml., 415 N. 5th St. Blkgajnik Peter G Sncler st. 613 N. 4th St. Redna seja se vrii vsako 1. ned. v cerkveni dvorani, 515 Ohio Ave. St 39.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, RIGGS, IOWA. — Preds. Anton Fir, R. F. D. No. 2., Charlotte, Iows. Taj nik in blag. Joseph Lukežič, R. D. No 2., Charlotte, Iowa. Redna mesečna se jk se vrii prvo nedeljo v Riggs, Ia. St 40.- DRUŠTVO SV. BARBARE, Louis Suitaršič, R. F. D. No. 2. Box 23. Tajnik Mihael Hochevar, R. F. D. No. 2. Box 29. Blagajnik John Klep, R. F. D. No. 2. Redna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dovrani v Boydsvilie, O. št 24. - DHUšTVO SV. BARBARE, BLOCTON, ALA. — Preds. Matija Posnič, Staj Route. Box 23, B. North Birmfngham, Ala. Tajnik in blagajnik odiejjo v mesecu na Sayreton t 25.- DRUŠTVO SV. VIDA, CLEVELAND, OHIO. — Preds. Anton Strnisha, 1001 E. 72nd Plače. Tajnik \nthony J. Fortuna, 1003 E. 64th St. lagajnik John Melle, 6806 Bonna ave. Iniikl obiskovalec Joe Ogrin, 1051 Addison Rd. V slučaju bolezni naj sa bolnik javi samo pri dr. tajniku. Redna seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. At 29.- DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA, JOLIET, ILL. — Predsednik Martin Težak, 1201 N. Hickory St Tajnik John Gregorich, 1H2 N. Chicago St Blagajnik Peter HIBBING, MINN. — Preds. Peter Sterk, 404*4 R. R. St. North. Tajnik John Povsha, Box 732. Blagajnik Jos. Zaj^c, 2403 St. Louis Ave. Seja se vrii' vsako drugo nedeljo v mesecu ■ Park dvorani. St. 41.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, PITTSBURGH, PA. — Preds. Josip Bail, 910—56th Street. Tajnik John Bojane, 209—57th St. Blagajnik Joseph Lokar, 4908 Hatfield St. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu K. S. Domu. St 42.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, STEELTON, Ps. — Preds. Anton Ma-lesič, 404 So. 2nd St Tajnik Anton M. Težak, 371 So. 2nd St. Blagajnik Miko Tomec, 473 So. 2nd St. Redna sejs se vrii ~vsako tretjo nedeljo v mesecu društveni dvorani. St. 43.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ANACOND, MONT. — Preds. Frank Petelin, 622 East drd St. Tajnik John Derfaj, 816 ETT»*rk Ave. Blagajnik George Stojcan, 10$ E. 3rd St. Redna mesečna seja si DRUŠTVO SV. JOŽEFA, LEADVILLE, COLO. - Preds. Frank Frsnk Frank njesečna seja se vrii mesecu v društveni dvoranf Elm St. ■7- Redna DRUŠTVO SV. LYN. N. Y. _ Preds. Alois JOŽEFA, ..m ■ ^msr tzm 42 Halleck Ave. Brooklyn/ N. Rodna mesečna seja se vršj vssko prvo soboto v mesecu na 92. Morgan Ave. \ 58-- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, PA - Pteds. John Tuiar. R. \ " ,35- Irw'n' P«- Tajnik Jernej Bohinc, Box 64, Export, Pa. Blagajnik Jernej Bofatoc, Box 24, Ex--ort, Pa. Redna seja se vrii vsako rvo nedeljo v mesecu v druitveni dvorani. sednik Domjjan Blatnik, Box 735. Tajnik Frank Peterlin, Box 802. Blagajnik Anton Fritz, 112 Grant Ave. Meseč. se ja se vrii vsako drugo nsdeljo v cerkveni dvorani. SL60.- DRUŠTVO SV. JANEZA KRST. WENONA. ILL. - Predsednik Ivan Kovach, P. O. Tafnik Joseph Blatnik, Box 244. Blagajnik Alojz Krakar, P. O. Redna seja se vrii vsako prvo soboto v mesecu v dvorani dr. Sv. Petra. St 61.. DRUŠTVO VITI SV. MIHA-ELA, YOUNGSTOWN, OHIO. -Pred-sednik Frank Sellers, 619 Caledonia Ave. Tajnik John Bajs, 2 Eagle St Carnegie Hotel Blagajnik Mihael Pavlakovič, 528 Covhigton St Redna mesečna seja se vrii vsako tretjo nedeljo na 1012 W. Federal St. v Hrvatskem Domu. St. «2.- DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA, BRADLET, ILL. — Predsednik Geo. Krall, Box 462. Tajnik Math Stefanich, Bos 443. Blagajnik Math Gerdesich, Box 476. Redna mesečna seja se vrii prvo nedeljo v mesecu v cerkvetai dvorani. St «3.- DRUŠTVO SV. LOVREN-CA, CLEVELAND, OHIO. — Predsednik John yidmar, 3566 E. 81st St. Tajnik Anton Kordan, 9005 Union Ave. Blagajnik Ignac Godec, 3555 E. 80th St. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Slov. Nar. Dotam, popoldne ob I. uri. St 64.-DRUŠTVO 8V. PETRA IN PAVLA, ETNA, PA. (P. O. Sharpsburg, Pa.) — Preds. Josip Jaguiič, 177 High St. Tajnik Ignac M. Radočaj, 58 Ma-pIewood St. Blagajnik John Skoff, 21 Ganster St. Seja se vrii vsako prvo nedeljo v Hrvatskem Domu, Etaa, Pa. St 65.- DRUŠTVO SV. JANEZA EVANG. MILWAUKEE, WIS. — 'reds. Josip Cheplak, 238 Florida St. Tajnik Luka Urankar, 467 Park St., Milvaukee, Wis., Blagajnik Frank Francich, 8205 Nat'i Ave. Milwaukee, Wis. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Tomšetovi dvo-rani, vogal Natioaal Ave. in II. Ave. St 88.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, GREAT FALLS, MONT. — Predsednik Geo. Stariha, 2209 N. 6th Ave. Tajnik Anton Golob, Box 146, Black Eagle, Mont. Blagajnjk Jakob Stariha, 1711—$th Ave. North". Redna me sečna seja se vrii vsako tretjo nede-'* > na tajnikovem domu. St. 70.- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, ST. LOUIS, MO. — Preds. Matt Omersu. 2820 So. 18th St. Tajnik Josip Požek, 4645 Virginia Ave. Blagajnik John Mihelčič, 3918 Oreg. Ave. Seja se vrii vsako tretjo nedeljo v mesecu na 1041 Chateau Ave. št 71.- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD. CRABRTREE, PA. — Predsed. Josip Pusich, Crabb Tree, Pa. Tajnik in blagajnik Aindrej Jereb, &ox 92. Crabb Tree, Pa. Mesečna sejs se vrii vsako prvo nedeljo v prostorih A 'eSt 72.- DRUŠTVO SV. ANTONA PAD. ELY, MINN. — Preds. John Pucel, Box 23. Tajnik Joe Palcher ml. 3ox 3§5. Blagaj pik Stanislav Vesel, 3ox 434. Seja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. / Slov. Narodnem Domu. št 73.- DRUŠTVO SV. JURIJA, TOLUCA, ILL. — Preds. Ivan Rački, Box 241. Tajnik hi biagajnik John Ro-sich, P. O. Box 473. Redna mesečna seja se vrii vsakega 16. v mesecu v prostorih Mike Johanes. št 74.- DRUŠTVO SV. BARBARE, SPRINGFIELD, ILL. — Preds. John Kuloveč, 1821 So. Renfro St. Tajnik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Blagajnik Štefan Lach, 1900 E. S. Grand Ave. Redna seja sc vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani župniiča. Št 75- DRUŠTVO vrr. SV. MARTINA, LA SALLE. ILL — Predsednik Ignac Jordan, R. R. 3. Box 7 C. Tajnik Frank Malli, R. 1. St. Vincefnes Ave. Blagajnik Josip Bregach, 437 Crossat St. Redna seja se vrii vsako 3. nedeljo v slovenski cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne. St 77- DRUŠTVO MARIJE VNE-BOVZETE, FOREST CITY, PA. — Predsednik Anton 2igcte, Box 481. Tajnik John Osolin, Box 492. Blagajnik Victor Lavriha, P. O. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani. GAJ, CHl?fGŽy\LL.M^Pr^d^d?i?a Mrs. Mary Gregorich, 1615 So. Harvey Ave. Berwy*n, UI. Tajnica Mrs. Mary Blaj, 1934 So. Hamlin Ave. Chicago, 111. BlagajniČarka Miss Mary Gregorich, 2112 23rd St., Chicago, III. Redna seja se vrii vsak tretji četrtek m&ecu v dvorani cerkva sv. Štefana. »TK epp, 1039 Prescott St. North Chicago, 111. Tajnik Ignacij Grom, 834 Wadsworth Ave., Waukegan, IU. Bla-ajnik Jakob Smole, 1010 Adams St. iorth Chicago, III. Saja se vrii vsa-h> tretjo nedeljo v mesecu v Frank Svetetovi dvoratal. 80 - DRUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA. SO. CHICAGO. fll-— • Predsednica Uriula Kučjč, 9441 Ewing Ave. Tainica Louise E. Livovich, 9511 Ewing Ave BlagajniČarka Agnes MahovHČ, 9525 Ewing Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako 3. nedeljo v Eving dvorani na 9485 Eving ASt. 81- DRUSVO MARIJE SE- P«dsedi!caSMirlja^kaLrf4^PH^ field St. Tajnica Josephina Fortun, 4811 Hatfield St. Blagajn. Mary jGer lovič, 5120 Natrona Way. Redna me sečna seja se vrii vsako tretjo nede- ittsburgh, Kans. Blagajnik frank Liotz, R. R. .2 Cherokpe, Kans. Redna mesečna soja se vrii vssko drugo nedeljo v Frank SpeharjevI dvorafti. Št 84- DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSJI, TRIMOUNT4IN, MICH. — Predsednik Josip Judnich Jr., Box 24. tajnik In blagajnik Joseph Judnich, Box 24. Trfmountain, Mich. Redna mesečna seja se vrii tretjo ne-Jcljo pr> taj ni kg. št 85- DRUŠTVO MARIJE ČIST. SPOČETJA, LORAIN, OHIO. — Predsed. Gertrude Virant, 1700 E. 28. St. Tajnica Frances Tomazin, 2917 Tolpdo Ave. BlagajniČarka Anna Urbas 1852 E. 31 st St. Seja se vrši vsako mesecu v Vi ram t o vi drugo nedeljo dvorani. St 88. - DRUŠTVO SV .SRCA MARIJE, ROC}£ SPRINGS, WYO. — Predsednica Johana Ferlic, 211 Sherman St. Tajnica Terezija Potočnik, 674 Absay Ave. BlagajniČarka Louise. Leskovec, Box 547. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu ob 2. uri popoldne. St. 97.- DRUŠTVO 8V. ANTONA PAP., JOLIET, ILL. — Predsednik Leopold Adamich, 1604 N. Nicholson St. Tajnik Rudolf Kuleto, 1510 Cora St. Blagajnik Frank E. Vranichar, 1021 Wilcox St. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v stari ioli ob 1. Uri pop. Št 88- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, MOHAWK, MICH. - Preds. George Hribljah, Box 104, Ahmeek, Mich. Tajnik in blag. Jokip N. Rozich, P. O. Box 287, Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich.. v Leievi dvorani. Št. 90- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA SO. OMAHA. NEBR. — Predsednik Martin Derganc, 5116 So. 22nd St. Tajnik Anton Kraiovec, 1520 Jefferson St. Blagaj. Martin Medic, 4139 R.'St. Redna mesečna sejs se vrii vsako prvo soboto v mesecu zvečer v Hrvatsko-Slovenski cerkveni dvorani. St 91- DRUŠTVO SV. 1CTRA IN PAVLA, RANKIN, P. O. Braddock. Ps. — Preds. Josip Car, 7505 Orraood St. Svissvale. Pa. Tajnik Rudolph G Rudman, 7331 Dennistcta Ave. Svissvale, Pa. Blagajnik John Ritmanic, l23-2nd St. Rankin, P. O. Braddock, Pa. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v hrvatski cerkveni dvorafai v Rankin, Pa. Št 92- DRUŠTVO SV .BARBARE, PITTSBURGH, PA. — Predsednica Milka Car, 248 Main St Tajnica Marija Novogradac, 4820 Harrison St. Blagaj. Tonka Delač, 4909 Butler St. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani v Bcnettu. Št 93- DRUŠTVO FRIDERIK BARAGA, CHISHOLM, MINN. — Pred-sednik Fralnk First mL 220 W. Birch St. Tajnik John Sterle, 401 W. Poplar St Blagajnik John Znidarsich, 307 W. Birch St. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mah-netovi dvorani. Št. »4- DRUŠTVO MAR. ZDRAV BOLNIKOV, SUBLET, WYO. — Pred Joe Rakun, Box 85. Tajnik Ladislav Pagon, Box 192. Blagajnik Alois Orei-nik, Box 192. Redna mesečna seja sc vrii vsako drugo nedeljo v Joe Rakune v i dvorani. St 95- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, BROUGHTON, PA. — Predsednik Fr. Moravč, Box 237. Tajnik Anton Ipa-vec, Box 123. Blagajnik Jakob Brulc, Box 197. Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v druitveni dvorani. St 97- DRUŠTVO SV. BARBARE, MT. OLIVE, ILL. — Predsed. Paul Krivačič, Box 450. Tajnik Anton Gor-iič, Box 781. Blagajnik John Biičan. Box 443. Redna mesečna seja se vrii vsako tretjo 'nedeljo v K. P. Hali. Št98- DRUŠTVO SV. TREH KRALJEV. ROCKDALE, ILL. — Predsed nik Frank Keržič, 820 Moen Ave. Taj-rtik Joseph Snedic, 203 Daviš Ave. Blagajnik Peter Kokal. 401 Meadow Ave. Seja se' vrii vsako prvo nedeljo mesecu v Mestni dvorani št. 101- DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, LORAIN. OHIO. — Preds. Anton Pogorele, 1700 E. 31 st St. Tajnik John Juha, 1760 E. 29th St. Blagajnik FM Zehel, 1661 E. 31. St. Seja se vrii vsako prvo nedeljo v mcsecu v Slov. Nar. Domu. ■ St 103- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, MILWAUKEE, WIS. — Predsednik John Kovačič, 5025 Sheridan St West AUis, Wis. Tajnik Louis Sekula, 426-52 Ave. West AUis, Wis. Blagajnik Lovro Sečen, 896—60 Ave. West Alis. Wis. Seja se vrii vsako prvo soboto v mesecu v cerkvcni dvorani v Wcs*t Allis, Wis. št 104- DRUŠTVO MAR. ČIST. SPO-ČETJA, PUEBLO, COLO. — Predsed. Margareta Kozjati, 1220 Eiier Ave. Tajnica Marija Kocman, 1112 Bohman Ave. Blagaj. Ana Princ, 1222 Taylor Ave. Redna mesečna seja sc vrii vsakega 15. dne v mesecu v Kozjanovi dvorani. št. 105- DRUŠTVO SV. ANE, N. YORK, N. Y. — Predsednica Ivana Ovca, 402 E. 83rd St. New York Citv, N. Y. Tajnica Mary Willer, 180-23 St. Jakson Hights, L. I. N. Y. Blag. Mrs. Terezija Kovač, 1277 Putnam Ave. Brooklyn, N. Y. Redna aeja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 pop. v dvorani na 121. E. 2nd St. New York, N. Y. St 108- DRUŠTVO SV^GENOVE-FE, JOLIET. ILL. — Predsednica An-tonia Struna 1016 Wilcox St. niča Marija Trlep, 1808 N. Center St. BlagajniČarka Mary Golobitch, 211 Jttckson St. Seja se vrii vsako prve nedeljo v mesecu v stari ioli cerkve sv. Joiefa. it 109- DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ALIQUIPPA, PA. — Predsed. Anton Habich, Eox 262. Tajnik John Jager. Boz 136. Blagajnik Jakob Derglin, Box 131. Seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu pri blagajniku. St 110- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, tASrtERTON, OHIO. — Predsednik ohn Ujčjč, 118 M"Iberry St. Tajnik .oseph Lekšan, 149 Center St. Blagaj. Alois šemrov, 211 Moore St. Redna meftčna sejg se vrii vsako tretjo nedeljo v slovenski dvorani ako 2. nedeljo v~>L Slov. cerkveni dvorani v New Brighton, Pa. ob drugi uri popoldne. št. 146- DRUŠTVO SV. JOŽEFA CLEVELAND, OHIO. — Predsednik Jo?enh Miklich. 3545 E. Slst St. Tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St. Blagaj. John Nose, 10513 E. Prince ave. Seja se vrii vsako prvo nade-ljo v mesecu ob eni uri pop. v dvorani St. I. Slov. Nar. Doma. žt. 117.- DRUŠTVO MARIJE POM. RANKIN. P. O. Braddock, Pa. — Predsednica Barbara Gozdanovič, 318—3rd St. Tajnica Ana Kroteč 314 5th Ave. Blagajn. Agnes Krčol, P. O. Box 95. Meseina seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. št. 118.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BRIDGEPORT, CONN. — Predsednik Štefan Morvafii, 179 Spruce St. Tajnik Antnto Kolar, 467 Spruce St. Blagajnik Josip Zadravec, 465 Spruce St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Pevskega društva. St. 150,- DRUŠTVO SV. ANE. CLEVELAND, OHIO. — Preds. Mrs. Marv Kastelic, 3623 F.. 82nd St. Tajnica Miss Marv Globokar, 3612 E. 82nd St Blagijn. Mrs. Mary Miklavčič, 3568 E. 80th St. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu. št. 152.- DRUŠTVO SV. MIHAELA SO. DEERNG, ILL — Predsednik Luka Mata-nich. 2524 E. 109th St. Tajnik Geo. Pavičič, 10840 Torrence Ave. Blagajnik Siinc Furlan, 10823 Bens)ey Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Doffy dvorani ob 2. uri pop. št. 153.- DRUŠTVO SV. JERONIMA. CANONSBURG, PA. — Preds. Martin 2agar, 502 E. Duquesne Ave. Canonsburg, Pa. Tajnik John Pelhan, Bnx 48, Strabane, Pa. Blagajnik' Mih Tomšič, Box 217. Houston, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Anton Bevca. št. 154,- DRUŠTVO MARIJE MAJ- nedeljo. Št. 171.- DRUŠTVO SV. ELIZABETE, DULUTH, MINN. — Predsednik Frank Gimpel, 1315—101 Ave. W Tajnik Frank Vesel, 219—101 Ave. W. Blagajnik Anton Cernich, 9721 —98. Ave. VV. Redna seja se vrši vsako tretjo 'nedeljo v mesecu v zakristij' cerkve po prvi sv. maši. št. 172.- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, WEST PARK, O. — Preds. John Pozelnik, 12625 Kirton Ave. Tajnik Joseph Grdina, 13404 \sior Ave. Blagajnik Mike Weiss, 12619 Kirton Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob' drugi uri pop. v Jug. Del. Narod. Domu. št. 173.- DRUŠTVO SV. ANE. MIL-tVAUKEE. WIS. — Predsednica Ana Spende, 473 Virginia St. Tajnica An-tonia Koropec, 378 Greenfield Ave. Blagajničarka Barbara Stukel, 386 Hanover St. Redna tfeja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 4th Ave. št. 174.- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ. WI LLARD. WIS. — Preds Mary Zupane, P. O. Willard, Wis. Tajnica Mary Gosar, R." 5. Box 39 Grcenuood, Wis. Blagajničarka Ivana Artach, Box 35, V/filard, Wis. Seja se /r5i vsako drugo nedeljo v mesecu v pritličju župnišča. št. 175,- DRUŠTVO SV. .JOŽEFA. SUMMIT, ILL. — Predsednik Joseph Kerzich. Box 423 Argo, 111. Tajnik Fr f>elko, Box 68, Summit, lil. Blagajnik '-lorijan Pelko, Box 86. Summit, III Seje se vrše vsako prvo 'nedeljo v mesecu na tajnikovem domu, 7332—59th St. Summit, III. št. IT«-DRUŠTVO MARIJE POMA-Gaj, DETROIT, MICH. — Predsednik Jos. G Kenich, 1444 Ferry Park. Tajnica Mary Zunich, 139 Winona Ave. Blagajnik John L. Prebelich, 6121— I6th St. Seja se vrši vsako drugo ne-leljo v šolski dvorani cerkve Kraljice Rožn. Venca. št. 177.- DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. CIIESTERTON, Ind. Predsednik Frank Sersha, Box 11 NIK A, PEORIA. II.L — Preds. John Porter> Ind Tajnik john FlatZ( Box ]74 Mramor, 232 Aroyo St. Tajnik Josip Kocjan, 419 So. Park Ave. Blagajnik Josip Kuhel. 3!9 Easton Ave. Seja ke vr^i vsako drugo 'nedeljo v mesecu ob dveh pop. na 319 Easton Ave. št. 156.- DRUŠTVO SV. ANE, CHISHOLM. MINN. — Predsednica Fannie Vren, 323 W. Poplar St. Tajnica Marv Champa, 311 W. Poplar St. Blagajn. Carolina Baraga, 326 W. Poplar St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljudski čitalnici. št. 157.- DRUŠTVO KRALJICE MAJNIKA, SHEBOYGAN, WIS. — Predsednica Ivanka Mohar, 1140 Dill Ave. Tajnica Mary Prisland, 723 Georgia Ave. Blagajn. Louise Bovhan. 208 N. Water St. Redna mesečna se*a s« vrši vsako drugo sredo v mesecu v cerkveni dvorani. št. 158.- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. HOSTETTER, Pa. — Preds John Mikec, Box 42 Pleasatit Unity. Pa. Tajnik Jakob Povše, Box 41, Hos-tetter. Pa. Blagajnik Joe Zakrajšek. ltox 12, Pleasant Unity, Pa. Redni mesečna seja lse vrši vsako prvo nedelio v Slov. Nar. Domu. št. 160.- DRUŠTVO MARIJE ČIST. SPOČ. KANSAS CITV. KANS. — Predsednica Theresa Cvitkovič, 518 Dugarro St. Tajnica Ivana Bratkovič, 418 N. 5th St. Blagajn. Agnes Zakrajšek, 526 Sanduaky Ave. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v šolskem poslopju. št. 161.- DRUŠTVO SV. ALOJZIJA GILBERT, MINN. — Predsednik Alois Verbič. Box 622. Tajnik Mike Seme-ja. Box 353, Gilbert, Minn. Blagajnik Mike Sterniia, Box 724. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih sobr. Louis Verbich, ob 4. uri popoldne. št. 162- DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. CLEVELAND, OHIO. -- Predsednica flelena Mally, 1105 E 63rd St. Tajnica Josephine Menart, 1277 Ncr»ood Rd. Blagajničarka Frances Debevec, 6022 Glass Ave. Redna seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu v star: dvorani šole sv Vida. št. 163,- DRUŠTVO SV. MIHAELA, PITTSBURGH. PA__Predsednik To- Bclanič, II Troy St., Millvale, Pa. Tajnik Matt Brozenič, 95 — 44th St. Pittsburgh, Pa. Blagajnik Matt Gra čan, 5215 Natrona Way. Predsednik odbera bolesti: za člane: Juraj Gunja. 95—44th St. Pittsburgh, Pa. predsednica odbora bolesti za članice: Eliza Cestarič, 4821 Blackberry Way, Pbgh. Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedelio v Ameriško-Hrvatskem Domu, 10. Md. Ave. Milvale, Pa. St 164.- DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, EVELETH, MINN. — Preds. Luciile Kapsh, 806 Adams Ave. Tajnica Mary Ulisich, 614 Adams Ave Blagajn. Frances Kvaternik, 610 Summit St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani. št. 165.- DRUŠTVO MARIJA, POMOČ KRISTJ., WEST ALLIS, WIS.— Predsednica Mary Marcec, R. 2. Box 342 Haw!ey Rd. Wauwatoosa, Wia. Tajnica Mary Muren, *j06—50th Ave. West Allis, Wis. Blagajn. Rose Bizjak, 469—51st Ave. West Allis, Wis. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v .nesecu v Cerkvtni dvorani, št. 166. DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, SO. CHICAGO. IU__ Preds. Petar Wuič, «732, Houston Ave. Tajnik Frank Pleša, 9732 Houston Ave. Blagajnik Nikola Grahovac, 973? Houston Ave. Seja se vrši vsako tret jo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani na 96. cesti. št. 167.- DRUŠTVO KRALJICA MI RU, THOMAS, W. VA__Predsednica Ana Kaltnikar, Box 215. Tajnik in blag. Jokn Lahajner, Box 215 Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v J Lahajnarjevem prostoru. št. 1S8.- DRUŠTVO SV. JOŽEFA, BETLEHEM. PA. — Predsednik JosiF Skraban, 616 Pierce St. Tajnik Char-les M. Kuhar, 513 Ont. St. Blagajn. Math Roga«, 427 Pierce St. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani. Porter, Ind. Blagajnik August Krzna-rič, Box 139, Porter Ind. — Seja se vrči vsako prvo nedeljo v mesecu pri ;obr. John Flatz v Chestertotau. št. 178,- DRUŠTVO SV. MARTINA, CHICAGO. ILL. — Predsednik Joseph Rav. 1827 W. 21st PI. Tajnik Steve Petek, 1923 W. 22nd PI. Blagajnik Steve Zapčič, 1904 W. 22nd PI. št. 179.- DRUŠTVO SV. ALOJZI-la. ELMHURST, ILL. — Predsednik Frank Vertovec, 185 Larch Ave., Elm-hurst III. Tajnik Joseph Komel, 108 N. York St. Blagajnik Alois Cigoj, P. O. Elmhurst, III. št. 180.- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV.. CANON CITY, COLO. ., - Predsed. Frank Zavcrl. st.. ProspeCf j He;ebts. Tajnik Anton Strainar. Pros-pect Heights. Blagajnik Louis Pierce, Prospect Hc:ghts. Seja se vrši vsako prvo nedelio v mesecu ob 10. uri dop. v Louis Pierce-jevi dvorani. št. 181.- DRUŠTVO MARIJE VNEBOVZETE. STEELTON, PA. Predsednica Amalia Dolfnar, 614 So. Ith St. Tajnica Marija Koščevich, 644 >p. 2nd St. Blagajničarka Johana Li-pak, 844 So. 2nd St. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v. mesecu v dvorani ir. sv. Alojzija. 182. DRUŠTVO SV. VINCENCA, ELKHART. IND. — Predsednik Ant. 1er!ep, 1508 Lusher Ave. Tajnica Ma-ry Oblak, R. R. 5. Box 50. Blagajničarka Alojzija Prijatelj, R. R. 5. Box 54 A. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Oblakovih prostorih na (Hump) Tilhouses Ave. in 21st St. ŠT. 183. DRUŠTVO DOBRI PASTIR AMBRIDGE, PA. — Predsednik in Tajnik Charles F. Grosdeck, 29 Main St., Fair Oaks, Pa. Blagajnik Louis Verček, 351 Maplewood Ave., Am-bridp.e, Pa. ŠT. 184. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, BROOKLYN, N. Y. — Preds. Fhukcs Plese, 2399 Silver St. Taj. Theresa Sltrabe, 2391 Hughes St. Blag. Helena Beljan, 311 Stagg St. ŠT. 185.- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, BURGETTS-TOWN, PA. — Preds. Marija Veršnik,J 19 Riddle Pan, Burgettstovn, Pa. Taj. Anton Dvoršak, Box 255, Slovan, Pa. Blag. Josephine Pintar, Linn Ave., Burgettstown, Pa. ŠT. 186.- DRUŠTVO SV. CECILIJE, BRADLEY, ILL. — Preds. Frances Drassler. Tai. Rozalija Smole, 270 Crnnd Ave. Blae. Anna Pazdlm. ŠT. 187.- DRUŠTVO SV. ŠTEFANA JOHNSTOWN, PA. — Predsednik Fr. Požun, 126!4 Stutzman St., Tajnik in blagajnik Andrew Tomec, 126j^ Stutzman St. OPOMBA. ?obr. društveni tajniki (-ice) so na-proJeni, da takoj poročajo vsako £re-membo naslova svojih uradnikov(ic) in sicer glav. tajniku Jednote ter upravništvu "Glasila K. S. K. Jednote". -0- UBIJAJTE MUHE Muhe prenašajo bolezni. Sedaj je pravi čas, da se začne uspešna borba proti muham. Muhe ne spadajo v hišo. Roj muh v hiši je znak nesnaž-nosti in kulturne zaostalosti. Radi svojih običajev je hiuha najbolj odurna žuželka, s katero človek prihaja v cfotiko. Zaraja se v nesnagi in živi in se redi v nesnagi vse nadqfjne dni svojega življenja; zapuščajo le, kot vdira v stanovanja, da okuži človeku njegovo hrano in širi bolezni. Hišna ihuha je vztrajen po- toruh. ali njena paAa j« precej počasna. Plaši ae na površino jedi in na teh isletih utegne nositi s sabo, zlasti na kocinah svojih nog. klice naleti j ivih bolezni, jajčeca parasitov in or-ganično nesnago. Ko muha jx>seti vašo mizo, odlaga to nevarno snov na vašo hrano. Ako taka okužena hrana gre v želodec, utegne razviti se kaka nevarna bolezen. Letokrog hišne muhe navadno ni obsežen. Morda redkokdaj odletava dalje kot pol milje od svojega vališča in obi-! čajno ostane dvesto do tristA metrov okolo kraja, kjer se je zarodila. Raditega, ako se kje nahajajo muhe, je prav gotovo, da so se zaredile v najbližji okolici. Bolezni radi muh. Tekom špansko-ameriške vojne je bila pozornost ameriškega naroda prav dramatično obrnjena na nevarnost muhe kot razširjevateljice legarja. Na stotine vojakov je umrlo za to boleznijo, dasi jo je prav lahko preprečiti. . Iste' razmere, ki so prevladale v oni vojni, obstojajo dandanes v tisočerih ameriških naselbinah. Kjer se muhe morejo slobod-no gibati med straniščem in jedilno mizo, utegnejo okužiti vsako vrsto hrane. Zlasti mleko je dostikrat predmet takega okuženja in našlo se je večkrat, da so epidemije tifusa in legarja imele svoj pričetek v mlekarnah, ki niso bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi za odstranitev odpadkov. Hrana, ki jo kupite v štacunah, prenapolnjena muh, utegne tudi biti okužena in, ako jo sneste surovo, more direktno provzročiti kako bolezen. Tudi kuhana hrana utegne biti okužena po skuhan ju. V tem tiči velika nevarnost za zdravje. 