VARSTVO PRI DELU V JUGOSLOVANSKI KEMIČNI IN GUMARSKI INDUSTRIJI delavska enotnost 26. 3. 1977 - ST. 12 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN glavni urednik: odgovorni urednik: v°jko Černelč bojan Samarin Nič barantanja z zdravjem V kratkem naj bi podpisali samoupravni sporazum o varstvu pri delu Izvršni odbor zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije se je v četrtek sestal v Kranju, da bi obravnaval samoupravni sporazum o varstvu pri delu in o delovnih razmerah v jugoslovanski kemični in gumarski industriji. Udeleženci seje — kot gosti so ji prisostvovali tudi sindikalni delavci kranjske Save — so se v razpravi potrudili, da bi osnutek tega dokumenta »očistili« vsega, kar je kljub dosedanjim razpravam še omogočalo ali celo vsiljevalo prepričanje, da gre za tako imenovani izvedbeni dokument. Izvedbeni v tem pomenu, da bi se podpisniki s sporazumom pač dogovorili, kako bodo uresničevali veljavne republiške in pokrajinske zakone o varstvu pri delu ter druge predpise, ki urejajo nekatera specifična vprašanja s tega področja. Tako je le prevladalo prvotno hotenje ^veznega odbora, naj bi sporazum urejal področja, ki jih zakon ne obravnava; vprašanja, ki so z zakonodajo že urejena, pa naj bi bila —- glede na določila sporazuma — urejena za delavca bolje. Pojem »bolje« pomeni, da bi sporazum morali uveljaviti najkasneje v letu dni po podpisu (republiške in pokrajinske zako- nodaje navajajo krajše roke), nadaljuje pa se s takimi določili, kot so tista, ki pravijo, da v nobenem primeru ob novih investicijah ni mogoče črtati izdatkov za varnost pri delu, ali spreminjati namembnosti za to določenih sredstev, pozabljati na sprotno dopolnjevanje sporazuma glede na razvoj znanosti in tehnike ter podobno. O predlogu sporazuma scbo v teh dneh začela javna razprava v vsej jugoslovanski kemični in gumarski industriji. Končana mora biti do 22. aprila, ko naj bi na seji konference sindikata teh dveh dejavnosti, ki bo v Pančevu, sporazum tudi sprejeli. V javni razpravi in potem bodo sindi-Jcalne organizacije s svojo aktivnostjo poskušale ustvariti razpoloženje, ki bo naklonjeno sporazumu tudi takrat, ko bodo o pristopu sklepali samoupravni organi TOZD. Naloga nedvomno ne bo lahka in se bo sindikat soočil z mnogimi odpori, predvsem pa z zatrjevanjem, da ne smemo zahtevati več, kot zmoremo v materialnem pomenu besede. To sicer drži, vendar le tedaj, kadar ne gospodarimo »dobro« na račun tega, da sta ogrožena delavčevo zdravje in njegova delovna sposobnost. Takih primerov tudi v jugoslovanski gumarski in kemični industriji ni ravno malo. M. G. Kranj Humanizacija ■n tekoči trak j V Kranju je minulo sredo Zvezni odbor Sindikata delavcev do UStnje rudarstva Jugoslavije pripravil izredno zanimivo .7°^ na temo »humanizacija dela na tekočem traku«, v ra 01 r^erat ie 'mel sekretar v zveznem odboru Lazar Zarič, n- ,?Prav> pa so sodelovali številni sindikalni delavci, strokov-1 iz OZD, univerzitetni profesorji, sociologi... „ av .gotovo je res, da o nujnosti humanizacije dela ne kaže števd^1 sarno v povezavi s tekočim trakom, saj poznamo še na«'■z3 delovna mesta, ki jih lahko uvrstimo med »nehuma-prj'' 7 uvodno informacijo vsekakor velja tudi ugotovitev, da sindT eVai^a za humanizacijo dela sodijo med temeljne naloge p1 ata- Dileme o tem ne more biti in —je tudi ni bilo. k r°°neje bomo o posvetovanju pisali v prihodnji številki p0„i ? oomo že imeli na voljo sistematičnejši pregled mnenj in gjje : 7 hi zaradi »logičnega nasprotja med interesi tehnolo-n človeka« niso vedno v sozvočju. I.T. Un kluhnV6 na sre^anje predstavnikov slovenskih ^ —^samoupravi javrftv tje jebDrla^0Upravljavcev Vele-tovanju lagal> da bi na posve-Saaiounr;,PredStavniki klubov nije izmen JrVCev iz vse slove-‘ZoblikovJ31 lzkušnje o delu ter aktivnostih' Stali^a 0 prihodnjih ^0V’ Kepuh,!",>.USmeritvah klu' dikatov vi skl.svet Zveze sin- ^e*enjčan °veniie Je pobudo anov podprl. tlenju 86 14- aPrila v klubov S;,J!reCali Predstavniki toupravljavcev iz vse Slovenije. Pripravljalni odbor srečanja se je na dosedanjih sejah dogovoril, naj bi na posvetovanju v Velenju spregovorili o vsebini dela in programski usmeritvi klubov, o organiziranosti in financiranju klubov ter o ustanovitvi skupnosti klubov samoupravljavcev v Sloveniji. Velenjsko posvetovanje naj bi torej ocenilo dosedanje delo klubov samoupravljavcev ter oblikovalo izhodišča za prihodnje delo. P. O. Ob zaključku redakcije AKCIJSKI PROGRAM Ljubljana, 25. marca — V domu sindikatov v Ljubljani se je danes na 43. seji sestalo predsedstvo RS ZSS. V uvodni točki so delegati obravnavali akcijski program za uresničitev programske usmeritve dela republiškega sveta ZSS za leto 1977. Akcijski program zajema le tiste temeljne naloge in usmeritve v aktivnosti, ki si jih sindikati zastavljajo na področju uresničevanja zakona o združenem delu. So pa v programu zajete tudi nekatere druge naloge, ki jih bodo v skladu s svojo družbeno vlogo samostojno prevzeli drugi dejavniki v republiki. Zato lahko rečemo, da je omenjeni akcijski program obvezujoč dogovor in opora za izdelavo programov uresničevanja zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela. Zavoljo podražitve bencina je postalo , aktualno vprašanje povečanja nadomestila za uporabo osebnega avtomobila v službene namene. Po novem naj bi znašala višina tega nadomestila (kilometrine) največ 2 din za prevoženi kilometer. Dejavnostim, za katere je značilno veliko terenskega dela (zdravstvo, veterinarstvo, gozdarstvo, storitvena obrt in še nekatere) pa je prepuščeno, da se odločijo, če Prihodnji petek, 1. aprila, bo minilo 31 let, odkar so mladi iz vse Jugoslavije prvič zasadili krampe in lopate v traso železniške proge od Brčkega do Banovičev. Veliko prog, cest, tovarn in kdo ve kaj vsega smo zgradili od tedaj. Nihče nam ni plačal našega garanja in dinar takrat še ni bil sveta vladar. Smo pa tako pridno in trdo delali — in prehodna zastavica je veliko več pomenila kot kakršnokoli denarno plačilo — samo zato, ker smo tako zelo radi imeli to našo socialistično domovino. Sli pa smo tudi na delovne akcije, da bi tamkaj pridobili znanje in pogum za delo doma — kot pobudniki in aktivisti revolucionarnih sprememb. Od takrat je minilo veliko let, vendar vse tisto, kar smo nekoč preživeli v mladinskih brigadah, še živi. Ne samo žulji, spomin na garanje, ko smo dnevno izmeno podaljšali v nočno in ob karbidnih lučeh delali nasipe; bolj živi v nas tovarištvo, ki smo se ga tamkaj naučili, pa spoštovanje do slehernega dobrega delavca pa solidarnost, ki smo jo pokazali ob težavah tega ali onega brigadirja in brigade, vse tisto, kar bi morali uveljaviti tudi v naši samoupravni praksi. Letos bo Zveza socialistične mladine Slovenije organizirala sedem mladinskih delovnih akcij in nanje poslala več kot 3.800 brigadirjev — od Posočja, Kozjanskega, Suhe krajine, do Brkinov, Kožbane, Nove Gorice in Goričkega. Spomin na naše stare brigadirske izkušnje, o katerih sem poprej govoril, pa ne bi smel ostati zgolj spomin. bodo — upoštevaje zgornjo mejo 2 din — morda uvedle tudi diferencirane kilometrine. V nadaljevanju je predsedstvo obravnavalo še predlog dogovora o upravljanju in uporabljanju prostorov Kluba delegatov v Ljubljani, predlog načrta mednarodnega sodelovanja RS ZSS za letos ter tudi nekatere druge tekoče zadeve. Podrobneje o seji predsedstva bomo poročali prihodnjič. M. G. Srečanje na Čebinah Ob koncu tedna sta sektor za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS in aktiv urednikov glasil v združenem delu pri društvu novi- narjev Slovenije pripravila srečanje na Čebinah z organizatorji proslave ob 40-ietnici ustanovitve KPS. Dragocena posebnost srečanja je bil prav gotovo pogovor s tovarišem Miho Marinkom, kije obudil spomine, kako »je bilo takrat« stran i —* KAJ SMO STORILI... »V IMENU DELAVCEV« Kaj naj bi sindikat bil, vemo. Kot najbolj množična organizacija delavcev naj bi bil njihova (javna) tribuna, prek katere naj bi razpravljali o vseh vprašanjih v združenem delu in okoli njega, ki zadevajo koristi delavcev, in prek nje spodbujali takšno razreševanje zadev, ki bi zadovoljilo njihove koristi. Sindikat naj bi torej »vtaknil nos vsepovsod,« presojal, spodbujal delovanje, ki je v prid delavcem v združenem delu. Večina od približno 6000 osnovnih organizacij sindikata, kolikor jih je v Sloveniji, se kajpak — bolj ali manj uspešno —ukvarja z izpolnjevanjem nalog, ki jih je začrtal 8. kongres ZSS. Posamezne med njimi veljajo za vzorne. Precej pa je takšnih osnovnih organizacij, ki so v svoji TOZD povsem »neopazne«. Njihovega obstoja ni mogoče zaznati ob nobeni priložnosti, nemara le ob organiziranju ozimnice, priložnostnih praznovanjih in ob sindikalnih izletih. Da v takšnih organizacijah marsikaj ni v redu, ni treba posebej poudarjati in bržčas tudi ne navajati, kaj ne velja. Takšne družbenopolitične organizacije so po navadi tudi točna slika (ne)urejenosti samoupravnih odnosov v kolektivu. So, pa, žal, celo med dejavnimi organizacijami sindikata takšne, da so zelo uspešne pri razreševanju sindikalnih nalog, toda sindikat delavcev — niso. djetja, za obravnavanje in sprejemanje vseh, za delavce pomembnih zadev in za sodelovanje z višjimi organizacijskimi oblikami sindikata in družbenopolitičnimi skupnostmi. Skratka, tudi takšen jiinkcionarski sindikat je lahko polno prisoten v svoji delovni organizaciji in na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. Vendar pa takšen sindikat nikakor ni pravi delavski sindikat. Odločitev pač ne sprejema na podlagi mnenj delavcev, pač pa funkcionarjev, ki najpogosteje ne samo govore o delavskih problemih »vimenu delavcev«, pač pa te probleme in tudi koristi delavcev sami oblikujejo. Marsikje namreč v imenu članov sindikata, delavcev, ne govore in ukrepajo njihovi delegati, pač pa samo sindikalni funkcionarji. Njihove funkcionarske odločitve so »odločitve« sindikata. Takšen sindikat lahko celo zelo uspešno deluje. Takšnih primerov poznamo precej iz naših obiskov v TOZD. Celo nagrajevani so bili za urejeno sodelovanje z vodstvom po- Pogosto se funkcionarji izgovarjajo, češ delavci se za delo v sindikatu ne zanimajo, zanje sta važna samo delo in kuverta na koncu meseca in podobno. Zavoljo tega morajo »funkcionarji sami poprijeti za vse delo v sindikalni organizaciji in ga opraviti sami.« Seveda je res, da so marsikje tudi objektivne ovire, ki preprečujejo delavcem udejstvovanje v družbenopolitičnih organizacijah (visoke delovne norme, oddaljeni kraji prebivanja itd.), nepoznavanje vloge sindikata in tako naprej. Toda izkušnje so pokazale, da se delavci obračajo po pomoč k tistemu, ki ga poznajo, za katerega vedo, da jim bo lahko pomagal. To z drugimi bese-dai ne pomeni nič drugega kot to, da delavci za svoj sindikat »ne vedo«, da niso »obveščeni« o vlogi in delu sindikata. Zavoljo tega, ker se sindikalni funkcionarji preveč ubadajo s »problemi delavcev« s svojega gledišča, premalo pa s samimi delavci oziroma življenjem v kolektivu, se kajpak vse prerado primeri, da delavec prej potoži svojemu nadrejenemu kot pa sosedu, ki je »po naključju« sindikalni funkcionar in ki bi mu kajpak laže pomagal kot mu pomaga (če mu!) preddelavec ali vodja delovne enote. B. RUGELJ SINDIKAT DELAVCEV V KMETIJSTVU, ŽIVILSKI IN TOBAČNI INDUSTRIJI SLOVENIJE 0 DELITVI DOHODKA PO REZULTATIH DELA Pot do večje produktivnost Na plenarni seji republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije so delegati posvetili pozornost tudi vsem kvalitetnim dejavnikom, ki vplivajo na gospodarsko rast, zlasti še delitvi dohodka po dejanskih rezultatih dela. Ugotovili so namreč, da bo v letošnjem in prihodnjih letih očitno ena najtežjih nalog, da se bomo pravočasno dokopali do ustreznejšega in tudi mnogo bolj učinkovitega sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov na podlagi rezultatov dela in učinkov gospodarjenja z družbenimi sredstvi, to je na podlagi minulega dela. Sedanji sistem delitve ni dovolj spodbuden za ustvarjalno delo in za doseganje takšne dinamične stopnje gospodarske rasti in razvoja, kot smo si jo zastavili s plani združenega dela. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bomo lahko napovedano družbenoekonomsko preobrazbo dovolj hitro in uspešno uveljavljali brez ustreznejše stimulacije vseh oziroma vsakogar, saj je neizpodbitno, da se mora in more meriti vsako delo. V času, v katerega stopamo, ne smeta in ne bosta mogla več gospodariti uravnilovka in nekakšna, kori-stolovska logika, ki bežita od prepotrebnega razlikovanja v razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke po rezultatih delovne uspešnosti posameznega delavca. V družbeni akciji za dvig produktivnosti na višjo raven se sicer tako kmetijstvo kot živilska industrija po svojih posebnostih in naravi dela (biološki značaj proizvodnje, sestav proizvodnih sil, družbeni nadzor cen itd.) nekoliko razlikujeta od drugih gospodarskih dejavnosti. Vendar to ni razlog, da bi lahko odlašali s spreminjanjem dosedanjih komercialnih odnosov v dohodkovne odnose in mezdne miselnosti v tisto, kar smo zapisali v ustavo in zakon o združenem delu. Čeprav bi nekateri raje obdržali stare odnose, v to ni mogoče IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ TRŽIČ: Na zadnji seji je predsedstvo občinskega sveta ZSS sprejelo letošnji delovni načrt. Letos bo veljala posebna skrb uresničevanju zakona o združenem delu, v nič manjši meri pa tudi delovanju organov samoupravne delavske kontrole, ki jo v večini delovnih organizacij že imajo, vendar še ne deluje tako, kot je treba. Zato bodo osnovne organizacije sindikata skupaj z OO ZK najprej ocenile dosedanje delo delavske kontrole v svojem okolju, nakar bodo ocene in ugotovitve skupno obravnavali na posebnem posvetovanju. Občinski svet ZSS se bo letos vključil tudi v delo krajevnih skupnosti in v akcijo za ustanavljanje potrošniških svetov, skratka na področja, ki jih je zadnja leta precej zanemarjal in puščal ob strani. Mimo tega bo aktivnost usmerjena v prizadevanja za učinkovito delovanje samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih strokovnih služb, zlasti pomembna pa bo ustanovitev kluba samoupravljavcev. Pri nalogah na področju kulture, športa in rekreacije velja omeniti ustanovitev komisije za kulturo pri občinskem svetu ZSS in interesne skupnosti za oddih in rekreacijo. Mimo tega dajejo tržiški sindikati v svojem letošnjem delovnem načrtu velik poudarek utrjevanju sindikalne organiziranost! na vseh ravneh v občini in pripravam na volitve v družbenopolitične skupnosti. Sicer pa se bo tako kot druge družbenopo- litične organizacije in skupnosti tudi občinski svet ZSS aktivno vključil v praznovanje 40-letnice ustanovitve KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dneva. I.V. NOVA GORICA: S posvetovanjem v Novi Gorici se je zaključil krog posvetovanj predsednikov komisij za kulturo pri občinskih svetih zve?e sindikatov. Tudi na tem posvetovanju so ocenili uresničevanje sklepov RS ZSS o kulturi. Predsedniki so izmenjali izkušnje in se pogovorili o tem, kaj je na področju kulture narejenega v delovnih organizacijah in občinah. Gostiteljica posveta v Novi Gorici je bila tovarna Meblo, kjer imajo že bogato bero kulturnih akcij in je skrb za kulturno življenje delavcev že postala vsakdanja. S.R. DOMŽALE: SINDIKAT DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE -PREDSEDSTVO KONFERENCE SINDIKATA ZA CESTNO GOSPODARSTVO Akcija je rodila uspeh V oktobru je še 24 TOZD v cestnem gospodarstvu kršilo določila samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Zaradi zavzetega dela sindikalnih organizacij ni pre-koračiteljev • Akcijo moramo usmeriti v interno delitev osebnih dohodkov Lanski tričetrtletni podatki o gibanju osebnih dohodkov v cestnem gospodarstvu so bili zelo zaskrbljujoči, saj je takrat kar 24 temeljnih organizacij združenega dela kršilo določila samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Novembrska seja RO sindikata delavcev prometa in zvez je bila zavoljo tega zelo živahna, vendar pa so se dogovorili za akcijo, kako v vseh temeljnih organizacijah osebne dohodke uskladiti z dogovorjenimi okviri. Tudi na konferenci sindikata za cestno gospodarstvo so se takrat »spopadli« z neugodnimi gospodarskimi gibanji in še posebej z gibanjem osebnih dohodkov. Zadnja seja predsedstva, ki je bila minuli teden, je bila ponovno naplenjena vprašanjem razporejanja dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Delegati so ocenili, da je bila akcija sindikalnih organizacij v temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela uspešna, saj ni nobena delovna organizacija kršila določil samoupravnega sporazuma, temveč so dejansko razporejena sredstva celo za 6 odstotkov manjša od dogovorjenih. Ko so delegati ocenjevali letne podatke, so tudi ugotovili, da so vse organizacije združenega dela — razen Cestnega podjetja Celje — upoštevale določila republiške resolucije, kar je nov dokaz, da je uspeh lanske akcije sindikata zadovoljiv. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti še na mnoge pomanjkljivosti v delitvi osebnih dohodkov v cestnem gospodarstvu. Zaradi neurejenih cen med temeljnimi organizacijami je gospodarski položaj temeljnih organizacij »mehanizacija« različen, kajti tam, kjer obračunavajo svoje storitve po »tržnih« cenah, je boljši, kjer pa imajo interne cene, pa je po pravilu slabši. To seveda vpliva tudi na to, da je »vreča« za delitev sredstev za osebne dohodke različna. Še bolj zgovoren kazalec še vedno neurejenih razmer pa so različni osebni dohodki v TOZD novomeškega cestnega podjetja, kjer so TOZD organizirane pretežno po teritorialnem načelu. Medtem ko so lani znašali poprečno izplačani neto osebni dohodki v TOZD Črnomelj 4400 dinarjev na zaposlenega, so v TOZD Kočevje dosegli le 3450 dinarjev. Ob tem pa lahko v Črnomlju razdelijo še 71 odstotkov mesečnega osebnega dohodka, medtem ko so v Kočevju celo prekoračili dogovorjena merila za 29 odstotkov. Razloge za tako različen gospodarski položaj so delegati predsedstva konference sindikata za cestno gospodarstvo videli v različnem obsegu del na različnih področjih in tudi v neustrezni samoupravni organiziranosti. Sicer pa so na seji še posebej opozorili, da kljub ustreznosti meril samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke za cestno gospodarstvo velja akcijo sindikata usmeriti predvsem v izpopolnjevanje interne delitve sredstev za osebne dohodke na osnovi zakona o združenem delu. M. HORVAT Občinski svet ZSS je na letni seji pregledal delo v letu 1976 in sprejel delovni program za letos. Poročilo o delovanju sveta v letu 1976 navaja akcije, kot je sprejemanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka za območje občine Domžale za razvojno obdobje 1976—1980 in s tem v zvezi javne razprave v temeljnih organizacijah o programih SIS ter srednjeročnih planih razvoja. V razpravi so se pokazale pomanjkljivosti v izvedbi javnih razprav, ki niso bile dovolj temeljite. Zato pa ustanovitev kluba samoupravljavcev že kaže ugodne rezultate. V izobraževalne akcije je bilo vključenih že 2594 samoupravljavcev. Vrh aktivnosti sveta lani je bila razprava o osnutku zakona o združenem delu. Na letni seji so kritično ocenili tiste delovne kolektive, kjer stalno samo ugotavljajo, kaj je narobe, kje so problemi, premalo pa je konkretnih akcij. Delegati v občinskem svetu so ugotovili, da se delegatsko načelo v osnovnih organizacijah še ne uveljavlja dovolj, čeprav je večina osnovnih organizacij ustrezno organiziranih. Vzroke je treba iskati v preobremenjenosti ali premajhni aktivnosti članov izvršnih odborov v oos JOŽE SKOK JESENICE: Občinski svet zveze sindikatov tudi za letošnje leto načrtuje več oblik izobraževanja za sindikalne delavce. Tako bodo v sodelovanju z Delavsko univerzo Jesenice, ki je že lani sodelovala pri pripravi in izvedbi izobraževanja, pripravili aprila in maja seminarje za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ter druge člane in poverjenike izvršnih odborov. Predvidevajo, da se bo teh seminarjev (za predsednike in sekretarje OOS naj bi bili dvodnevni, za druge pa enodnevni), udeležilo več kot 500 sindikalnih delavcev iz 107 osnovnih organizacij, kolikor jih sedaj deluje v jeseniški občini. Lani se je teh oblik izobraževanja udeležilo 360 sindikalnih delavcev. R. KLINAR privoliti, saj ne gre za golo politično kampanjo, temveč za gospodarsko nujo. Za ponazoritev se spomnimo podatka, da Jugoslavija po splošni oceni kljub pomembnemu povečanju produktivnosti dela zaostaja 2 do 3-krat za ravnijo produktivnosti gospodarsko razvitih držav. Vseeno smo lahko, kar zadeva družbeno kmetijstvo, optimistično razpoloženi glede nadaljnjega dviga produktivnosti, saj ugotavljamo v minulem 20-letnem obdobju izredno visoko stopnjo rasti in sicer 4,2-krat večjo od industrije, ki je v istem obdobju dosegla 2, 7-kratni porast produktivnosti. V agroživilstvu obstajajo vse možnosti, da še zboljšujemo doseženo produktivnost — predvsem z ustreznejšim sistemom razporejanja in delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke. S tem ne bomo dosegli samo pravičnejših medsebojnih odnosov na podlagi količine in kakovosti vloženega živega in minulega dela, temveč tudi prispevali k stabilizaciji celotnega gospodarstva, katerega pomemben dejavnik smo toliko bolj, kolikor več hrane pridelamo poceni. Motiviranost delavcev za večjo produktivnost dela bomo zvečali z uvajanjem raznovrstnih osnov, meril in kriterijev za vse zaposlene. Neka analiza kaže, da blizu 70% zaposlenih v agroživilstvu prejema osebne dohodke na osnovi opisa delovnega mesta, kvalifikacije, delovne dobe, poprečja osebnih dohodkov drugih delavcev oziroma brez kakršnihkoli stvarnih meril delovne uspešnosti v ustvarjanju skupnih rezultatov poslovanja. Da bi presegli to praksq se v našem sindikatu organizirano prizadevamo angažirati slehernega delavca in združenega kmeta, da bo po svojih močeh prispeval k oblikovanju samoupravnih normativnih aktoti je pravilnikov in samoupravnih sf razumov o razporejanju in del dohodka in sredstev za osebne 6 hodke, ki bodo usklajeni z določb* zakona o združenem delu. Zato so se številne osnovne olf nizacije sindikata v sodelovanj* drugimi političnimi in samoupf* nimi dejavniki ter strokovnimi sl* bami v temeljnih in delovnih org** zacijah že lotile dela, ker se zaveČM da pomeni vsako počasno uvelj* Ijanje zakona in ustavnih načel1 tem področju neuresničevanje * hovih lastnih interesov. Delavci v celoti podpiramo družbeno akcijo, zato je prav, č* okviru sindikata organiziramo d«1 njavo pozitivnih izkušenj o oblil' vanju ustreznih osnov in meril' posamezne medsebojno primeri j' dejavnosti. Organizacije sind#* naj bi tudi verificirale strokovne ^ tve, ki naj bi jih posamezne delo*1 skupine v združevanju TOZD f Gospodarski zbornici SRS Slovel* pripravile v sodelovanju s strok* nimi službami organizacij zdrič nega dela. Republiški odbor pa si* prizadeval za usklajeno delo skup* komisij in njihovih podkomisij P*1 pisnikov samoupravnih sporazufl* o ustvarjanju razporejanja in deli* sredstev za osebne dohodke v ag* živilstvu. Republiški odbor je tudi pre^ gal, da bi oba izvršna odbora, t° republiškega odbora sindikata 1 združenja TOZD agroživilstva f GZ SRS na skupni seji analizi** kakšne so trenutne razmere v of posameznih dejavnosti pri uskl*!' vanju splošnih samoupravnih akt*'. zakonom o združenem delu. podlagi ugotovitev bosta dopol*1 svoj operativni načrt aktivnosti/ uresničevanju delitve po delu. DALIBOR HLADIŠ RO SINDIKATA DELAVCEV UPRAVE, PRAVOSODJA IN DRUŽBENOPOLITIČNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Odprta vprašanj V id Delegati so posvetili največ pozornosti sart1 upravnemu sporazumevanju o delitvi sreds^ za osebno in skupno porabo Delavci, ki so zaposleni v upravi, pravosodju in družbenopolitičnih dejavnostih, se vsak dan srečujejo z vprašanjem, kako dosedanje po-manjkljivosti pri samoupravnem sporazumevanju o delitvi sredstev za osebne dohodke najbolje urediti. Urediti tako, da bodo zadostili duhu in črki zakona o združenem delu. To ni lahka naloga, bi lahko dejali. Ko se je na zadnji seji RO sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti Slovenije ponovno »spopadel« -s to problematiko, ni našel dokončnih rešitev. Bržčas jih tudi kmalu ne bomo mogli oblikovati. V ospredju razprave pa so bila naslednja vprašanja: kako vrednotiti šolsko izobrazbo, delovne izkušnje in strokovne izpite pri delitvi sredstev za osebne dohodke in kako oblikovati kriterije za porabo sredstev iz sklada skupne porabe pri delovnih skupnostih. Če k 'j. j temu prištejemo še vprašanja, *** povezana z izobraževanjem i*1 L rabo sredstev za to, lahko rečeiH0’ i* je bila seja RO živahna, kajti deleg' so z različnih stališč spregovori*1 vseh vprašanjih. Dokončnega odgovora, kot sfl^ rekli, ni. Na seji pa so se dogovor1.1.! stalno spremljanje gibanja osA, iali' dohodkov, ki jih bodo primerj' samoupravnim sporazumom dejavnost. Še posebej pa so del^L opozorili, da morajo biti osn° , organizacije sindikata nosilci *, prav, kontrole in oblikovanja o uresničevanju samouprav11 ^ sporazuma o delitvi sredstev ^ osebno in skupno porabo. T® h seveda pomeni, da morajo delav ^ tej dejavnosti temeljiteje sezna111 / določili samoupravnega spora#1 j še zlasti pa z internimi akti o de , M- Ob praznovanju občinskega praznika čestita vsem občanom ob občinskem prazniku Ribnica Inles apisal sem že, da so imeli prej 3 temeljne organiza-^ združenega dela in , delovno skupnost skupnih tl' 4 70 ' V ^e*ezarni Pa dela kakih I! h • ^e^avcev in največja nek-| . anja temeljna organizacija je ,mela 1.300 zaposlenih. SINDIKAT IN MEZDNE RAZMERE »Takrat, ko smo sprejemali Ustayne amandmaje in smo se Prvič nrrrQr,;,;,„i: v temeljne j; p. o« "li pripovedo- v?