'Torej navzlic vsaki pažnji, ki jo individualno lahko obračamo na nevarnost okuženja s strani muh, smo vendarle podvrženi infekciji legarja radi.^nemarnosti dru-Radi tega *je uničevanje muh zadeva, za katero mora skrbeti vsa občina, in je torej stvar občinske higijene. Druga jako navadna infekcija, ki jo muha prenaša, je priletna driska (diarrhea). Ta bolezen se bolj poprijema otrok ali tudi odrastli so ji podvrženi. Leta 1920 je v Združenih državah umrlo 38,514 otrok pod dvema letoma radi driske in črevesnega vnetja. Kako naj se iznebimo muh? Najbolj uspešen način uničenja muh v celi soseščini 'je organizirati in nadaljevati kampanjo v to svrho. Le potom skupnega prizadevanja ' vseh stanovalcev in zdravstvenih oblasti in organizacij je mogoča popolna iztrebitev muh. S tem ni rečeno, da je prizadevanje in snaga poedinca podrejena vrednost, marveč le da bi tre-balo smatrati iztrebitev muh kot vprašanje, katerega je treba lotiti se v njegovi celoti. Najprej je treba vničiti vsla zarejališča muh; brez tega koraka vse drugo nič ne pomaga. Radi tega mora prevladati v občini najvišji standard čistoče; treba je preprečiti nakopi-čevanje odpadkov in smeti in skrbeti za pravilno odpravo tistih. Ze mali kupček smeti u-tegne služiti kot zarejališče ne-števila mušnih ličink (larv); iz katerega se razvidi velika važnost največje snage. Vse hišne smeti se morajo držati v posodah, v katere naj ne prodira ni zrak ni voda, o-premljenih s tesno zapirajoči-mi se pokrivali, tako da ni muhe ni druga golazen nima pristopa do smeti. Nakopičevanje smeti okoli hiše je odgovorno za zarejanje muh in tudi javna smetišča utegnejo biti dobrodošlo zarejališče. Neomrežena hiša in neobvarovano stranišče izven hiše ustvarjata nevarnost, ki je nikaka družina ne bi smela pretrpeti* Mreže na oknih seveda ne držijo proč vseh muh, ali petindevetdeset od sto izmed njih ne b? v stanu priti noter, in nevarnost bo ta toliko manjša. Vnaka aoba v hiii bi morala biti omrvtona; ako ni mogoče omrežiti vseh sob — pa vsaj kuhinja in obodnica naj bo opremljena t mrežami. V slučaju bolezni je treba zlasti obvarovati spalnico, kjer bolnik leži, posebno ako gre za kako nalezljivo bolezen. Na kmetih je treba zlasti paziti na hlev in mlekarno. Muh ne bi smelo biti v prodajalnicah, pekarnah iji v drugih prostorih, kjer se hrana pripravlja. Kjerkoli je navada postaviti mreže na okna in vrata, naj služijo mrežt ne le proti muham, ali tudi proti komarjem; radi tega je treba vporabljati mrežno žico številka 16. Od snovi, ki so strupene za muhe, morda najbolj primeren je formalin. Naj se pomaže v štiridesetkrat večjo količino vode in pretoči v skledico, ki naj se postavijo V3e okolo sobe; istočasno odstranijo naj se vse druge tekočine. Ako muhe tekom nekoliko ur nimajo pristopa do drugih tekočin, bodo napojile se na tej raztopnini in bodo crknile. Treba je varovati se mušnih strupov, zlasti onih, ki so sestavljeni od arse-nika. Zastrupitev otrok iz tega vira je prepogosto. Prilepljivi mušni papir pomaga tijdi k uničenju muh, dft-si ni pravzaprav znak dobrega gospodinstva. Ubijanje muh z batom ne zadostuje za odpravo muh. Navadno se pobijanje muh začne v poznejši sezoni, ko je že vse polno muh in more lov na muhe le neznatno znižati njih število. Boljše bi bilo, ako bi to storili takoj v spomladi, ko je muh, iz katerih se bo rodilo še na milijone drugih, razmeroma še malo. Ako bi ljudje vporabljali takoj ob začetku mušne sezone ves oni napor muham, ki ga rabijo kasneje, in bi zlasti pazili na takojšnjo uničenje vse nesnage in smeti tekom vsega leta, vprašanje muh bi bilo že zdav-nej rešeno. tO- Šentklairski paberkL (Piie urednik) Jugoslovanskega kabineta se loteva noke posebne vrste bolezen, katero bi lahko imenovali: "demisitis." Te dni je, Pa-Sičev kabinet zopet demisi|oni-ral ali odstopil. Resignacija belgrajskega ministrstva je postala že tako navadna in običajna, kakor so kvatre in lunine spremembe v pratiki. Ce Jugoslavija že drugače ne napreduje v občnem oziru, napreduje vsaj s kabinetnimi demi-sijami. Le škoda pri tem, da se ne rabi glavne nove metle. * NaŠ prijatelj Jaka je bil ravno na svoj godovni dan odlikovan z malo belo zvezdo. Dobil jo je od državnega tajnika v Columbus, O. Te zvezde pa ne bo nosil na svojih prsih, ampak se ista nahaja na višnjevi tablici pred njegovo številko licence avtomobila, koja predstavlja število milijon. Tako je postal tudi naš Jaka milijonar, kadar se vozi s svojo drugo "Lizo" na štirih kolesih. Srečni ljudje! Kar po dva avtomobila v garaži! Jaz pa še samo-kolnice nimam! Včeraj popoldne sem poslušal dva naša rojaka, ki sta stala ob St. Clair Ave. in se pogovarjala. Prvi je dejal: "Pre-pleto je sitno in nerodno!' Taka vročina in žeja, moj sodček v bezmentu je pa že prazen." Samo še par tednov potrpljenja! Naš znani Jernej že fik-sa in maže svojo velikansko električno prešo, v katero se naenkrat lahko spravi 2 toni grozdja. • « Mestne in zdravstvene oblasti priporočajo sedaj uničevanje muh. Dobro orožje proti muham so ribniški in ameriški muhavniki, Tanglefoot papir, Trinerjev Fli Gass, razne štu- Pt (Znrherlln) Itd. Vse to pa stan« denar. Meni nI trsbn teh •tvari kupovati, ker sem slučajno dobil ekspertnega muho-lovilca, kosmatega in s štirimi nogami; to je naš pes Rjavčsk. Vse muhe polovi v hiši in na dvorišču in požre. Najljubše so mu mesarske muhe in komarji kanadske vrste (Cana-dian soldiers). Reveža pa baš ti komarji tako užejajo, da spije kar po cel kvart vode naenkrat. * Dokaj čudne poletne mode so se oprijele naše ameriške Evine hčere. Zadnjo nedeljo sem srečal na cesti neko 18 letno kra-sotico, ki je že 5 minut daleč dišala po parfimu. Človek bi se je bil kmalu ustrašil, misleč, da je ušla iz kake norišnice. Beli šolenčki, rjave nogavice, kratko krilo, bluza brez rokavcev, okrog vrata pa veliko lisičjo kožuhovino, in to v taki vročini! Ne vem, čemu nosijo ženske v hudi vročini kožuhovino okrog vrata? Menda zato, da jim vročina ne prihaja do kože ? Narobe svet. * Urednik nekega glasila je pri zadnjih volitvah sijajno zmagal. Dobil je 11,130 glasov; njegov nasprotnik pa nobenega, ker ni bilo nobenega. Citali smo sprva pač ime še enega uredniškega kandidata. Iz so-bratstva, demokracije in ljubezni, do bližnjega ga je pa glavni '"gazda" Kajtebrigarjev bacnil iz kandidatne liste. Ce bi samo stari urednik volil samega sebe, bi bil enoglasno zmagal, ker ni bilo nobenega tekmeca. Tako zmagati pri volitvah je lahko! * Pasji' dnevi so nastali. Osobito morajo hudo pritiskati na možgane newyorškega "zgagar-ja." V št. 173 njegovega lista vidim na prvi strani sliko nekega muzeja v New Yorku. Nad to sliko se pa nahaja sledeči napis: "Skok v dajjavo." Ali bodo morda s strehe tega muzeja skakale nagačene živali, katere je ustrelil pokojni predsednik Roosevelt? Jaz bi svetoval "zgagarju," da naj on najprvo poskusi s tem skokom; škode itak ne bo dosti. » Baš pasji dnevi povzročajo £udi neslavnemu štabu urednikov na Cortlandt St. lenobo in brezdelje. V št. 171 je bila priobčena cela stran za oglas knjigarne neke tiskovne družbe. Oglas za Sanjsko knjigo je bil kar dvakrat obelodanjen; sanjskih knjig imajo pa kar tri vrste. Salamensko dober pco- fit mora biti pri teh knjigah! * V označenem ceniku pa ne najdem več knjige "Peter Zgaga." Pardon, dotične knjige ni več na trgu, ker so jo oblasti zaplenile! Tudi napredek ame-rokanških slovenskih žurnali-stov! * Ne venll ali prede dotični tiskovni družbi res že tako čudno ali kaj? Poleg sanjskih knjig je začela prodajati tudi že pisalne stroje s slovenskimi kraticami (kljukicami). Morda bomo v prihodnji številki čitali oglas za prodajo ameriških Vacuum Cleaner-jev," električnih pralnih strojev in pa bakrenih kotličkov ?! Biznes je biznes! * T .