‘1 na pomenku v sindikalni Pisarni ____v.___ Prvič ojganizirali v temeljne nrganizacije,« so mi pripovedoval na pomenku v sindikalni Pisarni, »je večina podprla pred-; °8 o ustanovitvi treh proizvoden TOZD. Pravzaprav niti ve-.■ _eli nismo, kaj nam lahko takšna arnoupravna organizacija prinese dobrega. Mezdna miselnost Je bila še zelo močna, mnogi , elavci so hodili na delo samo at°, da bi dobivali plačo, bolni-5 e m socialne dajatve, od direk-.orlev 50 zahtevali svoj osebni ' 0 .dek in bolj malo jih je zanimalo, kako ga bodo pridobi-i ’ !n celo to, kako naj bi ga sku-PaJ najbolj pošteno delili. Stare v^ke moralne norme o pra- v;- moralne norme o pra-Jcnoe> 'n poštenosti in o delav-' oblasti so ob tako močnem im ______• . i--. • •. SINDIKAT IN SAMOUPRAVLJANJE Anton Polanc, predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij v Železarni Ravne, pripoveduje: »Po mojem bo zdaj delavec, ko smo naredili 20 temeljnih organizacij, bolj neposredno sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD oziroma v delovne skupnosti. Kakih 80% delavcev je na referendumu podprlo te predloge za spremembe v samoupravni organiziranosti. Zakaj? Takole so pripovedovali: »V praksi se je izkazalo, da so še dokaj negotove, komaj so dobro začele delati v novih temeljnih organizacijah, čeprav smo jih ustanovili že prej, pred tako imenovanim novim tozdi-ranjem.« Jože Dornik, sekretar sveta zveze sindikatov v Železarni Ravne, je dejal: »Tako, kot bomo v bodoče ! , Vlasti so ob tako močnem j pfu novih delavcev iz bližnje in jne okolice, kmetov in bajtar-(J' z8ubile svojo razredno ost; n°si so se oblikovali na osnovi ial nih razmer med deloda-Cem, upravo, preddelavcem in 'Vstrorn ter delojemalcem, ki nji 1 se ^Ofal že po naši poprejš-J ustavi organizirati kot oblast, ran ^ rne<^ razrecino organizi-bji;lrni delavci, ki takrat še niso rnp aV Večm‘. in zagovorniki močn11 *v0dnosov’ ki iih Je bil° _ najti med delavci in v upravi, čimh i°d?'.ra* nove možnosti za oro ° učinkovito samoupravno nos?niZacii° delavcev. Dejav-linri; _sindlkata za osveščanje storile mj u ’ Kar so v tem ca: nizacije in -benopolitične orga- pre(j S ie’ da smo se delavci‘že orea .°Senidesetimi in več leti sni 1Zlrali v sindikate zato, ker SkuDSP°znaIi, da lahko samo s V ŽELEZARNI RAVNE SO SE NA NOVO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRALI lili* sipi sSt ŠiŠiiiŽSŠSitSiiš ■ liilll ■II ■** k::::-::- Mm ■ •****’**i wm ■i* iiiiii Ulil ii« :X:¥:v:::::;:::;: S:-: iliišii Najprej sem v svojo beležnico zapisal: »Samouprava v ravenski železarni je zdaj, ko so iz treh TOZD ustanovili 20 temeljnih organizacij in iz ene delovne skupnosti tri, že postala last delavcev, kajti dinar je bližji in možnosti za resnično samoupravno veljavo so veliko večje.« Pa mi je Anton Polanc, predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij, predlagal, naj zapišem: »Samouprava bo last delavcev šele tedaj, ko bomo postorili, da bi vse tisto, kar smo zapisali v samoupravne akte, tudi uresničili.« niC£ar:Dl?Patudi, da smo ' skušal: ’ se zlasti po revoluciji, / "nekat' sPremeniti sindikat v i instituciin t™nsmisii° Partije, v C utrditvi 3 ’1?1 naJbi Pomagala pri J1 biroif. , oblasti menežerske in Pošlem ko etatistične elite. čutne t.Cj te®a. obdobja so ob- našla sam' Zdu ’ ko ie Partija že sjjet . P sebe in ko se sindikat delavcev ! N ** 5 5 S * S * S N * % $ S S * S ** s * * s s s v > s s i 4 4 4 4 4 4 4 *4 i 4 4 4 4 4 4 4 — Doseči moramo £ samo še to, da se bo 4 ob spreminjanju sta- £ nja tudi kaj spreme- £ nilo, ne pa, da bo 4 tako kot doslej, ko iz £ dneva v dan nekaj £ spreminjamo, pa je 4 vedno vse isto... £ Karikatura: A. Novak £ 4 1 TJ .1 čl či°\>eške^t ‘n ler upodablja Zanimivpni°n!!)°zlciSe v bolj ali manj Vsekakor °k0l>u- Ta zanimivost pa je Ustvarjaln/S?J'U!tat st°pnje človekove 0 vsehy v i Glas"' Vrednot- Več sodelovanja — boljši uspeh iz albuma sindikalnih delavtev °dnosadnt‘l }n nieSovega aktivnega lupljenih j’v konkretni družbi uve-i Glas™ Vrednot. ! n«v je sindikalnem delavcu skušali v tp6V Domžale, kjer smo v,ti vtise rfi/ °kvJr naše rubrike spra-0i>č‘nskeen .jn^iskem predsedniku KoPitarju stnd,kalnega sveta Marjanu ! b^dsmo?n7lia,niu sogovornikovih 1 skromnem Utl l’ da l,namo pred seboj \ Pokojem dr, Ve,ndar sodeč po doslej P/uvni živlipr,Zi enoP0ldični in samou-] cJ°Veka. ]/ JJkl Poti’izredno bogatega Kovinjfavskem okolju jeseni-delavec delal ^erv.lsa’ kjer je kot KV ^oupravne in ■ l96!’ si Je nabral p u olajšale n politične izkušnje, ki so ’ Pi?ternpa sePie ?,Se ddo v sindikatih. > Mengeš. 1 z družino preselil v rodni ian Kopini kot v ®, Mengeš dela Mar- zdrzevalec. Mimo tega opravlja funkcijo predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale ter še 15 drugih družbenopolitičnih funkcij v občini. Ob vsej tej svoji veliki družbenopolitični aktivnosti pa mora Marjan Kopitar kot vdovec skrbeti doma še za gospodinjstvo in za dva otroka. Tako se nam je nehote izvilo vprašanje, kako vse to zmore, od kod toliko energije. »Res je, razpet sem med delovnim mestom, družbenopolitično dejavnostjo in med delom v sindikatih. Pogosto mislim, da bi bilo dobro, če bi dan trajal dlje, kot sicer traja. V en sam delovni dan je težko stlačiti vse zahteve, naloge in odgovornosti. Za usklajevanje dela, posebej pa v delovnem kolektivu in pri volonterskem opravljanju funkcije predsednika občinskega sindikalnega sveta je potrebna maksimalna podpora sodelavcev in nadrejenih v delovni organizaciji. No, vsaj tega nikoli ne pogrešam.« O delu v sindikatu pa Marjan Kopitar meni: »Sindikat imam rad in delo v njem me veseli. Delo v organizaciji mi omo- goča stik z ljudmi, lahko živim .s problemi delavcev, lahko se zavzamem, da bi jih čimbolj učinkovito rešili. Res je tudi to, da je sindikat prerasel nekdanje okvire delovanja. Nova vsebina in učinkovitejša organiziranost pomenita široko bojno polje, na katerem se bije bitka za boljši danes in še boljši jutri slehernega delavca. Vendar naj pripomnim, da tudi z novo reorganizacijo nismo uspeli vdahniti bogatejšega življenja osnovnim celicam sindikalne dejavnosti — to je sindikalnim skupinam. Kaj storiti? Predvsem mislim, da bomo morali še bolj razviti sistem izobraževanja delavcev. Samo uposobljen aktivist se lahko spopade s pojavi nezainteresiranosti, pomanjkanja političnega posluha in neobveščenosti. Pri tem bodo lahko odigrali veliko vlogo tudi klubi samoupravljavcev. Vsi v združenem delu moramo poskrbeti za njihovo oživljanje, saj še vedno ne nudijo tiste pomoči delavcev, kot smo jo zahtevali ob njihovem ustanavljanju. V Domžalah smo na pravi poti, da klub samoupravljavcev resnično zaživi. Rešili smo prostorsko vprašanje kluba, nastavili smo profesionalnega tajnika ter predvsem pritegnili večje število delovnih organizacij k aktivnemu delu. V klubu bomo poskrbeli za čitalnico in poskrbeli za vse drugo, kar bo poleg že zastavljene politične aktivnosti povečalo interes drugih delovnih kolektivov, ki se še niso vključili v delo kluba.« In kako Marjan Kopitar ocenjuje svoje delo? » Verjetno sem zadnji, ki bom ocenjeval svoje delo, posebej pa delo našega občinskega sindikalnega sveta. Sam .lahko rečem /e to, da smo bili v nekaterih akcijah preveč osamljeni. Boljše sodelovanje vseh dejavnikov v občini bi dalo tudi boljše rezultate.« S svojim nastopom in z načinom občevanja z. ljudmi vzbuja Marjan Kopitar poleg skromosti tudi videz preprostega in iskrenega človeka — pravega sindikalnega delavca. Njegovo življenjsko filozofijo bi lahko takole strnili: češi iskren do svojega dela, si tudi do tistih, za katere delaš. MILENA CAR-DRLJE MNENJE KMETOV KOOPERANTOV O KOOPERACIJSKIH POGODBAH Da bi ugotovili, kako kmetje- kooperanti sami ocenjujejo ustreznost sklenjenih kooperacijskih pogodb, smo jim zastavili vprašanje o tem tako, da smo nakazali možne odgovore. Opredelili so se takole: Odgovore lahko presojamo z različnih stališč. Če bi izhajali iz tega, da skoraj polovica anketiranih nima izoblikovanega mnenja o vprašanju in k temu prišteli še 9,5 % tistih, ki integracijam nasprotujejo, bi to lahko razlagali tudi kot relativno zadovoljstvo z obstoječim stanjem. Če pa upoštevamo, da je samo vsak deseti kooperant izrekel mnenje o nepotrebnosti take ali drugačne oblike združevanja, lahko po odgovorih sodimo o povsem nasprotnem. Bržčas bo držalo, da bi se jih med neopredeljenimi še veliko izreklo, da so integracije potrebne, če bi le bili seznanjeni s prednostnimi in koristmi, ki bi jih od tega imeli. O tem lahko sklepamo iz razlik v odgovorih med različnimi kategorijami anketirancev glede na stopnjo izobrazbe, ki domnevo v celoti potrjujejo. % odgovorov zadruga je v boljšem položaju 46,1 s pogodbo je zagotovljen enakopraven položaj obeh pogodbenih strank 34,5 kooperant je na boljšem 1,4 ne vem: brez odgovora 18,0 Skupaj 100,0 Neopredeljenost do vprašanja glede na stopnjo izobrazbe: Med posameznimi kategorijami kmetovalcev v odgovorih ni kakih pomembnejših razlik, kar velja tako za razlike med člani in nečlani, kot tudi za razlike glede na vrsto izobrazbe, obseg gospodarstva ali denimo za razlike po spolu. Mnogo bolj od navedenih so značilne razlike glede na pripadnost organizaciji, prek katere poteka sodelovanje. Odstotek odgovorov tistih, ki sodijo, da pogodbe zagotavljajo enakopraven položaj obeh pogodbenih strank, se giblje od 11,3% do 55,2%. Maksimalna razlika v odgovorih med organizacijami znaša 44 indeksnih točk, medtem ko. znaša maksimalna razlika v odgovorih znotraj teh samo 11,4 indesne točke. Rezultati analize variance kažejo, da so razlike v ocenjevanju enakopravnosti položaja pogodbenih strank v kooperaciji mnogo večje med organizacijami kot znotraj njih. To pomeni, da delujejo nanje poleg dejavnikov, ki so značilni za kmetijstvo nasploh in med katerimi so tudi nekateri povsem objektivni vzroki, ki vplivajo na nezadovoljstvo s pogodbenimi odnosi, v znatnem obsegu, tudi subjektivni dejavniki znotraj kmetijskih organizacij. Najugodnejše ocene pogodbe so posredovali delavci v tisti organizaciji, kjer so se uveljavile najbolj razvite, pa tudi najbolj obvezujoče in sankcionirane oblike kooperacije, to je v Goriških Brdih. Vendar se od njih zelo malo razlikujejo odgovori v organizacijah, kjer so pogodbe najmanj obvezujoče, kjer niso predvidene sankcije za kršitve in kjer je sodelovanje dejansko