-• S Te dni bova naredila z našim mojstrom Francetom Cernetom fino kupčijo: ku^il bom pri njem novo žepno uro,, a ne zlato in srebrno, temveč nikijasto za $1.35. Ce bi bil že to ves profit, bi ne bilo dosti. Zlate ure ne maram več, ker je najboljša vada za nočne ribiče (uz-moviče). Dne 25. maja ukradene pozlačene ure še nisem dobil nazaj. Skoda, da je nisem dal zavarovati pri našem Gu-steljnu. Včeraj sem se vračal z dela točrto ob šesti uri zvečer. Na Cernetovem kornerju ob St. CUlrju Mffl tekal ravno 90 minut, toliko kar in avtemoMIsv i** dirjalo aa vso tirani. Ker to me je lotila ie lAkota, nem si kupil\osem funtov l«»pih brc«, kev za 25 centov. Večerjal kar na kornerju in polovkn breskev sem še srečno domov prinešel za zajterk. Drugič pa vzamem za take slučaje malo lunča sf sabo ali pelco z mrzlo večerjo. » o NAPRODAJ.__ * Naprodaj je "Duplex" hiša v lepem kraju v Rockdale, 111. (Joliet). Kdor jo kupi, bo imel denar lepo invsetiran in lep dom. Za pojasnila in ceno pišite na: H. S., jr., 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. (Advertis.) ZA SLABO itjkanl« taka ter vsoraite SEVERA'S BALZOL. Spletna tonika sa moške i Ženske. Pdftaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim jjoslovan-jem in prebava bo zopet postala redna. Can« 50 ln St contov. Vprašajte svojega lekarnarja. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOVVA JOS. KLEPEC 215 N. Chicago St. Joliet. 111. i-—- Tel. 5768 r „ a ,. . . , . Javni 'notar za Ameriko in stari Ko t* Iut precitate, dajte ga kraj. Zavaruje hiše, pohištva in av- tvojemu sosedu ali prijatelju tomobile. Posojuje in pošilja denar. . , Prodaje hiše i lote. na ogled. S&StffS!** - NAZNANILOjn ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in onstran morja, da nam je neizprosna smrt iztrgala po dolgotrajni bolezni nam preljubega soproga, oziroma očeta, starega očeta, strica, svaka JOHN JAKLIČ ki je dne 1. julija, previden s tolažili sv. vere, v 61. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. S tem se je za vedno poslovil od soproge, otrok, zetov in drugih sorodnikov, prijateljev in znancev ter se preselil iz te solzne doline v boljšo domovino nad zvezdami. Pokojni' je spadal k društvu sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote in k društvu sv. Družine, D. S. D., katera sta mu priredila lep pogreb in ga spremila na zadnji poti. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče dne 4. julija, kjer je opravil pet§ sveto mašo zadušnfco Rev. John Plev-nik ob asistenci Rev. Math Butala in Rev. F. Hor-wath. Tem potom se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom za večkratno obiskovanje za Časa bolezni, tudi lepa hvala vsem drugim, ki so obiskovali pokojnika za časa njegove bolezni, posebno v zadnjih urah. Lepa hvala za darovane vence: Družini Josip Harman, družini Mr. Henry Bahor, družini Mr. Martin Mušič, Mr. in Mrs. J. D. Walker, Mr. in Mrs. A. Pasdertz, Mr. in Mrs. S. Kukar, Mr. in Mrs. M. Gregorčič, Mr. in Mrs. J. Russ, družini Markelc, Mr. in Mrs. B. Russell, Mrs. in Margaret Nichols, uslužbencem Boston Store, Broad\vay Camping Club, društvu sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote, društvu sv. Družine in Phoenix Lodge. Tudi lepa hvala Mr. in Mrs. M. Haller za plačane sv. maše. Lepa hvala Mr. R. Zupanec in pevskemu zboru za nagrobnico po sv. maši, ter vsem onim, ki so se vdeležili pogreba in vsem onim, ki so nas tolažili v britkih urah take velike izgube. Hvala tudi K. S. K. Jednoti za hitro izplačilo posmrtnine in hvala društvu sv. Jožefa za izplačano bolniško podporo tekom dveh let. i Pokojnik zapušča mene neutolažljivo soprogo in osem otrok ter v Coloradu dve sestri in v stari domovini tri sestre ter mnogo prijateljev in znancev širom Amerike. Pokojni je bil rojen 7. aprila, 1863 leta na Brezovi rebri, št. 12, fara Semič na Dolenjskem. Ti pa, dragi nam soprog oziroma oče, ki si se ločil od nas in šel po plačilo k Vsemogočnemu, katero si zaslužil v tej solzni dolini v svoji štiriletni bolezni, prosi za nas pri Bogu, da se enkrat skupaj snidemo nad zvezdami. Saj križ nam sveti govori, da vidimo zopet se nad zvezdami. . 'Da vidmo v raju večnem se, Nad zvezdami! Počivaj v miru dragi, in lahka naj ti bo svobodna ameriška gruda! Žalujoči ostali: Frances Jaklič, soproga. John, Joseph, Anton, sinovi. Frances, omož. Hartmann, Rose, omož. Bahor, Anna, Josephine in Dorothy, hčere; Joseph Hartmann, Hen-ry Bahor, zeta; vnuki in vnukinje. Joliet, 111., dne 9. julija, 1924. GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 30. JULjJA, 1924. da jc slovenska katoliška tiskovna družba EDINOST kupila NAJSTAREJŠI SLOVENSKI KATOLIŠKI LIST V AMERIKI "AMERIKANSKI SLOVENEC" . in istega »druti 1» ■ listom "EDINOST" Novi Ust ■•daj imenuj« "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST* in Uhaja po ttirikrat na teden. Če ksfrtr biti dobro poučeni o delavskem cihunj" in raimerak, tedaj kitajte "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST," ki izhaja dnevno iti-rikrat aa teden in prinaša raznovrstne delavske, s os podari k e in politična tlanka. Prinaša najnovejše vesti in je pravi boritaij šamanih delavcev. Stan« letno aaao $4.0«. CHICAGO. ILL. StirifetftT Djetoitm Pil« Joaip Grdina, West Park, X cugo. NA POVRATKU V STARO DOMOVINO. (Nadaljevanje) Na Dunaju. Med Jugoslovani. V zagati. Važni ukrepi in posvetovanja. Ko smo prespali prvo noč na cesarskem Dunaju, smo bili drugo jutrg zgodaj na nogah; brž smo se malo osnažili in u-mili, kave pa niti čakali nismo, ampak hiteli smo po mestu, da si ogledamo Dunaj, kar se nam je zdelo vredno. MudiVši se v mestu smo si najprvo ogledali spomenik nek danjega znanega avstrijskega admirala Tegethoffa, rodom Mariborčana, ki je svoječasno pošteno naklestil Italijane na morju pri Visu. Ta spomenik je okrogel, podoben stebru; na vrhu stoji slavni admiral v svoji poveljniški uniformi. Pri tem, ko smo hodili po dunajskih ulicah, smo se porazgubili drug od drugega. Midva s Primorcem sva hodila skupaj, druga dva pa skupaj, ter sta jo krenila v drugo smer. S Primorcem sva se domenila, da greva pogledat v jugoslovanski lager, da vidiva, kako kaj tam stvar obstoji. Vreč, oziroma nahrbtnikov nismo s seboj nosili; iste smo pustili v ruskem lager ju, torej gremo lahko neovirano k našim Jugoslovanom. Če bi naju hoteli morda tam pridržati, se jim lahko s kakim izgovorom umakneva, ker nima va s sabo te ropotije. Rečeno, storjeno. Greva in vprašava, s katerim tramvajem se lahko pride v X. okraj na Konrad, cesto; nato sva sedla na tramvaj ter se peljala k Jugoslovanom. Ni vzelo nama posebno dolgo časa, ko sva dospela v jugoslovanski lager, prostor, ki je služil1 za io, je bil precej obširen. Nahajal se ni na kakem prometnem kraju, pač pa bolj v strani v predmestju, na nekem pripravnetn in mirnem prostoru, ograjenim z žico. Pred lagerjem je stal srbski vojak, ven in noter 30 pa hodili naši Jugoslovani vraču joči »e v domovino, bili so pp večini Bošnjaki. "Ali v/topiva tudi midvg?" vprašam tovariša. "Pa pojdiva," mi veli Primorec. Pozdravivši onega vojaka pri vratih, sva jo krenila čez dvorišče v pisarno, kjer sva se javila kot Jugoslovana. Častnik v pisarni, ki je bil rodom Slovenec, vpiše najuna imena, potem nama izroči jedilne karte, s katerimi dobimo v kuhinji kosilo in kruh. Res, vse prav izvrstno! 