najbolj demokratično. Največ kritičnih pripomb pa so dali kmetje — kooperanti tam, kjer so s pogodbami medsebojne obveznosti relativno podrobno opredeljene, pa jih potem v praksi ne izvajajo oziroma se ne izvajajo v celoti. Praviloma so to večje organizacije, katerih samoupravna organiziranost še ni prilagojena ustavnim zahtevam in kjer so tudi glede urejanja dohodkovnih odnosov šele na začetku. Odgovori so dovolj zgovorni in ne potrebujejo posebnega komentarja. Gotovo je, da sodelovanje na takšni podlagi le malokdaj rodi uspeh. Če ima kmet občutek, da je opeharjen, najbrž tudi sam gleda, kako bi lahko izigral pogodbene pogoje, se znašel, prodal bolje ipd. Težko je sicer na podlagi subjektivne ocene presojati objektivno stanje, najbrž pa je res, da poleg objektivnih razlogov oziroma višje sile res prihaja v določenem obsegu do neenakopravnega položaja tudi zaradi subjektivnih slabosti.Posluh za koristi kmetov je v kooperacijskih odnosih nuja. Seveda pa je potrebno ustvariti takšne objektivne pogoje, ki bodo ob doseganju večje produktivnosti kmetovega in družbenega dela omogočili doseganje večjega dohodka. To bi mu namreč zagotovilo večji materialni standard, pa tudi večji obseg socialne varnosti. Tega pa ne bo možno uresničiti samo v kmetijstvu. Povezava primarne proizvodnje s predelovalno industrijo in trgovino je eden od pogojev, da spremenimo razmere. % pozitivnih odgovorov % neopredeljenih — do 4 razrede osnovne šole 43 57 — 4—8 razredov osnovne šole 55 45 — tečaj ali 1-letna kmetijska šola 70 30 — 2-letna kmetijska šola 74 26 — srednja šolska izobrazba 80 20 — višja oziroma visoka šola 100 . INTEGRACIJA S PREDELOVALNO INDUSTRIJO IN TRGOVINO JE EKONOMSKA NUJA Uveljavljanje dohodkovnih odnosov, ki bodo kmetu — kooperantu zagotavljali vpliv na razvojno in poslovno politiko ter na oblikovanje in delitev skupno doseženega dohodka v kooperacijskem sodelovanju je ena od osnovnih ustavnih zahtev, njeno uresničitev pa narekuje tudi zakon o združenem delu. Uveljavitev te zahteve terja tako spremembe v miselnosti ljudi kakor tudi ukrepe, med katerimi je zlasti pomemben kompleksen, na samoupravnem sporazumevanju zasnovan sistem pridobivanja in delitve dohodka med samimi kmetijskimi proizvajalci pa tudi med njimi in živilsko industrijo oziroma trgovinskimi organizacijami. Ena od temeljnih nalog pri zagotavljanju ustreznega položaja oziroma deleža posameznih udeležencev v skupno ustvarjenem dohodku je samoupravno združevanje na različnih ravneh. To je združevanje v različne proizvodne skupnosti, v delovne organizacije, združevanje v sestavljene organizacije združenega dela do združevanja v skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. V vseh oblikah združevanja bi naj vsebina samoupravnih sporazumov izražala avtentične interese temeljnih nosilcev po združevanju kmetijskih proizvajalcev med seboj in po njihovem združevanju z delavci v združenem delu. V razpravah, ki zadevajo bodočo samoupravno organiziranost na področju kmetijstva, pogosto zasledimo mnenje, da so kmetje — kooperanti zadovoljni z obstoječo samoupravno organiziranostjo, da si ne žele nobenih, zlasti pa ne pogostih organizacijskih sprememb in integracij. V tej zvezi smo jim zastavili vprašanje: »Ali menite, da bi se morala vaša zadruga (obrat za kooperacijo) samoupravno integrirati s predelovalno industrijo in trgovino?« Odgovori so bili: Posebno pozornost zaslužijo razlike med odgovori, ki so jih na vprašanje posredovale kmetice in odgovori kmetovalcev moškega spola. Te kažejo na to, da obstoja pomembna zveza med spolom in opredeljenostjo do vprašanja, ki je rezultat seznanjenosti in poznavanja razmer. Medtem ko je med ženskami neopredeljenih 65%, znaša ta odstotek med moškimi le 38 %. Zakaj to razliko poudarjamo? Vemo, da so ženske v znatni meri dejanski nosilci kooperacije, čeprav kooperacijske pogodbe še vedno sklepajo predvsem njihovi možje. Ko gre za združevanje dela, sredstev in zemlje, bi nosilke tega združevanja morale biti seznanjene s potrebnostjo in s prednostmi integracije. To pomeni, da bi morali biti tisti, ki so odgovorni za posredovanje strokovnih spoznanj in za pojasnjevanje prednosti, ki jih ima združevanje za kmeta in za družbo kot celoto, posebej pozorni prav na to, da bodo ta spoznanja zajela vse. Ne le kmeta kot nosilca pogodbe, marveč v enaki meri kmečko % odgovorov — v sestavljeno organizacijo ali v poslovno skupnost 20,3 — v delovno organizacijo 13,8 — pridruži naj se kmetijskemu kombinatu kot obrat (TOZD) za kooperacijo 11,0 — integracija ni potrebna 9,5 — ne vem; brez odgovora 45,4 Skupaj 100,0 ženo, ki enakopravno, največkrat pa kot pomembnejši partner sodeluje pri njihovem uresničevanju s trajnim združevanjem svojega celotnega dela, medtem ko ga mož ob zaposlitvi zunaj kmetije pogosto združuje le deloma oziroma samo občasno. DOSEDANJA POLITIKA DELITVE SKUPNO USTVARJENEGA DOHODKA V KOOPERACIJI JE OCENJENA KOT NEUSTREZNA Ena od ugotovitev naše raziskave je bila, da statuti in samoupravni sporazumi o združe-vaju vsebujejo določbe, po katerih je kmetom — kooperantom priznana pravica do soodločanja v delitvi skupno ustvarjenega dohodka in pravica do udeležbe na skupno ustvarjenem dohodku. Uresničevanje tega načela zahteva ustrezno samoupravno organiziranost in samoupravno načrtovanje razvojne in poslovne politike v kmetijskih organizacijah. Vendar menimo, da soodločanja in deleža na dohodku ni mogoče zagotoviti brez razmejitve posameznih oblik in vrst kooperacije. Brez poprejšnje opredelitve oblik ter obsega skupne proizvodnje tudi ni mogoče opredeliti pogojev za združevanje dela, zemlje in sredstev za delo ter drugih sredstev v posamezni obliki oziroma vrsti kooperacije. Vsi ti elementi predstavljajo podlago za izdelavo meril, po katerih naj bi ugotavljali delež kmeta — kooperanta pri delitvi skupno ustvarjenega dohodka. Seveda pa je za uresničitev dohodkovnih odnosov treba storiti še mnogo več tudi v povezavi s predelovalno industrijo in trgovino. OCENA DELITVE kmetov do soodločanja v delitvi in do udeležbe na skupaj doseženem dohodku (ne glede na to, da za njihovo uresničevanje v času anketiranja še niso bili zagotovljeni nekateri temeljni pogoji), smo želeli ugotoviti, kako se ta določba uresničuje v mejah možnosti. Zato smo kmetom JE POGOJENA Z RAZVITOSTJO KOOPERACIJSKIH OBLIK Ker samoupravni akti vsebujejo določbe, ki govore o pravici Politika delitve je: kooperantom zastavili vprašanje, kakšna se jim zdi politika delitve dohodka med kmete ■— kooperante in zadrugo oziroma obratom za kooperacijo. Odgovorili so: % odgovorov — zelo dobra 1,4 — še kar dobra 40,9 — precej slaba 19,5 — zelo slaba 11,7 — ne vem; brez odgovora 26,5 Skupaj 100,0 Odgovori članov se skoraj ne kmeta — kooperanta za primer razlikujejo od odgovorov, ki so kršenja pogodbe, pa potem te jih posredovali tisti, ki niso člani pogodbe kršijo — seveda oboje- zadruge oziroma obrata za stransko. kooperacijo. Enaka ugotovitev tudi velja, če primerjamo odgovore različnih izobrazbenih oziroma starostnih skupin oziroma odgovore čistih kmetov in pol-kmetov. Mnogo bolj se razlikujejo odgovori med različnimi kategorijami kmetov znotraj posameznih organizacij, kot odgovori kooperantov med organizacijami. V nobeni organizaciji sicer ni bilo veliko takih, ki bi obstoječo politiko delitve ocenjevali kot zelo dobro. Pač pa je velika razlika v odgovorih, ki so politiki delitve prisodili oceno »še kar dobro«. Ta se giblje od 18,8% do 60%. Najvišje ocene so v organizacijah, ki povezujejo kmete v najbolj razvitih oblikah kooperacije, kjer so medsebojne obveznosti podrobno opredeljene in kjer je odgovornost za kršenje pogodb obojestransko sankcionirana. To pomeni, da je ustreznost politike delitve v dobršni meri pogojena tudi s subjektivnimi napori posameznih organizacij. Najmanj ugodne ocene so posredovali kmetje — kooperanti, ki sodelujejo v manj razvitih ter v takih oblikah kooperacije, v katerih so medsebojne obveznosti in pravice sicer podrobno opredeljene in kjer je opredeljena tudi odgovornost Odgovori so bili: O SKUPNO DOSEŽENEM DOHODKU BI MORALI ODLOČATI KMETJE NEPOSREDNO V razpravah o osnutku zakona o združenem delu je bilo pogosto poudarjeno, da so nosilci odločitev o dohodku delavci oziroma tisti, ki ga pridobivajo. Tudi samoupravni organi, čeprav so delegatsko sestavljeni organ, ne morejo odločati v imenu delav-i cev, ko gre za tako pomembno' odločitev, kot je, denimo, delitevj dohodka in ugotavljanje deleža kmetov v tem dohodku. O dohodku bi naj odločali njegovi neposredni ustvarjalci v tern primeru kmetje— kooperanti na zborih kmetov, to je v tisti oblik' neposrednega odločanja, kjer se je možno za predlog izreči z gk?' sevanjem, o njem razpravljati, zahtevati in dobiti pojasnil^, predlagati spremembe, izboljšave, dopolnila ipd. Da bi ugotovili, kako je doslej potekalo odločanje o dohodku, smo med drugimi zastavili kme' tovalcem vprašanje: »Kdo po vašem mnenju predvsem odloča o dohodku, ki je rezultat kooperacijskega sodelovanja?« % odgovorov — samoupravni organi — vodstvo zadruge (obrata, TOZD) — delavci in kmetje na zborih delovne skupnosti — ne vem; brez odgovora Skupaj 35,2 26/ 16,1, 22,21 100,0 Odgovori kažejo, da odločanje o dohodku še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti. Res je, da gre za subjektivna mnenja, ki imajo lahko predvsem orientacijsko vrednost. Razporeditev na lestvici možnih odgovorov pa vendarle dovolj zgovorno kaže, da so tiste oblike odločanja, ki bi morale biti v večini, v praksi, najmanj razširjene in da o dohodku odločajo predvsem drugi — ne kmetje sami. Odgovori na to vprašanje so, bolj kot odgovori na prejšnja vprašanja, pogojeni z demografskimi značilnostmi anketiranih gospodarstev. Tako, denimo, z naraščanjem velikosti gospodarstva izrazito upada mnenje, da o dohodku odločajo samoupravni organi in narašča mnenje, da so tisti, ki predvsem odločajo o dohodku, delavci in kme tj e sami. Medtem ko med anketiranci — lastniki najmanjše kategorije gospodarstev (do Iha) ni nikogar, ki bi menil, da odločajo o dohodku tudi kmetje neposredno, jih je med anketiranci — lastniki največjih gospodarstev (več kot 10 ha) 26%. To pomeni, da so večji kmetje v večji meri vključeni v samoupravljanje, da so bolj zavzeti in bolje informirani. Politiko delitve ocenjujejo kmetje po drugačnih merilih kot pogodbeno sodelovanje. Zveza med mnenjem o kooperacijski pogodbi in odločanjem o do^ hodku je komaj zaznavna, oziroma je skoraj ni. To lahko pomeni, da vsebina pogodb še ni čitev neposrednih proizvajalcu' oziroma da se kmetje — koopc"' ranti zavedajo, da je vsebiu3 pogodb dejansko pogojena 2 odločitvami vodstva in ne z nji' hovimi odločitvami. To domnevo potrjuje tudi primerja"3 med posameznimi organizacijami. V organizacijah, kjer s° kmetje izrazili največ nezadovoljstva z vsebino kooperacijski^ pogodb, je tudi največ odgovorov (več kot 40 %), da o dohodk" odloča predvsem vodstvo i11 obratno, tam, kjer je soglašanja2-vsebino kooperacijskih pogodu, veliko, je odgovorov, da o dohodku odloča prevsem vodstvoG samo 13 %. Ta ugotovitev fCj, preseneča, pač pa pomeni 'e dokumentirano potrditev pogosto izraženega mnenja, da rnaf' sikje še niso povsem resno začel’ uresničevati ustavnih zahtev i” da jim je to, da so na zakon 0 združenem delu še čakali, bn0 dobrodošlo opravičilo. Zado voljstvo z vsebino kooperacij'! skih pogodb ni v korelacijsk odvisnosti z odločitvami vodst"3' Nasprotno, zadovoljstvo je telT_ večje, kolikor bolj so se uvelj2 vile oblike neposrednega o d k* Čanja na zborih delavcev kmetov. To pomeni, da s_ kmetje zavedajo svojih PraVl2 da je njihovo nezadovoljstva odločitvami umestno in da prlC , kujejo, da jim bo zakon o zdfU. ženem delu omogočil uvelja"1 te pravice. (NADALJEVAL, PRIHODNJA IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Reševanje sporov o dodelitvi stanovanj v TOZD pred sodiščem združenega dela Spori, ki izvirajo iz razdelitve stanovanj v TOZD, so čedalje Pogostejši. Povsem razumljivo je, da so delavci prizadeti, če sodijo, i da stanovanja niso bila razde-tjena v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Nedvomno Pomeni stanovanje za slehernega slavca osnovni življenjski Pogoj, brez katerega si je težko zamisliti urejene družinske ra-zmerc jn primerno življenjsko okolje, ki nujno vpliva na delov-Cev° Počutje in uspeh pri delu. Ta osnovna človeška dobrina polsni za delavca več kot osebni ohodek, zato ni nič nenavadne-!