0-polflpe sva dobila z drugimi vred kosilo in porcijo kruha; pri tem sva se razgovarjala s tovariši, povečini doma iz Bosne, Srema in Slavonije, če so namenjeni odpotovati s "transportom" v domovino in kdaj. "Se nič. ne vemo o tem," nama odgovori nek Bosanec; nek drugi pa pristavi, da stvar še ni v redu, in da se bomo peljali celo v Belgrad, kjer bo treba priseči novemu vladarju. Ta novica je pa zelo slabo dirnila na naju, dasi je bila seveda neresnična; oni Bošnjak sam ni znal p čem govori. "Ha, v Belgrad, k prisegi?" omeni Primorec. "No, ja, potem pa v vojsko!" Seveda, ker smo že v Budimpešti slišali slabe novice o Jugoslaviji, ni čuda, da sva midva stvar glede Belgrada in prisege takoj verjela; vsled tega sva se za trdno odločila, da nočeva s transportom potovati v Jugoslavijo že radi prej omenjenih razlogov, osobito pa, kef nočeva kar tjavendan bogve-kam potovati. Sama bova potovala kakor nama bo ugodno. Kmalu zatem sva jo ubrala iz lagerja ven po mestu na iz- prebod. Da bi bil* bolj na jasnem glede na dal j nega potovanja po železnici, jo kreneva med potom na Ju£ni kolodvor vprašat glede odhoda vlaka proti Ljubljani. Na kolodvoru stopiva faajprvo k okencu pisarne, kjer se je nahajal jngo-slovanski uradnik (Srb), da je dajal potrebna navodila potujočim Jugoslovanom. Njega sva vprašala za informacijo. Uradnik nama pojasni, da vsak dan odpelje vlak proti Ljubljani; zatem naju vpraša, če sva Jugoslovana? "Da, sva; vračava se iz ruskega ujetništva." "Potem morata pa iti v naš yhgoslovanski lager, da potuje-a skupno s transportom; sami ne morete potovati." "Kako to da ne?" sva ga /prašala malo začudena. "Stvar je ta, ker morate imeti potni list za v Jugoslavijo; ';er pa tega nimate, morate pozvati s transportom." "Midya imava potne liste vse / redu in tako tudi vožni listek." Nato sežem v žep, ter zvlečem potne liste, ter mu jih x>kažem. Uradnik nekaj časa ogleduje >apirje, ter pravi nato: "Te listine so sicer dobre, to-la morajo imeti poleg tega še jugoslovanski pečat, ter biti o-lobrene v jugoslovanskem la-rerju, drugače ne smete potovati. Nesite jih tja, da vam iih podpišejo; potem no, lahko norda sami potujete." "Dobro, dobro. No, kako pa od Itklijo; jezno je nekaj za-nrmral; no, in tudi meni je bi-o neprijetno pri tej novici. Na, ^lodja, tu imaš zdaj pvoj dom! Morda je Tudi Preser zaseden >d Italjianov? Lepa |*eč! Po-em pridem pa z dežja P°d kap! z robstva v novo*robstvo! Bog ^omagaj.. Tako sem se veselil loma, in zdaj, če ima morda :udj moj rojstni kraj Italijan '.aseden? * Ali naj grem med italijane? Ne. In vendar. Domovina! Ljubezen do nje je nočna. Pa vsaj morda moj rojstni kraj ni zase4en? Iti je :reba, čemu bi omahoval? "Kdaj pa navadno odpelje vlak iz Dunaja proti Ljubljani?" vprašam nato, nakar nama pojasni, da odpelje zvečer ob deveti uri. "Dobro, hvala vam za pojasnilo. Oprostite, morava iti, da stvar urediva:" S -temi besedami sva se zahvalila jugoslovanskemu uradniku ter odšla s kolodvora po mestu. x , "Tako, tako. Dobro, da znava," sva rekla, ko sva šla po cesti- "Torej je morda vendar res, kar smp culi v Budimpešti, da so slabe razmere v Jugoslaviji; se ve tega nam tukaj ne bodo pravili. Pa kaj ,to še pi nič. ?^aj si bo Že tako ali tako — Jugoslavija ali Velika Srbija, dasi lepo ni, da se odklanja prvo. Domovini je treba pomagati, ne pa iste grajati. Toda, da ima Italijan že tako daleč zasedeno, to je pa že od sile! Prav, da sva prišla semkaj na Dunaj, ter tu marsikaj koristnega izvedela: S transportom iti, potem pa morda še v Belgrad priseči kralju? Ne, tega pa že ne; čeprav je oni uradnik rekel, da drugače ne moreva domov. Da bi dala svoj potni list v potrdilo Jugoslovanom v onem lager-ju? Tega pa tudi ne. Lahko nama potni list vzamejo in velijo potovati s "tfansportom." In zopet: priti Italijanom v pest? Tega pa tudi ne. Morda naju potlačijo — hočeš nočeš, moraš — v italijansko armado k berzaljerom? No, ta bi bila lepa. Zato je treba podvzeti korake za varnost, da kam ne zabredeva. Dolgo časa so nas slepo vodili. Trpeli smo za druge, ko so nas izkoriščevali in mučili; ampak zdaj Se pa ne damo kar tako. Skušnja izuči človeka marsikaj, da se zna potem ogibati neprilik. Tudi midva s Primorcem nisva bila tako omejena na razumu, da bi si ne znala pomagati iz zagate. (Dalje prihodnjič) ZGUBLJENA MARATONSKA DIRKA. 14. julija je Hannes Koleh-mainen,' krepki finski tekalec, zgubil svojo drugo maratonsko dirko v Colombes, Francija. Vzrok temu je bil neki želodčni nered, radi katerega je moral nehati z dirko, potem, ko je že napravil 17 milj. (On je dobil maratonsko dirko 25 milj leta 1920 pri olimpskih igrah v Bruselu, Belgija.) Želodčni nc-^ redi so že marsikaterega krepkega mOža oropali konečnega uspeha. Tririerjevp zdravilno grenko vino je zdravilo, na katerega se lahko zanesete, če se hočete znebiti zaprtja, slabe prebave, plinov v črevesu, utripanja srca, slabega spanca, glavobolov, nervoznosti in sličnih želodčnih neredov. Trinerjevo zdravilno grenko vino izčisti čreva, odstrani nabirajočo se nerabno tvarino, ki zastruplja ?feva in paralizira njihovo normalno delavnost, ter pojači ves vaš sistem. Vsa Trinerjeva »davila in poprave so popolnoma zanesljive. Komarska zalega postaja neznosna, uničite jo s fiiperjevim Fli-Gassom! Ce vam ne more postreči vaš trgovec, pišite na Joseph Triner Cpmpany, Chicago, m. (Advertis.) SKORO NI MOGOČE PRE-PLACATI, REŠITI SE TRAKULJE. t|||lflt|it|iVl|l9MliNI«tMI|IM>Hfi»IMlMMili PRISTOPAJTE h K. S. K. Jednoti, prvi in najstarejši slovenski podporni organizaciji ▼ Ameriki t KT a. Našim trgovcem ie dobro znana uljudns postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate UL0ŽEN DENAR HA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoja izdatke s čeki, izdanimi na našo banko; istotako K. S. K. Jenota v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite 1 pot na&e potniške čeke, katere _, izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kol denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili. I Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, ja snak varnosti za vaš denar. " 1 * ' .' " -JOLIET NATIONAL BANK | CHICAGO IN CLINTON ST*. H JOLIET, ILL. Wm. Red m on d, preds. £h«s. G. Pesrc* kasir. Joseph Doadf, pomož. kssif. a Pepela vam ne mo- ~; 1 . * • Ampak— , .' •• " ' < ' ' * "t ■ ■ ■ - v PREDNO začne goreti-PREDNO vam vihar odnese vaš dom, vaše blago— 1 PREDNO eksplodira naravni plin— PREDNO so pobite vaše sipe— PREDNO vaš auto zgori ali je ukraden-PREDNO imate nesrečo z vašim autemobilom--PREDNO zbolite ali se poškodujete- Vas lahko zavarujemo zoper vsako nesrečo ali izgubo Za mal denar se obvarujete velikih izgub. Pridite osebno ali pa pišite pel pojasnila. Postrežba točna, poštena in zanesljiva. Mi preskrbimo varščino (bonde) za društvene uradnike in zavarujemo vse društveno imetje. 6106 St. Clair Ave. Tel. Penita. 2482 . CLEVELAND, O. ' ' a - ' ; 1 L- 1| Miljone dolarjev ni preveč za uspešno odpravo trakulje iz notranje- Ja dela človeškega telesa. Ta zaju-alec, neprenehoma ujeda in izjeda življenje bolnika, skratka odjeda njegovo življenje. Mislite si sami imeti petdeset čevljev dolgo trakuljo, ki se eventuelno hrani na šokih v vašem želodcu in srče vse najboljše šoke vfše hrane, ki je 'namenjena za vašo rdečo zdnfto kri Trakulja požre vse to za njeno življenje. — <■Njeno dnevno narašča nje, rabi . vedno več hrane, kar pomeni, da dobite vi vedno manj in manj. Noben motor ali stroj ne more naprej brez gotoilne sile, še manj zamore človeško telo naprej brez potrebne hrane. Posledice so preogromne, da bi jih vse navajali tukaj. Navadno jei zelo slaba posledica. Veliko mož, žen in otrok trpi in se zdravijo za razne bolezni medtem ko je njih prava bolezen trakulja. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja so: omotica, slab tek, zguba teže, smrdljiv dih, rumena koža, bolečine v delih telesa, hrbtu in nogah, palzenja v trebuhu in želodcu, ki se .včasih- vzdi-guje v grlo. Bolnik nimfi volje (To dela in ne za življenje, nobena ambicije in je melanholičen. Želodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pri- j petilo se jc celo, da je trakulja zlezla v sapnik in zadavila bolnika. Rešite se tega parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Laxtan zdravila za $10.48 pri Laxal Med. Co. 145 Laxal Bldg., Box 963, Pittsburgh, Pa.' še danes ker jutri je laliko prepozno. Za zavarovanje zavoja pošljite 25c več. t (Adv.) DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne dišava, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Kaajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsak« rastlina z s kaj aa rabL IMPORTIRANE KOSE IN DRUGO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kose ii (irantiriTK^i itajer-■taca jekla ■ rinikora na vijak. 24. 26, in 80 palcev dol*e ...................................»2.«S fi ko« * rinčki po___1.75 Srp u klep&ti _.... .............. .90 Klepii.io orodja------ 1.2S Brusni kamen "Rergamo" ....... .SO Motika....................90 Ribeien aa repo, B 2 naicni _ 1.1« Pišite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnine prosto, MATH. PEZDIR Boz 772. :: City Hali Sta. New Vork, N. Y. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške ia otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročile za nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 7 East C. St. Pueblo, Colo. Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline so za dosego napredka in zboljšanje življcnskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlagajte dalje lejaver pričnite še danes in ulo-žite Vaš denar pri solidni domači banki na SPECIAL INTEREST ACCOUNT kjer Vam prinaša 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno ia točno. Zastopstvo vseh prekmorskih parobrodnih prog. Frank Sak&er State Bank 82 Cortlandt SL New York, N. T. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKF. POŠLJITE NA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST* S 1.00 IN DOBIVALI BOSTE LIST TRI MESECE NA POSKUSNJOI "AVE MARIA" j« edini slovenski nahoini list v Ameriki. Ishaja dvakrat na mesec. Pti* naša najlepše naboiae llanke in rasnotrre sanimive lepe ra*pra»«. K jer ni slovenskega duhovnika j« ta list pridigar rojakoaa v naselbini. Letno slan« samo «2.60. POŠLJITE NA "AVE MARIA- $1.25 IN PREJEMALI BOSTE LIST POL LETA ZA POSKUSNJOl KNJIGARNA "EDINOST* JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI. PIŠITE PO CENIKI Tiskarna "EDINOST" i« dan«« edina slovenska katoliška tiskarna v As»»-rUcL ladelnj« vsa ti«W«ka dela ia — priporoča * *— j—o«t. katoUAkias dnUlvsuB Lično in pocenil Cenjen« društvi, trgovci in aossmazaiU, kadar potrsb*-jete kakordnekoli vrsta tiskovine, obrnit« a« veslsi M asive-I« slovensko u oljsko tiskarna « Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" «117 BL Clair Ave. Cbvelaat «. Pri nas ste sigurni, da dobite jako lične tiskovin«, p4 Bitjih cenah kot drugje ter točaa postrežb«. ? sai ttafcaral sa tiska "Glasile K. g. K. lUmHf. Važno, pametno in pravilno Premoženje te banke znaša $12.000.000.00 mMMSIP ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi Jahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. Za srečo! POVEST. IpiMl fr. malograjskl (Nadaljevanje) V tem pa, ko sta imela Blaž "Ka-aj ... Ali ti Komar? in France svoje oči obrnjene šment — kje so pa drugi?" proti onemu krdelu, nista zapazila, kaj se godi v njiju neposredni bližini. Komaj je bil napravil Blaž kakih dve sto korakov od Franceta, pa ga obsuje deset do dvanajst oboroženih mož, ki so bili naglo stopili iz gozda, ter ga vzemo v svojo sredo. France, ki je videl to, se prestraši tako, da ni nedostajalo dosti, in izdal bi bil še sebe. Nekaj hipov ni vedel, kaj mu je storiti. Za Blažem ni kazalo iti, akoravno se je s težkim srcem ločil od njega. Iz načina, kako so ga zajeli, je moral sklepati, da ne bodo ravnali prijateljski z njim. Nekaj časa preudarja, skrit za nekim grmom, potem pa začne bežati proti oni strani, odkoder sta bila prišla z Blažem. Ves potrt in žalosten radi izgube dragega prijatelja, kate- Ali vam ni France še nič pisal?" vpraša Komar zvito. "Nič." "No, saj vam tudi ne bo, ho-ho." "Kako to, da ne?" "Ker so vsi proč," odgovori Komar neusmiljeno. "Vsi, praviš? Tudi France. "Prav vsi, samo jaz sem o-stal pri življenju, ho-ho, samo edini jaz." "Ti se — lažeš," vikne starec. Poznalo se mu je, kake ga je pretresla Komarjeva no-vica. /^r "Ho-ho, naj se pa lafeem, no. Zakaj vam pa pisal ni, ho-ho, zakaj?" Pust pa je komaj še slišal te besede. Povesil je glavo ter začel tarnati: "Ježeš, Ježeš. O Marija, ti meni pomagaj." "Kar je, je," se oglasi zopet rega ni upal nikdar več videti, Konjar. "Tu se ne da nič več je tekel, kolikor so ga nesle noge. Drugega mu zdaj ni bilo v mislih, kakor da bi se odtegnil Blaževi usodi, in ne oziraje se ne na levo, ne na desno, je hitel v enomer naprej, da bi .ušel onim. Bežal je morda že celo uro tako in že je menil, da je iz nevarnosti, in da ga ne dojdejo več. ko zagrmi človeški glas nad njim. Predno se prav zave, obdan je bil tudi on od neznanih mu ljudi. Zastavili so mu pot ter mu nastavili puške na prsi. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Bilo je nekega neprijetnega kašljati Pust. Bil je nekoliko zimskega dne. Burja je pihala, in neusmiljeno je snežilo. Stari Pu$t je bil v bližnji vasi po opravkih in zdaj je počasi gazil sneg proti domu. Bil je zavit v star, že jako oglodan kožuh, na nogah pa je imeK debele škornje, vsled česar je tem teže privzdigoval noge iz snega. Glavo je imel globoko upognjeno, in njegove drobne, sive oči so mu stale izpod čela, kakor bi mu hotele izlesti iz votlin. Ker je padel sneg na zmrzla in torej polzka tla, mu je noga večkrat izpodletela, a kadar mu je tako izpodrsnilo, je vselej nevoljen zamrmral in po-rentačil, menda radi tega, ker ga je motilo to v njegovih mislih. Da nekaj preudarja in premišlja, se mu je poznalo na obrazu. Videlo se je to pa tudi iz tega, da je zdaj pa zdaj sam zase na glas izpregovoril kako besedo, kakor človek, ki sam pri sebi računi ter snuje kake načrte. Baš radi tega mu je bilo tudi zelo neljubo, da ga je nekdo ogoyoril, od vzadi zaklicavši mu: "No," Pustov stric, kam pa vi, kam?" \ Da bi nevšečnemu vsiljivcu pokazal svojo nevoljo ter se ga čim prej iznebil, mu odvrne, ne da bi se bil ozrl po njem: "Za nosom." "Ho-ho-ho, za nosom,", se zasmeje oni. "Tega bi vam pa ne nasvetoval." "Kako to da ne?" vpraša Pust nekoliko osupel, a ozrl se še vedno ni, kakor da bi bil vedel, kdo stresa sitnosti. "Ker bi zašli, ho-ho, zašli, vam pravim." "Strela," se zahudi Pust in privzdigne počasi glavo. Starec se je spomnil, da ima nekoliko na levo stran zavit nos, in se zavedel, da se hoče oni nepridiprav ponorčevati ma^o iz njegovega nosu. Kaj takega pa stari Pust ni mirno vtaknil v žep. Imel je že trde bede na jeziku. A ko se ozre v svojega vsiljivega spremljevalca, oatrmi in jekne:' nadušljiv, in če je le odprl usta v mrazu, ga je nagnal kašelj. "Kdo torej?" ponovi Komar. "Oj tisti vražji Gril, da bi ga zadelo z jasnega neba. Khui, khui, khui." , "Ho-ho-ho, Gril? . Sta pa že barantala zaradi tiste punči-ce?" "Kaj pa da sva, khui, kaj pa da sva." "Vi ste hoteli pač, da bi jo vzel v strah, ali ni res?" "Khui, kaj pa, khui, khui, khui." "Ho-ho, no, ali jo je tudi?" "Saj je ni bilo treba. * Khui, khui."'" "Torej ste mu dali naprej, ho-ho-ho, naprej? In koliko?" "Strela najmanj en stotak! Khui, khui, khui." ' Pri spominu na to je šinila starcu kri hitreje skoz suhi život, in začel je radi tega še hujše kašljati. "Ho-ho, en stotak, ali. ste bili neumni, ali kaj?" "Kakšen pak kot neumen. Khui, khui." "Ho-ho, ho-ho-ho. Pa menda saj še ni omožil Gril svoje hčere?" "Kdo pa jo bo vzel?# Khui, khui, sam naš je bil tak norec. Khui, khui." Pust je bil prišel do doma in je zavil, ne da bi se bil poslovil od Komarja, kašljajoč proti svoji hiši. ^gj J Ne sme se trditi, da bi rnti ne bilo hudo po sinu, toda istina je, da mu je tisti hip rojil po glavi bolj izgubljeni stotak nego sin. "Slepar, Slepar!" je sikal še vedno skoz zobe tudi ko je bil že doma. "Jaz ti že pokažem. Ali kako? ' Saj nima nič ta capin, nič." Gril mu je bil obljubil, da pripravi svojo hčer do tega, da ne bo silila več za njegovim Francetom, če mu plača seveda. On pa je bil njegovo ponudbo sprejel. Težko je pogrešal edinega sina pri obdelovanju grunta in nameraval mu je pisati, da naj se vrne, kakor hitro bi mu bil sporočil, kje je, narediti, ho-ho, nič več, vam rečem." Pust pa je govoril še dalje zase: "Zato ni pisal nič. Sveta božja pomagalka, ali je bilo treba meni tega? Pa še oni zlodej je izvlekel že toliko denarja iz mene. O ti šment ti, toliko denarja, pa zastonj." Starec se je pri zadnjih besedah razjaril tako, da 3e ni ^vedelo, mu li je za sina hujše ali za denar. "Kdo je izvlekel kaj iz vas?" pozveduje Komar. "Khui, khui, khui," začne ali pa če bi bil to zvedel po kom drugem. A prej še se je hotel zagotoviti, da se ne sklene tista