=a> če skušajo prizadeti delavci Odjavljati svoje pravice tudi na sodišču združenega dela. Odločanje v teh sporih pa je s'mo težavno, kajti TOZD pogosto nimajo ustreznih samouprav-j1.1 . splošnih aktov ali pa uporabijo zastarele pravilnike, ki so 11 sprejeti pred letom 1973. v.o stari pravilniki ne veljajo ec’ n°vih samoupravnih sporazumov pe še niso sprejeli. Kljub emu pa sodišče mora razrešiti jorno razmerje, saj stano-„anla ne morejo ostati prazna. tak^^3 Skušai° reševati spore o, da upoštevajo najosnov-eJsa načela, ki jih vsebujejo leer neveljavni pravilniki. Odločba sodišča ne more biti r^ V0v'ta in je ni možno realizi-na 1’. 6 50 stanovanja že razdelje-s ln zasedena pred začetkom 1 a*t med postopkom. Tako se 0 zgodi, da delavec v sporu Pe, a mu tudi odločba sodišča ne ra^f °IJla®ati> ue vTOZD ni več noTan??Kuh nezasedenih sta- v “-'h zad?vahet°iede'OS°diŠČ imela °Vna organizacija v S. je je razgnias"?HVeČ|tahTVanJ’ Zat° del . 51 a>da se lahko prijavijo Vci, ki nimajo ustreznih sta- °Vani- Med drugimi so se prija- n 1 ,Uc*‘ trije delavci, ki so glede zan Sfevil° družinskih članov rosili za dvosobna stanovanja. vji n0Vanis*ca komisija je sesta- bi j pnoritetno listo, na kateri so venrani s'cer vs' trije delavci, naj dobi-6 1komis'ja Predlagala, nja 1 ° e en°sobna stanova- takim aVC' 56 S'Cer n'so strinjali s svet Predlo8°m> toda delavski ne daJb Pred.!°g komisije sprejel, cev n 1.Upo®teval ugovore delav-ni,' javci se s tako odločitvijo ra?H |.nniah> saj so menili, da sodp? teV n’ Pravilna, ker so vania3^' d°h'li dvosobna stano-stan!’ CePrav so živel' v boljših val; Va^sk'h fazmerah. Zahte- zdr, 0’ da 0 sPoru odloči sodišče Združenega dela. zade°vfe združenega dela je tovilo Pr0UČl10 ln končno ugo-zum ’ da sumoupravni spora-Po katerem so v delovni organizaciji odločali o delitvi stanovanj, ni bil veljaven. Upoštevaje to ugotovitev je sodišče razveljavilo sklep delavskega sveta, s katerim so predlagatelji pridobili pravico do enosobnega stanovanja. S tako odločitvijo sodišča se niso strinjali, ker sporno razmerje ni bilo razrešeno, ampak je njihov uspeh ostal le na papirju. Taka rešitev ni mogla prispevati k uveljavitvi njihovih pravic, saj so se delavci, ki so dobili večja stanovanja, že vselili vanje. Če bi postala odločba sodišča pravnomočna, bi delovna organizacija že poskrbela, da bi bil samoupravni sporazum veljavno sprejet, potem pa bi prizadetim delavcem delavski svet ponovno dodelil razpoložljiva tri enosobna stanovanja. Tako bi delavci prišli ponovno na začetek poti. Na pritožbo delavcev je sodišče združenega dela SR Slovenije zadevo vrnilo prvemu sodišču z naročilom, da mora rešiti sporno razmerje, upoštevaje pri tem vse možne aspekte, zlasti pa odločitvi o zahtevkih predlagateljev tako, da bo možno odločbo sodišča uveljaviti. V nasprotju z navedenim primerom pa je sodišče združenega dela reševalo spor, ki ga je sprožila delavka iz T. Tudi ta delavka živi v težkih stanovanjskih razmerah, zato je upala, da bo leta 1976 končno le dobila primerno stanovanje. Ko je TOZD, v kateri dela, kupila dvosobno stanovanje, se je odločila, da bo zaprosila za stanovanje. Enako se je odločila tudi njena sodelavka, za katero je delavski svet menil, da ima po samoupravnem sporazumu prednost, in odločil, da je upravičena do stanovanja. Tako je delavka predlagateljica ostala praznih rok in ker je sodila, da je prizadeta, je zahtevala, naj o njeni pravici odloči sodišče združenega dala. Sodišče je postopalo hitro in najprej odredilo, da se zadrži izvršitev sklepa delavskega sveta glede dodelitve stanovanja. V nadaljnjem postopku je ugotovilo, da ima predlagateljica prav in odločilo, da se ji dodeli stanovanje. S tako odločbo pa se ni strinjala delavka, ki je stanovanje dobila po sklepu delavskega sveta in je vložila pritožbo. Zahtevala je, da ji sodišče omogoči dokazovati, da ima prednost pred predlagateljico pri dodelitvi stanovanja. Pritožbeno sodišče je dalo prav pritožiteljici in razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, tako da bosta obe delavki imeli možnost sodelovati v postopku in predlagati dokaze o tem, katera ima prednost pri dodelitvi spornega stanovanja. IVAN ŽUŽEK Bojan Marinšek, predsednik konference sindikata Marjan Starc, direktor Mehano-tehnike V Mehanotehniki spregledali, da se morajo tržno vesti, če hočejo poslovati brez izgub — Urejeni notranji odnosi in izbran pravi proizvodni program, za uresničitev stabilizacijskih teženj pa bo treba zagotoviti še finančna sredstva Zadnjih nekaj let smo o kolektivu izolske Mehanotehnike pisali pretežno z enega samega aspekta — z aspekta težav bodisi gospodarske ali samoupravne narave (neurejeni notranji odnosi), ki pestijo ta kolektiv. Kaže pa, da je kolektivu vendarle uspelo odstraniti osnovne vzroke za težave: na odgovornih mestih ni več ljudi, ki so samoupravljanje izkoristili za koncentracijo oblasti v svojih rokah (tako zatrjuje direktor Marjan Starc); obenem je kolektiv odpravil tudi slabosti v poslovanju, kot so bile nepoznavanje trga, slab proizvodni program in druge. Rezultati prizadevanj so se pokazali že v minulem letu, za katero kljub temu, da je Mehanotehniki prineslo 23 milijonov dinarjev izgube, ne moramo trditi, da gospodarsko ni bilo uspešno. Rezultati naporov za stabilizacijo pa se bodo kajpak poznali v celoti šele v naslednjih letih. Najbolje je, da takoj pojasnimo, zakaj sodimo, da je kolektiv Mehanotehnike že lani dosegel pomembne rezultate. Predvsem zavoljo tega, ker je (že pred tem) zagotovil samoupravljanju pravo veljavo in ga iztrgal iz rok posameznikov. Izguba ni »prava« izguba, čeprav podjetje uvršča med večje »izgubaše« v Sloveniji. Devet desetin izgube, za katero bo podjetje po zakonu o sanacijah moralo pripraviti sanacijski dolgoročni program in preskrbeti sredstva za pokritje izgube in realizacijo tega programa, izvira iz zaostanka plačil za lani prodane izdelke ter iz še neprispelih izvoznih premij. Kolektivu je- tudi uspelo ugotoviti, kakšne vrste igrač je na domačem in tujem trgu najlaže prodajati in kakšna so sicer gibanja na svetovnem trgu. Skratka, v Mehanotehniki so minili časi, ko so delavci delali, ne da bi vedeli, ali je te izdelke moč prodati, ko je bil zanje trg neznanka in nekaj, kar z njihovim delom ni imelo prave zveze... V modernem gospodarstvu kajpak ni moč izdelovati nečesa, za kar ni natanko jasno, kako bo trg to sprejel. Ker je Mehanotehnika zavoljo svojih proizvodnih zmogljivosti navezana na tuji trg (izvaža približno polovico izdelkov) pa tudi na precejšen uvoz surovin, jo je močno prizadela kriza, ki je zajela svetovno gospodarstvo v letu 1973. Podjetje namreč niti še v naslednjem letu ni ugotovilo, »kam pes taco moli«. Tako je povedal direktor Marjan Starc in dodal: »Posledic zapiranja tujega trga in našega neprimernega proizvodnega programa se nismo otresli vse do lani. Posledice pa bomo čutili še nekaj časa, saj smo skoraj zamudili zadnji trenutek ža potrebne spremembe.« Ker so v kolektivu hkrati razčiščevali tudi neurejene notranje odnose, je razumljivo, da so imeli težave s proizvodnjo in prodajo še v letu 1975, v katerem so na koncu vendarle »splavali«, ali drugače povedano, poslovali z minimalnim ostankom dohodka. Celo začetek minulega leta je minil v znamenju starih težav in nesoglasij. Kasneje se je sicer zunanji trg bolj odprl,pa tudi na domačem so uspeli prodati več zavoljo omejenega uvoza igrač. Spremembe načina zavarovanja plačil in obračunavanja prihodka so seveda pustile posledice. To in neuravnovešene cene ob polletju je povzročilo Mehanotehniki kakih 45 milijonov dinarjev izgube. Do konca leta pa je kolektiv s pomočjo notranjih ukrepov ter višjih cen doma in na tujem izgubo zmanjšal za polovico in, kot smo dejali, je samo desetina bilančne izgube resnična izguba. Ko smo obiskali podjetje, se namenoma nismo zanimali za samoupravno preobrazbo niti za urejanje notranjih odnosov v kolektivu, čeprav tudi ti odnosi odločilno vplivajo na rezultate gospodarjenja. Težko bi bilo namreč vse, kar so v tem kolektivu opravili na tem področju, spraviti na odmerjeni prostor v časniku. So pa ti odnosi vseskozi spremljali pogovor o gospodarjenju in čeprav jim ne posvečamo pozornosti, moramo vendarle poudariti njihov pomen za dosežene rezultate. Urejeni medsebojni odnosi in veljava samoupravljanja so dvignili delovno zavzetost ne samo v neposredni proizvodnji, pač pa predvsem v službah, ki so jim prejšnja leta očitali slabo kadrovsko zasedbo in neučinkovitost, pri čemer je prednjačila komercialna služba. »Iskali smo dolgoročne rešitve,« nam je povedal Bojan Marinšek, predsednik konference sindikata v Mehanotehniki. »Tu je komercialna služba naposled opravičila sredstva, ki jih kolektiv daje zanjo. Našla je prave izdelke, vedela svetovati, katere velja zavoljo nerentabilnosti opuščati in kam prodajati. Tako smo letos celo v prvih 3 mesecih, ki sicer veljajo za mrtvo sezono, vnaprej prodali skoraj vso proizvodnjo.« Prvi znaki oživljanja so se pokazali že na pomlad lani, proizvodnja je začela naraščati kljub siceršnjim slabim znamenjem na domačem trgu (zavoljo znanih sprememb v načinu plačevanja). še eno stopnico do položaja, ki jim bo v bodoče zagotavljal ugodne poslovne rezultate in socialno varnost delavcem. »Nujno moramo doseči večjo rentabilnost proizvodnje,« nam je povedal Janez Skok, v. d. sekretarja sveta ZK. »Pri tem bo treba poseči tudi po notranjih rezervah, smo ugotovili na političnem aktivu, doseči bo treba večjo delovno disciplino, se bolj posvetiti kakovosti izdelkov in tako dalje.« »Osebni dohodki pri nas še vedno zaostajajo za osebnimi dohodki v dejavnosti, čeprav smo jih lani povečali za 30 do 40 odstotkov,« je Skoka dopolnil inž. Vladimir Pižent, predsednik ZB. »Potrebno jih bo še povečati, kajpak v skladu z rezultati, ki jih bomo dosegli, predvsem pa bomo morali odpraviti sedanjo veliko uravnilovko, ki je v mnogočem kriva za slabšo delovno vnemo. Novi pravilnik, ki ga pripravljamo, bo z večjim upoštevanjem rezultatov dela odpravil to pomanjkljivost.« »Veliko so nam pomagale višje cene na svetovnem trgu, saj so se povečale za polnih 15 odstotkov, deloma pa tudi popravljene cene na domačem trgu,« je povedal inž. Alojz Plaveč, predsednik centralnega delavskega sveta. »Tako bi lahko zavoljo bolj ugodnih cen in drugih prizadevanj dosegli lani še boljši poslovni rezultat, če ne bi zavoljo pomanjkanja reprodukcijskega materiala proizvodnja sem in tja zastajala. Čeprav veliko izvažamo, do nedavna nismo imeli ugodnejšega položaja tako imenovanega pretežnega izvoznika in nismo bili upravičeni do porabe enake količine deviz, kot smo jih ustvarili, ampak le do tretjine. Lani smo povečali izvoz na konvertibilno področje za 80 odstotkov, kar jej/ nemajhni meri tudi zasluga boljše obdelave zunanjega trga.« Zdaj, ko so v Mehanotehniki glavne notranje težave razrešili in našli v proizvodnji pravo usmeritev, morajo prestopiti pravzaprav samo »Seveda ne gre samo za notranje ukrepe,« je dodal direktor Marjan Starc. »Če bomo letos uspeli povečati obseg proizvodnje za blizu 30 odstotkov in jo prodati vsaj po sedanjih cenah, bi v letošnjem letu zanesljivo poslovali brez izgube. Takšen je naš proizvodni načrt. Dolgoročna rešitev naših gospodarskih težav pa je edinole v povečanju storilnosti. Proizvodni program smo pravilno izbrali, potrebna pa je modernizacija opreme v proizvodnji.« Za zadnji, odločilni korak pa kolektivu primanjkuje sredstev. Investicija bo veljala brez vlaganja v obratna sredstva kakih 100 milijonov dinarjev. Kolektiv še išče, kot je dejal direktor, možnosti za potrebno lastno udeležbo. Kajpak ne verjamemo, tako kot nihče v tem 1500-članskem kolektivu ne, da bi bilo pomanjkanje sredstev nepremostljiva ovira — ob proizvodni usmeritvi, ki jasno kaže, da sredstva za nove investicije ne bodo »stran vržen denar«. B. RUGELJ MlMEIMJA HI^ušča Prenehanje delovnega razmerja vodilnim delavcem zaradi ukrepov družbenega varstva Samoupra0]Združenem delu obravnava v 7. poglavju družbeno v °blike kotV 'n družbene lastnine in podrobno predvidev Podrobno h j Pe družbenega varstva. V 619. in 620. členu zak Si h* • močeno. IcHai nactc»l#i w rr»r\tn \r ccimr\iir\rfl vnih interese« v0r^anizaciJa združenega dela »oškodovala di združeneea h i *en zakona Pa še določa, da se šteje, da orga družbene sk 6 3 jzP°lnjuje z zakonom določenih obvezr Zakona lahkPn0Sd’de pogosto ali dlje ne izpolnjuje. Po 62 “astopj nrot'° skupščina družbenopolitične skupnosti žara ?tva- Ti ukre' ?r8an‘zac0' združenega dela ? ukrepi družbene Ja) in vodilniS° ^a^ko odstav'tev Pos*ovddne^a or®ana °rgana ali ce'i aeJavcev, razpustitev delavskega sveta in izv Pravnih pravj0^*"38113 omePtev uresničevanja posameznih dena zakk°nnU- Omenjeno določilo se smiselno veže na ■ na 0 združenem delu, ki pravi, da delavcu delovno razmerje tudi tedaj, če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa (v našem primeru je to skupščina družbenopolitične skupnosti) prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog. V takšnem primeru preneha delo delavcu z dnem, ko je vročena temeljni organizaciji pravnomočna odločba. V obravnavanem primeru bi morala organizacija združenega dela torej poskusiti zagotoviti odstavljenim vodilnim delavcem drugo delovno mesto. To delovno mesto bi moralo ustrezati njihovi strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam. Če pa takšnega delovnega mesta ni, bi šele omenjenim delavcem prenehalo delovno razmerje po samem zakonu. Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, pa je, ali imajo tako odstavljeni vodilni delavci kakršnokoli nadaljnjo možnost varstva svojih pravic. Denimo, da je bila odločba skupščine zmotna oziroma da je temeljila na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Kakšno varstvo pravic naj bi imeli omenjeni delavci v tem primeru? Zakon o združenem delu določa v V. poglavju, ko obravnava varstvo pravic delavcev v 220. členu, da ima delavec v združenem delu v skladu z zakonom pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri samoupravnih organih, pri sodiščih združenega dela in pri drugih sodiščih kot tudi pri drugih pristojnih organih. Omenjeni člen torej predvsem postavlja načelo sodnega varstva pravic delavcev. To načelo obrav- nava zakon še v naslednjih členih tega poglavja, ko govori, da se delavec lahko proti vsaki pravnomočni odločbi v temeljni organizaciji obrne za varstvo pravice na sodišče združenega dela. Menim, da bi tudi v našem primeru imel delavec glede na določilo 220. člena zakona smiselno pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri sodišču združenega dela. Udeleženec v postopku bi pač v tem primeru ne bila organizacija združenega dela, ampak skupščina družbenopolitične skupnosti. Če temu ne bi bilo tako, bi delavec v obravnavanem primeru namreč sploh ne imel nikakršnega varstva svojih pravic, kar pa je docela nasprotno duhu 220. člena zakona. Jasno je seveda, da delavec v takšnem primeru ne bi mogel iskati varstva svojih pravic pri rednem sodišču, to je v upravnem sporu proti odločbi občinske skupščine. Odločbo v takšnem primeru izda skupščina družbenopolitične skupnosti, to je predstavniški organ, sodna kontrola dela upravnih organov (upravni spor) pa je možna le glede upravnih organov, ki so izvršilni organi. Po mojem mnenju bi republiški zakon o delovnih razmerjih, ki ga v kratkem pričakujemo, moral to vprašanje podrobneje urediti. Jasno je namreč, da pri zakonu o združenem delu kot kodeksu splošnega značaja ni bilo možno vsega podrobno urediti in predvideti. To tudi ni bil namen zakona; takšna vprašanja zato zakon prepušča v ureditev republiški zakonodaji. Dipl. iur. ANTON PODGORŠEK Predkongresne priprave v naši republiki tečejo v znamenju obiskov predsednika CK ZK Slovenije Franceta Popita in njegovih sodelavcev v posameznih občinah. Doslej je predsednik CK obiskal štiri medobčinske celote — obalno-kraško območje, zasavske revirje, Posavje in celjsko območje. Ta srečanja so naletela na veliko zanimanje in odmevnost. Minila so v vsestranskem obravnavanju dela in aktivnosti zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih sil ter njihovega angažiranja pri uresničevanju, ustave in zakona o združenem delu. Najbolj svež vtis je kajpak zapustil dvotedenski obisk tovariša Popita na celjskem območju. V osmih občinah, kolikor jih šteje to območje, so predsedniku razgrnili paleto trenutnih skrbi V občinskih organizacij ZK- in drugih subjektivnih sil, ki se učinkovito spoprijemajo z nalogami in problemi, ki izhajajo iz domala vseh področij življenja in dela. Med njimi dobivajo največji poudarek vprašanja, ki zadevajo vsebino nastajajočih družbenoekonomskih odnosov. Domala v vseh občinah ugotavljajo, da odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami ne potekajo v skladu z zakonom in njegovimi težnjami; po inerciji ali zavestno marsikje še vedno poskušajo obdržati preživele odnose, ki zavirajo porajanje novega, ali, mileje rečeno, zastirajo obzorja. Tako se, denimo dogaja, da takšne težnje pod bremenom takšne logike še vedno vlečejo nazaj na stare položaje, tudi ko gre za ustvarja- nje in delitev dohodka. Na tem področju, to je treba reči, zveza komunistov v teh občinah ne spi. Zanjo so očitni vsi problemi in pojavi. Toda tu in tam je mogoče občutiti pat pozicijo, zlasti ko gre za to, kaj delati, če se odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami, denimo, ne odvijajo tako, kakor bi se morali, ali pa ko se dohodkovni odnosi ne razvijajo v duhu zakona o združenem delu. Z drugimi besedami,- v akciji zveze komunistov in njenih organizacij v teh občinah ni določene oblike konkretnosti in jamstva, da bi sleherni dvoboj med deformacijo pri izvajanju zakona in konkretno akcijo ZK brez ovinkarjenja in filozofiranja pripeljali v položaj, iz katerega bi brez vseh zapletov videli, kdo ima od sobote x do sobote Delati in varovati okolje V javnosti je v minulih dneh zbudil veliko pozornost pogovor Edvarda Kardelja s predstavniki sarajevske založbe »Svjetlost« o nekaterih aktualnih vprašanjih izdajanja in tiskanja marksistične literature. V tem pogovoru je Kardelj zlasti opozoril na potrebo po globljem, analitičnem raziskovanju naših sodobnih družbenih problemov, hkrati pa tudi na nekatere napake, zlasti na področju zgodovinopisja in ocen delovanja partije v določenih obdobjih revolucije. V tem pogovoru pa je Edvard Kardelj posegel tudi v aktualna vprašanja, ki zadevajo položaj delavcev v združenem delu in protislovja, ki izvirajo iz gospodarjenja z družbeno lastnino in ki jih je potrebno premagovati z ustvarjanjem drugačnih proizvodnih in dohodkovnih odnosov. Na splošno je bilo v minulem tednu posvečene veliko pozornosti aktualnim gospodarskim gibanjem, še zlasti izgubam in sanacijam v gospodarstvu, o katerih je v Sloveniji pripravil izčrpno poročilo izvršni svet; o njem in o sanaciji izgub v gospodarstvu pa sta razpravljala tako Gospodarska zbornica Slovenije kot tudi zbori slovenske skupščine na sejah v teh dneh. V teh organih je bila na dnevnem redu tudi energetska bilanca v Sloveniji, ki je zajela poročila o naložbah v minulem letu ter osnove energetske politike v sedanjem srednjeročnem obdobju. Na splošno je možno ob teh razpravah in poročilih ugotoviti, da so poleg prizadevanj za smotrne naložbe in večjo storilnost zelo pomembni odnosi v cenah, saj vplivajo na gospodarske rezultate. Republiški komite za tržišče in cene je o teh vprašanjih pripravil širše pojasnilo in ga predložil skupščini, da bi tem vprašanjem v prihodnje posvečali več pozornosti in jih v uresničevanju zakona o združenem delu tudi trdneje vključevali v razvoj ustreznih dohodkovnih odnosov in povezav. V zborih slovenske skupščine so te dni poleg zakonov s področja kaznovalne politike in pravosodja razpravljali tudi o poročilu komiteja za varstvo okolja ter drugih organov in skupščinskih teles, ki so pripravila gradivo za razpravo in sprejetje ukrepov. S poročilom in sprejetimi stališči za varstvo dobrin človekovega okolja v skupščini smo v Sloveniji prešli od parcialnih in tako imenovanih ljubiteljskih pozivov k načrtni in kompleksni obravnžvi problemov na tem področju. Ugotovljeno je, da so za varstvo okolja odgovorni vsi dejavniki, ki posegajo v prostor s svojimi dejavnostmi in da mora biti v središču pozornosti človek, njegovo zdravje ter njegova varnost in perspektiva. Kljub številnim zakonom in predpisom o varstvu voda, zraka in zemlje je nujno potrebno nadaljevati z akcijo za varstvo okolja, predvsem pa v doglednem času odpraviti najhujša žarišča onesnaževanja ter z ustvarjanjem aktivnega odnosa vseh delovnih ljudi tudi po samoupravni poti razreševati ta vprašanja. Uspeh v teh prizadevanjih se mora pokazati tudi v tem, da bo odpravljena dvojnost vlog, v katerih nastopa delovni človek kot proizvajalec in kot prebivalec v svojem okolju. Poročilo in razprave v skupščinskih zborih pomenijo začetek organizirane akcije na področju varstva okolja v Sloveniji, saj bo potrebno v prihodnjem obdobju z ustrezno organiziranostjo sanirati obstoječe ekološke probleme, hkrati pa z ustreznimi zakoni in predpisi ter samoupravnimi sporazumi uskladiti prizadevanja vseh dejavnikov za preprečevanje škodljivih posegov v okolje. Med množičnimi prireditvami, ki so bile te dni napovedane, zaslužijo pozornost zlasti osrednja proslava ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, priprave na proslavo ukradenih otrok v Mariboru ter začetek Kurirčkove pošte, ki bo že to soboto odšla s petih najpomembnejših prizorišč dogodkov iz NOB. GOK RK ZSMS 0 POKLICNEM USMERJANJU MLADINE Ob pravem času V svoji programski usmeritvi za drugo mandatno obdobje po 9. kongresu ZSMS so mladi zapisali, da se bodo prizadevali zagotoviti vsej mladini enake možnosti za šolanje ob ustreznem usmerjanju v različne poklice. Zato so na zadnji seji predsedstva RK ZSMS pri obravnavi vključevanja mladih v poklicno usmerjanje posebej poudarili, da bo poslej veljala aktivnost republiškega vodstva slovenske mladine tudi oblikovanju ustreznejšega sistema poklicnega usmerjanja, brez katerega ni mogoče učinkovito usklajevati potreb združenega dela s poklicnmi željami mladih. Pri tem pa ne kaže prezreti dejstva, da pomeni sestavni del poklicnega usmerjanja tudi dobro urejena kadrovska in štipendijska politika, mreža dijaških in študentskih domov, ne nazadnje pa v enaki meri tudi urejene razmere na področju zaposlovanja mladine po končanem šolanju. Mladim bomo v bodoče olajšali njihovo odločanje za poklicno usmerjanje, če bomo ob pravem času vedeli za družbene potrebe po posameznih poklicih in predvsem če bo mladina dovolj zgodaj spoznala njihove značilnosti, saj bo samo tako lahko preverjala svoje interese, nagnjenja in sposobnosti. Na seji predsedstva RK ZSMS so v razpravi opozorili, da je temeljito informiranje učencev osnovnih in srednjih šol o potrebah po strokovnih kadrih pogoj za uspešno poklicno usmerjanje. Kljub temu ne more biti več dvoma o tem, da bi moralo poklicno usmerjanje steči mnogo prej, že v 6. razredu osnovne šole in v različnih oblikah pred zaključnim razredom srednjih šol. Tudi stalni obiski v delovnih organizacijah, ki so strokovno dobro pripravljeni, sodijo med najbolj uspešne oblike poklicnega usmerjanja. Vendar pa ne bi smeli biti namenjeni le spoznavanju proizvodnje, temveč bi morali te obiske izkoristiti tudi zato, da se učenci seznanijo s posameznimi poklici, z organizacijo dela, položajem delavca v združenem delu in s samoupravno organiziranostjo delovne organizacije. Temu primerno bo treba v bodoče prilagoditi in organizirati pouk v osnovnih in srednjih šolah. Večji poudarek bo treba dati tudi delovno-tehnični vzgoji, ki je je na naših osemletkah in srednjih šolah