poroka, ki mu je delala toliko preglavice in mu je tako mrzela. G rila ni mogel videti na koncu očesa, a raje še se je podal v dogovor z njim, nego da bi bil njegov sin pripeljal na dom hčer njegovo. Neupogljiv ponos ga je navdajal, in nikdar bi se ne bil on, varčljivi in imo-viti kmet, pogajal s takim za-pravljivcem in beračem, ka-koršen je bil Gril, če bi ne bil tega prepričanja, da odvrne e tem od sebe še večjo nesrečo in sramoto. Da bi se moglo zgoditi, da ui se sin ne vrnil več, na to možnost ni mislil nikoli, in začel je dajati Grilu denar, ta pa mu je zatrjeval in se rotil, da nikdar ne dopusti, da bi postala njegova hči Francetova žena. Gril je delal obljube tem la že, ker Franceta ni bilo doma, in se mu torej zdaj še -tudi ni bilo treba pričkati s hčerjo Sicer pa je bil Gril, ako bi s( bil France vrnil, v istini voljen, odvračati hčer od njega, dokler bi mu bil namreč oče njegov dajal denar — kajti za denar in za pijačo je storil Gri1 vse. Kaj bi rekla njegova hči. za to se ni brigal. Hči mu je bila toliko, kakor blago, ki se proda lahko, kamor se hoče Srčnih'čutil Gril ni poznal. Bil je morda že od rojstva brezčuten, a vedno pijančevanje ga je storilo še bolj topega. Kako vse drugačna je bik njegova hči. Lojzika je bila po svoji naravi vsa materina; nežna, do 3topna za vsako najmanjšo stvarco, usmiljena in rahločut na. Tem hujše /e trpela poleg svojega surovega očeta. Tega, kar se je vršilo med starim Pustom in njenim očetom, niti slutila ni. Nasprotno to, da je videla oba nekoliko krat v. pomenkih, jo je navda jalo celp z nado, da France tov oče ni več tako nasproten, kakor ji je bil. Nekoč se jc bila celo opogumila, da ga jc nagovorila in vprašala, ali mu France ni nič pisal. Iz njegovega odgovora pa je seveda morala posneti, da je starec šc vedno tisti, kakor je bil, kajti obregnil se je zelo neuljudm nad njo ter ji obrnil hrbet, nc da bi bil dal odgovor na njene vprašanje. Navzlic temu pa bi ji nikdai ne bilo prišlo na misel, da daje stari Pust njenemu očetu denarja za to, da bi preprečil zvezo, za katero je ona s tako čistim srcem gorela. In to jc bila še njena sreča. Da ji France "ne piše, to j ni hotelo v glavo; zato pa bi bi la tako rada zvedela, če je do mu kaj pisal. Ko pa jo je bii stari Pust tako odurno zavrnil, je izkušala zvedeti na pošti, al, ni prišlo od Franceta kako pis mo na njegovega očeta, dasi je bilo tako pozvedovanje jakc neprijetno. Zvedela je, da ne. a to ji ni bilo v tolažbo. Hudo bi ji bilo, če bi ji bili rekli, da je pisal domu, pa da se nje ni spomnil, a še z večjo skrbjo jc je navdajalo to, da od njega ni bilo na nobeno stran nikakega glasu. Se li mu je res kaj hudega zgodilo? Ga li res ne bo več videla? Vtakih dvomih je živela Lojzika, ko se hkratu raznese po vasi novica, da se je vrnil Komar iz Amerike. > Komar se je podal, komaj da se je bil doma malo okrog ozrl, precej-v gostilno k Maj-hnu, za njim pa je pridrlo navzlic slabemu vremenu vse, kar je imelo kaj okroglega v žepu. Vest o Komarjevem prihodu je bila hipoma prodrla do zadnje hiše. Umevno pa je, da je vsakega gnala radovednost, pozvedeti kaj o Bra-zilijancih. Tako je bil'a gostilniška soba kmalu do zadnjega kotička zasedena. Dalje sledi. - --o- ZA SMEH. Dober tek. Neki Anglež, lastnik velike trgovine, je potoval po Kitajskem. Slučaj je nanesel, da je prišel tudi v jnesto Kaghang-Mandarin tega mesta ga povabi na kosilo. Anglež kosi z velikim apetitom, posebno mu tekne mastna, rumena pečenka; pa naenkrat mu šine v glS-vo neprijetna misel: Kaj, ko bi bil* to mačka ? Slišal je, da Kitajci posebno radi jedo mačke. Sklene torej povprašati. Toda Anglež ni znal besedice kitajski, in mandarin rti besedice angleški. Anglež kaže s prstom na pečenko in vpraša: "Miau, miau ?" Kitajec pa odkima z glavo in reče: "Hou, hou!" Bila je namreč pasja pečenka. Dober izgovor. Peterček je hotel na sosedovem vrtu jabolko ukrasti. So-jed ga zasači in bi ga dobro na-ješkal, da ni o pravem času odnesel pete. "Počakaj, Peter-•ek, ti bom nekaj povedal," u->ije sosed za njim. "Oh," odgovori Peterček, "tako majh--lim dečkom, kakor sem jaz, še ii treba vsega vedeti." Razburjen. Zdravnik: "Varovati se mo--ate vedno, da se ne razburite." Bolnik: "Ali še kaj druzega, rospod zdravnik?" Zdravnik: "Potem pa piti »mete samo vodo." Bolnik: "To mi je pa nemo-:oče, že misel na to me raz jurja." , .Da ne ho vse zanjo . . . Možev god je bil in žena se nu smehljaje približa: "Danes je tvoj godovni praz-lik," mu pravi, "in glej, kaj ti •aruje tvoja ženka. To krasno rcalo in to stensko urico. Taco zamoremo zrcalo položiti na -nojo taoletno mizo in uro v noj delavni kabinet. In ti kaj >oš daroval tvoji5 ženi?" "Hm, sem pravkar razmiš-jal o tem. Kaj s«, ti zdi, por-:elanovo pipo in en brivni apa-at?" v Mlinar in njegova . . . voda. ' Mlinar se je prišel pritožit ia magistrat v Urad za pose-itva in produkcijsko silo. Ogreval se je, da je ftad njegovim nlinom, ki ga goni vodna sila. lekdo sezidal električno tvorni-o. Uradnik, ki ni razumel sebine njegovega protesta, je lervozno vprašal: "Kaj hočete reči? Izrazite natančneje." Mlinar: "Hočem reči, da vola, ki teče na mlin, pride prej električne tvornice, in ko pride lo mlina, je že utrujena. Ra-;umete ... tudi jaz plačam J" 'esem od "Rdečega generala. "Kajtebritjarju" v album. Spesnil Majk iz Clevelanda. Stoji, stoji Ljubljana, Ponos slovenskih tal. V tem mestu vai» je Uvel En slavni general. Je znan bil naokoli Pri "rdečih" bratcih le; x Jih vodil je. 'dok vojska Se huda ne začne. Na mesto da bi v vojski Pokazal svojo moč; čas morje jo ubere — Ga vzame črna noč. V obljubljeno deželo Je našo sem prišel; Tu "naprednjake" rodil, Se "rdečih" oprijel. Več let je socjalicem Oznanjeval okrog. In raznim backom trobil Na svoj mdeč je rog. "Na znani Lazundhle cesti Imel je glavni štab. So sprva za grmeli, A, bil je "biznes" slab. Naenkrat generala Obšine misel ta: Miljonček da dolarjev Mu narod naš naj da. Potem se lahko vozil, .............m \ U|J ■ i dražen nemiren otrok ali otrok, ki kaže znamenja telesne 'neudobnosti, ki pa nima nič mrzlice, je v istem položaju kot otrok z mrzlico in treba je postopati ž njim na isti način. V bolniški sobi se ne sme zbirati družina ali sosedje. Tudi če ni nobene nalezljive bblezni po mnenju starišev, je treba bolnega otroka zadrzati od ostalih otrok, dokler ni znan i resnična narava bolezni. Že samo ta varnostna odredba, če bi se jpe držali vsi, bi dosti pripomogla k omejitvi razširjenja nalezljivih boiezni. Ali vaše dete kriči, je nestrpno, nemirno? če tako, potem mu brez dvoma hrana ne prija. Če ne morete sami dojiti svojega otroka, ali če ne postane težje od materinskega mleka, mu dajte Bordenovo Eagle Mleko, to je hrana, ki je uspešno vzgojila na stotine tisočev otrok. Lahko ga je pripraviti, treba je le dodati vrtle vode po navodilih. Že celih 65 let so dajale matere Eagle Mleko svojim otrokom kot veliko darilo zdravja. Zdravniki ga priporočajo slabim in bolehnim otrokom, ker je lahko prebivaljivo in nridi popolno hrano. Prav kot fe primerno za majhne o-troke, je tudi najboljša hrana za slabo prehranjenega otroka.. Značilno poskusi, ki so se vršili med šolskimi otroci, kažejo, da so otroci, prehranjeni z Eagle Mlekom, pridobili na teži povprečno po sedem funtov več kot pa otroci, prehranjeni z navadnim mlekom v steklenicah. Opazujte neprestano svojega otroka. Pogosto ga ga stehtajte. Zapomnite si, da je slabo prehranjen otrok vedno premajhne teže. Majhen otrok naj dobi po dve veliki žlici I^agle Mleka na dan, razredčenega v treh četrtinkah čaše mrzle vode. JTo mleko mu dajte tekom dopoldne "ali popoldneva. Starejši otroci ga pogosto bolj ljubijo z ginger-alem, sladnimi soki, stepenim jajcem ter začimbami. 1 Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo. Prva slovensko-hrvatska MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 W. 22nd St, Chleage, IIL Pozor gospodinjel Ako rabite pri gospodinjstvu svete mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, Butter, oglasite se v moji mlekarni. Jaz prodajam mleko,