odločno premalo. Potemtakem naj bi po mennju članov republiškega vodstva slovenske mladine poklicno usmerjanje temeljilo na sposobnostih in usposobljenosti mladih. da se skladno s spoznavanjem svojih zmožnosti lahko premišljeno in predvsem dovolj zgodaj odločajo za nadaljnje šolanje oziroma za poklic, do katerega čutijo največje nagnjenje. prav in kdo ne. Tako pa si nekatere avtoritete, ustvarjene v dosedanji praksi in poosebljene v posameznih komunistih, ki sebe in svojo avtoriteto še vedno vidijo v luči »višjih pravic« in »nepogrešljivosti«, prizadevajo, da bi obdržale te položaje in zato še vedno vsiljujejo sebe in svoje poglede, s tem pa vsekakor ovirajo dosledno ustavno organiziranje. Na to temo je bilo kajpak veliko dialogov in kritike, tu in tam pa tudi konkretnega nakazovanja, kako in kam usmeriti akcijo. V Slovenskih Konjicah so na primer precej kritično opozorili na odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami ter na pomanjkanje pripravljenosti, da bi bolj kompleksno obravnavali potrebe in naloge v zvezi s svobodno menjavo dela, kjer se ta ustavni kompleks obravnava samo s stališča podedovanega odnosa iz preživelega proračunskega časa. V Žalcu, denimo, spoznavajo, da v programih temeljenih organizacij združenega dela ni elementov iz programov skupnih služb, in narobe, da v programih skupnih služb ni elementov iz temeljnih organizacij združenega dela, čeprav je čisto logično, da bi programi skupnih služb morali dobiti svojo hrbtenico prav v programih temeljnih organizacij združenega dela. V Celju spet se ta problem kaže kot nekakšna povezanost, ne pa kot odnos, ki temelji na svobodni menjavi dela. Drugi elementi, ki so se pokazali med temi obiski, povedo, da postaja navzočnost socialistične zveze in sindikatov vse bolj očitna in dejavna. Tako na primer v Slovenskih Konjicah krajevne organizacije socialistične zveze zelo učinkovito premagujejo forumsko delo in vsestransko širijo bazo za frontno delovanje. Dokaz temu je izredna aktivnost teh organizacij v krajevnih skupnosti Vitanje, Loče, Tepanje in drugih, kjer se vsa dejavnost te številčno močne organizacije odvija v akcijah, vanje pa se množično vključujejo delovni ljudje in krajani. Podobno je tudi v žalski občini, kjer postaja aktivnost vaških organizacij, te nove metode in oblike dela socialistične zveze, iz dneva v dan večja. Precej razlogov je bilo za podobne ugotovitve tudi v zvezi z aktivnostmi sindikalnih organizacij, čeprav velja reči, da sindikat še vedno ni ujel koraka s prakso pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Zato je njegova ustavna vloga premalo poudarjena pri njegovem konkretnem angažiranju v organizacijah združenega dela, čeprav je treba reči, da postaja sindikat vse bolj mesto, kjer delavec spoznava in uresničuje svoje samoupravne pravice in dolžnosti. DRAGO PETROVIČ, predsednik republiškega komiteja za energetiko ob pričetku del na slovenskem plinovodnem omrežju Jakobskem dolu pri Maribo- Za zemeljski plin smo se odločili zato, da bi zmanjšali tegobe, ki jih povzročajo nenehni premiki cen in pogoji dobav naftnih derivatov. Zmanjšali bomo ranljivost gospodarstva, oskrbo energijo iz uvoza pa naredili raznovrstno. Poraba zemeljskega plina skokovito narašča v vseh razvitih deželah. Medtem ko se je cena nafte od leta 1970 dvignila za 309 odstotkov, se je zemeljski plin podražil le za 114 odstotkov. Energetska kriza v zadnjih letih je nujnost raznovrstnosti uvoza še potrdila. S tem da se bomo oskrbovali z več regij in z različ- nimi vrstami energije, bomo premike v cenah laže premostili. Kot vir energije, ki nima negativnega vpliva na okolje, je zemeljski plin toliko večjega pomena. MARJAN OROŽEN, republiški sekretar za notranje zadeve, n na novinarski konferenci o varnostnih razmerah v Sloveniji: Število kaznivih dejanj na notranjem področju, ki zadevajo spodkopavanje družbene uredi- tvene je v letu 1976 v primerjavi z letom nazaj zmanjšalo. Še bolj pomembno pa je, da se je močno povečal delež občanov pri odkrivanju in prijavljanju takih pojavov — narasel je na 60 odstotkov. To pa pomeni, da se družbena zaščita resnično uveljavlja v polni meri. Vseh tovrstnih prijav je bilo 149. Kot zdaj kaže, bodo sodišča četrtino primerov prekvalificirala v prekrške. Žal pa sodelovanje na drugih področjih, ko ne gre za napade na družbeno ureditev, ni tako uspešno. Pri gospodarskem kriminalu obseg prekrškov ni bistveno manjši, res pa ni primerov velikih grabežev, ki so bili značilni za leto 1975. Toda števila 2557 .seveda nikakor ne gre zanemarjati, še manj podcenjevati. Škodo, ki je nastala po tej poti, ocenjujejo na blizu 90 milijonov dinarjev, največ pa je je v trgovini. Med krivci je bilo 242 oseb na vodilnih položajih, kar je visoka številka. DR. IVO MARGAN, predsednik RK SZDL Hrvaške, na skupščini zadružne zveze Hrvaške: Izkoriščam priložnost, da opozorim vse zadruge in TOZD, kooperacije kombinatov in živilske industrije, kmetijske in veterinarske postaje, traktoriste, vse kmete, zlasti pa žene in mlade, da se zavzemajo za obdelavo vsakega hektarja od 170.000 ha neobdelane zemlje. Del tega je mogoče opraviti že ob spomladanski setvi z mobilizacijo družbenega sektorja in kakih 70.000 privatnih traktorjev. Družbenopolitične skupnosti morajo s stimulativnim kreditom in z davčno politiko spodbuditi ta proces, ker nastaja zaradi neizkoriščenih zmogljivosti za proizvodnjo hrane in slabega dela v vsaki KS in občini velika družbena škoda. Tej akciji mora slediti tudi širša akcija za ustreznejšo kmetijsko politiko, posebno za spremembe pri dedovanju, da ne bo prihajalo do drobljenja, marveč prek komasacije do združevanja zemlje in njenega usposabljanja za sodobnejšo proizvodnjo. Z zakonskimi ukrepi in s politično akcijo je treba zagotoviti, da ne bo mogel nihče obdržati zemlje, če je ne bo obdeloval — tudi družbeni sektor kmetijstva ne — kajti zemlja ni skupinska, marveč družbena dobrina, ki jo moramo izkoriščati kot dobri gospodarji- Od 1. JANUARJA K POKOJNINAM ŠE 3,5 ODSTOTKA Dokončna uskladitev pokojnin Lani so se življenjski stroški povečali za 15,5%, za Kdaj usklajevanje pokojnin med letom? toliko pa so letos višje tudi pokojnine Ob koncu minulega tedna so delegati skupščine republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejeli sklep o povišanju pokojnin za 3.5 %. Upoštevaje 12-od-stotno akontacijo, ki so jo upokojenci že dobivali zaradi zvišanja življenjskih stroškov in porasta poprečnih osebnih dohodkov, so letos pokojnine višje za 15.5 % v primerjavi z lanskim letom. Hkrati z razpravo in sklepanjem o dokončni uskladitvi pokojnin z gibanji življenjskih stroškov in osebnih dohodkov so na zadnji seji skupščine sklepali tudi o uskladitvi nekaterih dru- gih denarnih dajatev, kot so invalidnine, mejni zneski najnižjih pokojninskih prejemkov za odmero varstvenega dodatka, spremembe premoženjskih pogojev za priznanje varstvenega dodatka, dodatek za pomoč in postrežbo ter enkratni letni prispevek za rekreacijo upokojencev. Ker so se lani življenjski stroški povečali za 15,5 %, se letos za enak odstotek povečajo vse invalidnine, podobno kot pokojnine pa se za 15,5 % poveča tudi mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov za odmero varstvenega dodatka. Dodatek za pomoč in postrežbo se določa v dveh zneskih. Višji znesek dobivajo upokojenci, ki jim je tuja pomoč potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter zaposleni slepi zavarovanci, pri katerih je možnost gibanja (premikanja) zmanjšana najmanj za 70 %. Nižji znesek pa prejemajo upokojenci, ki jim je potrebna pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Lani sta znašala dodatka 1100 oziroma 800 dinarjev, letos pa 1300 in 850 dinarjev mesečno. Kot že tolikokrat doslej, so v zvezi z usklajevanjem pokojnin z gibanji življenjskih stroškov in osebnih dohodkov delegati tudi tokrat zastavili vprašanje o možnostih usklajevanja nin med letom. Res je sicer, ^ status skupnosti dopušča ^ možnost, vendar moramo k te^j dodati, na kar so na seji P°sC[n-visok P° opozorili, da izredno vison r ji, rast življenjskih stroškov v pr ^ treh mesecih letos še ne poj11 da bodo tako naraščali tudi ,j -ati prej. Kljub temu pa so skupščine sklenili, naj odbor skupnosti stalno sPre'r jii gibanja življenjskih stroške ^ osebnih dohodkov, da bi se13 - pravočasno odločali za. tl)di bitno uskladitev pokojnih med letom. kako gospodarimo I OkBLJANSKA BANKA PRIPRAVLJA UKREPE ZA OŽIVITEV GOSPODARSTVA Več skrbi za repro- duktivno sposobnost •"edvideni ukrepi kot podpora dohodkovnim odnosom, posojila za oživitev proizvodnje in za a°lgoročne sanacijske programe, hkrati pa notranji ukrepi banke, kot so nižje tarife za storit-!!^boj nepotrebnim investicijam v banki in napori za večjo operativnost banke in podružnic ki jih je o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih gospodar-Sibanj sprejel izvršni komite predsedstva CK ZKJ pred dobrim ci^cem> so spodbudila razprave tako v družbenopolitičnih organiza-oq i? skupnostih kot v organizacijah združenega dela. O njih so spre-lia°l^‘tU^ na zaciniem sestanku osrednjega izvršilnega odbora Ljub-knske banke, na katerem je bila glavna točka dnevnega reda prav kako se bo banka hitreje vključevala v boj za stabilizacijo J ^P°darstva. Razprava je dokazala, da v Ljubljanski banki ne sedijo I r°k in da načrtujejo tako dolgoročne ukrepe ■ ■'"v in uu načrtujejo tunu uutgurucnc ui^icye za preobrazbo l?°sov do združenega dela kot ukrepe, ki naj bi gospodarstvu poma-l’ “a bi laže premagalo letošnje ovire. snf. banka je že lani dnh hitrejše nastajanje ... .kovnih odnosov, povezo- za zadovoljitev skupnih .i/1 združenega dela, investiram 3- sovlaganja in podpirala Slov° .s.^ahše razvitih področij v kah eiUjI pa tudi drugih republi-vg.. ’P0dprla je prodiranje slo- . gospodarstva na tuje in na trge dežel v razvoju R - naprej. čuje'10^3 Se *elos celovito vklju-ohtm jV sanacijo .slovenskega v nalogo, ki ja najpomembnejša v seda- njem trenutku. Podjetjem, ki bodo morala sanirati svoj položaj, bo banka pomagala s številnimi olajšavami. Tako bo v večjem obsegu odkupovala obveznice gospodarskih organizacij, ki jih le-te izdajajo za sanacijo svoje proizvodnje. Eskontirala bo tudi jnenice za opremo, prav tako pa proučuje možnosti za notranjo kompenzacijo danih posojil z oročenimi sredstvi. Mimo tega pa bo banka podpirala tiste organizacije združenega dela, ki so se odločile za sovlaganja. Obresti na posojila za tovrstno investiranje bodo namreč precej nižje kot normalne obresti. Osrednji izvršilni odbor Ljubljanske banke je podprl tudi več drugih ukrepov, ki naj bi povečali reproduktivno sposobnost gospodarstva. Banka bo dala ponudbo za posojila, ki naj bi oživela razpoložljive zmogljivosti v proizvodnji. Znano je namreč, da veliko proizvodnih zmogljivosti ni polno izkoriščenih, hkrati pa prihajajo tudi v banko zahteve po novih posojilih za gradnjo enakih proizvodnih zmogljivosti. V banki pa tudi razmišljajo o tem, da bi večja uporaba sredstev s hranilnih vlog za kreditiranje gradnje stanovanj in komunalnih naprav »prihranila« precejšnja sredstva za oživljanje industrijske proizvodnje in za druge naložbe. Banka bo še naprej podpirala prodiranje slovenskega gospodarstva na trge dežel v razvoju tudi tako, da bo odobravala kreditne linije bankam v posameznih deželah. Eden pomembnih ukrepov bo nadaljnja konverzija kreditov. Nekako v »senci« ukrepov, ki naj bi oživili gospodarsko dejavnost, pripravlja banka nekatere notranje ukrepe, ki naj bi pocenili bančne storitve in tako prihranili gospodarstvu precejšnja sredstva. Banka namerava ne glede na siceršnje načrte o bodočih spremembah pri obrestova-nju posojil zmanjšati obresti in tarife za svoje storitve. Poleg tega bo v kratkem ponovno pregledala utemeljenost investicij v banki, predvideno pa je tudi precejšnje zmanjšanje delitve dohodka znotraj banke. Ob tem pa bodo bančni delavci še posebej poskrbeli za večjo operativnost banke in delovno storilnost, pri čemer pripravljajo tudi nov sistem nagrajevanja po delu. Podobne ukepe bodo pripravile tudi vse podružnice Ljubljanske banke. L S. S\mEKTlV METALFLEKSA NAŠEL mesto v sozd tego ! letiPotreboval skoraj kolje v t V6 uSotov'l» kje mu kaže tivov .. , 0 dolgem iskanju kolek- vajo c]Vec le kolektivov, ki spozna-vvečj a "Združevanje dela in sredstev kot združenega dela, cije en’rno. sestavljene organiza-Š,/5nVn,atne koristi. Skoraj iz Tr,! .ansk' kolektiv Metalfleksa l°imina, tekati katerem izdelujejo električneSeStaVne za različne aParate ~ gosPoclinjske in druge časom ' ^ t0 sPozna! s'cer že pred UVOV c i o *11 loivtiiiju združit; h j*1611™ velja dolgoročno ga; dm, 6 0 ln sredstva, ni nič slabe-trdno / lma kolektiv Metalfleksa je ujij. S. avljen razvojni program, ki dnir*:i 2 razvoinimi tp/žniami teh / P.ro‘zvodnjo. hkrati pa ima Metalfleksu ne prihaja več do občasnih zastojev v proizvodnji zavoljo pomanjkanja surovin, podjetje pa se je tudi proizvodno ustrezneje organiziralo. Zavoljo skupnega sodelovanja partnerjev iz Tego v kooperacijskih odnosih v Metalfleksu že opuščajo proizvodnjo nerentabilnih izdelkov, ki so jim v bližnji preteklosti prinašali tudi izgubo. Ker je kolektiv tudi krepko popravil kakovost svojih izdelkov; za to kakovost pridobil ustrezna dokazila, računa, da v letošnjem letu ne bo gospodaril s tolikšnimi težavami kot lani, ko je moral zmanjšati obseg proizvodnje in se mu ne bo treba otepati s pretečo izgubo. teh kol , UUJ°. n Krat! pa ima v Premagovat,Vlh 111111 PodP°ro Pri njU4hničrto?V°bUreSniČeVa- čland scv^3 tega Ieta ie Metalfleks elektrik ^ lego’ proizvajalcev °Prenien k 80sPodiniske in druge Sednik 1, 0t nam je Povedal pred-djetju a °nlerence sindikata v po-Metaifie^t0n Kravania- sodelovanje nekaj m 83 V Tego že po na ejecil1 zelo pozitivno vpliva P^etju^6 Im.. . Zavolin ; v tem tolminskem k°vn i-AT, 4av°ljo sodelovanja stro-Vanju _V drug'h OZD pri uresniče-Ptoizvodnega programa v Ob tem pa v Metalfleksu od SOZD Tego pričakujejo tudi finančno sodelovanje pri uresničevanju zastavljenega razvojnega plana. V skupnem razvojnem programu SOZD je ■ namreč važen tudi vsak pomemben razvojni načrt, ki je usklajen s skupnimi težnjami članic SOZD. V Metalfleksu so zavoljo nekaj gospodarsko suhih let brez potrebnih investicijskih sredstev, potrebujejo pa jih predvsem za obnovo v lanskem potresu poškodovanih objektov, za zgraditev novih proizvodnih prostorov v obratu v Pečinah, ne nazadnje pa tudi za modernizacijo tehnologije. I. S. Metalfleks: brez širšega povezovanja ne gre 525HPOSLOVNI REZULTATI TOVARNE KOLEKTORJEV IDRIJA obči/!1?«. Vključevanje v mednarodno delitev dela W jih ;JUl:me jm gospodarstvo kažejo, da I doLsega v zadnjih letih, Premiki 7180 k'« doseženi bistveni /ja je noJL80Spoadrstvo občine 2lVef»a ^bej pomemhpn , ega srebra e- Pomeinben Rudnik ?Vne cene Je zaradi nizke sve-f,ah°den / e-8a srebra zašel v bre-lzgubo. 7a?° PzaJ in dela z ■ v °bčini> da°h^ na,°S? gospod; veliko arstva tate na Z? bi«veno izboljša rezul- ''m/ ■S;«.'"'"1'0 L vd/go tegaCecipltreišega razvoja za , ijučuje Tovn13 56 zel° usPešno /■Ji. Ta 420 ;?ma kolektorjev v ni dosega ugodnp Sk* kolektiv že več vkr P.redvsem n0 rezalta,e poslova- Na ugodne poslovne rezultate v letu 1976 so poleg nekaterih ukrepov ekonomske politike — nov obračunski in plačilni sistem — vplivali tudi posamezni izredni dohodki, ki so bili v gospodarskem planu predvideni znatno niže ali pa sploh ne. Mfid te sodijo predvsem relativno boljši rezultati na področju izvoza — izvozni preferenciali in tečajne razlike. Če analiziramo rezultate poslovanja, lahko ugotovimo določene strukturne premike v strukturi celotnega dohodka. Kljub povečanju celotnega dohodka za 8,6% v primerjavi s planom, so porabljena sredstva za 4,8 % nižja od predvidenih. Dohodek se je povečal za 26 % v primerjavi s planiranim, osebni dohodki pa za 13 %. Produktivnost, merjena z dohodkom na poprečno število zaposlenih, je večja od planirane za 25 %. Delovni kolektiv je za nadaljnji razvoj tovarne namenil velik del sredstev. Predvidena je naložba v modernizacijo in razširitev obstoječe proizvodnje kolektorjev in v proizvodnjo izdelkov iz okroglih bakrenih žic. Do leta 1979 naj bi se fizični obseg proizvodnje povečal za 45 %, ker bi v tem času zaposlili 90 delavcev. Kolektiv uspešno rešuje tudi problem zaposlitve rudarjev Rudnika živega srebra, saj je že letos zaposlil 32 rudarjev, medtem ko podpisani družbeni dogovor o zaposlovanju rudarjev RŽS predvideva, naj bi tovarna kolektorjev letos zaposlila štirideset rudarjev. V tovarni kolektorjev so spoštovali določilo resolucije, naj osebni dohodki naraščajo počasneje od družbenega proizvoda in da naj realni osebni dohodki rastejo počasneje od produktivnosti. Kljub dobrim rezultatom v poslovanju pa so bili osebni dohodki pod občinskim poprečjem v industriji zaposlenih. Da pa bi bilo nagrajevanje bolj stimulativno, so se v tovarni lotili izdelave analitične ocene delovnih mest in vrednotenju učinkovitosti dela. Nadaljnje povezovanje s tujim družabnikom, ki ima vložen kapital v tovarni, in načrtovana investicija bosta omogočili bolj dinamični razvoj tovarne, obenem pa bo tovarna svojim kupcem lahko dobavljala kvalitetne izdelke po dogovorjenih dobavnih rokih in cenah. Zato pomeni uspešno zaključeno poslovno leto 1976 pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju tovarne. SILVO KOVAČ 26. marca 1977 stran GOSPODARSKI KOMENTAR Kakšni sanacijski programi Zakon o sanacijah nalaga združenemu delu, da tiste temeljne organizacije, ki so v minulem letu poslovale z izgubo, do 15. aprila pripravijo sanacijske programe. Od tega roka dalje bodo delavci v TOZD, ki ne bodo uspele zagotoviti sredstev za pokritje izgube, prejemali samo zajamčene osebne dohodke. Nedavno tega pa je zvezna gospodarska zbornica predlagala dopolnitev zakona: nekaterim TOZD — izbranim po posebnih kriterijih — naj bi rok za izdelavo sanacijskega programa podaljšali. Vzrok za takšno odločitev naj bi bil v pomanjkanju sredstev za sanacije, saj je treba poleg sredstev za kritje izgube zagotoviti tudi sredstva za uresničenje sprejetega sanacijskega programa. V Jugoslaviji je blizu 2000 TOZD zaključilo minulo poslovno leto z izgubo; v njih pa je zaposlenih blizu pol milijona delavcev. V naši republiki je »izgubašev« manj kot pet odstotkov celotnega števila, v njih pa je zaposlenih kakih 6 odstotkov vseh zaposlenih v TOZD, ki so sklenile poslovno leto z izgubo. Ta trenutek nam sicer še ni natanko znano, koliko bi v Sloveniji potrebovali za uresničenje dolgoročnih sanacijskih programov, kakršne zahteva zakon. S kritjem izgub samih bržčas ne bo velikih problemov. Banke bodo rade posodile sredstva, če bodo tozd predložile takšen sanacijski program, ki bo v bodoče zagotavljal poslovanje z doseganjem ustreznega dohodka, iz katerega bo moč izluščiti tudi sredstva za nadaljnji razvoj podjetja. program, poiskati drug trg, temeljito ovrednotiti svojo organiziranost —navznoter in navzven. Nemara bo treba poiskati močnejše poslovne partnerje, skleniti samoupravne sporazume o dohodkovnih odnosih, nemara bo treba katerega od vodilnih zamenjati in tako naprej. Vse to pa so kajpak naloge, ki jih je težko temeljito opraviti v sorazmerno kratkem času, ki je ostal od sprejetja zaključnih računov do z zakonom določenega roka. Zavoljo tega je razumljiva in deloma tudi upravičena zahteva zvezne gospodarske zbornice, naj bi nekaterim TOZD podaljšali rok za izdelavo sanacijskih programov. Toda odprto je še vprašanje o merilih, po katerih naj bi pristojni organi odločali, katera temeljna organizacija je upravičena do podaljšanja, v kateri pa naj bi delavci od 15. aprila dalje prejemali le zajamčene osebne dohodke. Ni namreč vseeno, ali bodo z morebiti na hitro sprejetimi in površno pretehtanimi merili v posameznih TOZD le podaljševali agonijo, ko bi bilo bolje, da bi čimprej spoznale, kako niso sposobne samostojnega gospodarskega življenja. In seveda nasprotno, marsikateri temeljni organizaciji, ki ne bi prišla med izbrane, bi lahko storili krivico s premalo prete- Pri tem ne gre prezreti, da bi bilo za marsikateri kolektiv bolje, ko bi določilo o zajamčenih osebnih dohodkih temeljito pritisnilo na nespretne, s sabo in doseženimi rezultati zadovoljne vodilne delavce, komercialiste itd. pa tudi delavce v neposredni proizvodnji, da se bodo vendarle vprašali, zakaj jim gre tako slabo. Tu — v zakonskem določilu, ki ga podpirajo ne le banke, pač pa tudi družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, pa tiči past za marsikateri kolektiv. V zakonu namreč zelo jasno piše, kaj vse mora vsebovati program sanacije. Na kratko: kolektivi, ki so v izgubi, morajo najti takšno proizvodnjo, ki jim bo zagotavljala pokrivanje vseh potreb, ne le lastnih in družbenih, pač pa zagotavljala tudi dovolj sredstev za razvoj. V marsikateri TOZD bodo zavoljo tega morali Vsaj deloma spremeniti proizvodni Ne nazadnje velja omeniti, da lanska izguba ni udarila »kot grom z vedrega neba«. Kopičila se je skozi vse minulo leto ali pa še dlje in so bili kolektivi vendarle dovolj zgodaj opozorjeni na nevarnost. Vse to bodo morali upoštevati razsojevalci o tem, kateri temeljni organizaciji podaljšati rok za sanacijski program, če bo seveda predlog zbornice sprejet. Za dobro sestavljene in dolgoročno zastavljene programe sanacij v bankah, tako trdijo v teh finančnih zavodih, ne bo stiske s posojili, slabih programov pa tako ne potrebujemo. B. RUGELJ SLOVENSKA BISTRICA Vse večja specializacija gradenj V TOZD Gradbeništvo Granit Slovenska Bistrica, ki posluje v sestavu SGP Konstruktor Maribor, so minulo leto zaključili z dokaj dobrimi poslovnimi rezultati. To je še toliko pomembnej e, ker se pri edinem gradbenem podjetju na območju občine Slovenska Bistrica srečujejo s številnimi težavami. Tako se v tem kolektivu že vsa leta srečujejo z razdrobljenostjo gradbišč, kar med drugim povzroča tudi velike organizacijske napore, potrebe po večjem številu kadrov, z razdrobljenostjo gradbišč pa naraščajo tudi proizvodni stroški. Ob tem naj povemo, da se kolektiv Granita vedno uspešneje uveljavlja tudi zunaj občine. Najpomembnejša gradbišča je imel v Mariboru, Račah, Posočju, Poljčanah in na Ravnah na Koroškem. Uspešen prodor na širše gradbeno področje je predvsem posledica doslednejših in načrtnejših prizadevanj v usmerjeno in specializirano delitev dela v OZD SGP Konstruktor Maribor. VIKTOR HORVAT DE ljudje med ljudmi 26. marca 1977 stran ^ 01 ljudje med ljudmi 26. marca 1977 stran S POTI PO UKRAJINI (IV.) KDAJ DOBI IVAN IVANOVIČ 13. PLAČO? Preden začnem pripovedovati o družbenem in osebnem standardu delovnih ljudi Ukrajine, je najbrž dobro nekaj zapisati tudi o sami Ukrajini. Naši bralci gotovo marsikaj vedo, nekaj podatkov za osvežitev spomina pa prav gotovo ne bo škodovalo. O tem so nama obširno pripovedovali ukrajinski sindikalni funkcionarji na čelu s sekretarjem ukrajinskega republiškega sveta sindikatov Nikolajem Ivanovičem Slavinskim. Kot sem že zapisal, je bilo v vojni 1941—1945 ukrajinsko gospodarstvo popolnoma uničeno. Kolikor to ni uspelo ob umiki} leta 1941 sovjetskim četam' (»Sovražnik ne sme dobiti v roke naše industrije in energetskih objektov!«), so to ob svojem umiku opravili Nemci. Začeti je bilo treba, ko je zasijala svoboda, povsem znova. V MESTIH POLOVICA PREBIVALCEV Ukrajinska sovjetska socialistična republika meri 601.000 površinskih kilometrov (Slovenija meri 20.251 površinskih kilometrov ali 7,8 % ozemlja SFRJ). Leta 1975 je imela 48,830.000 prebivalcev. Od tega je približno tri četrtine Ukrajincev, nato je največ Rusov 14,9 %, potem sledijo Židje, Poljaki, Belorusi, Moldavci, Bolgari, Madžari, Grki in Romuni. Na površinskem kilometru živi poprečno 74 prebivalcev, najgosteje pa je naseljen Donbas in obkarpat-ska Ukrajina, najredkeje pa Polesje. V mestih živi skoraj polovica prebivalcev. KAJ IMA UKRAJINA Ukrajina daje Sovjetski zvezi polovico surovega železa, 38^5 % jekla, 40 % valjanega železa, več kot polovico železove rude, tretjino premoga in blizu 70 % sladkorja. V Ukrajini črpajo nafto in zemeljski plin, močno imajo razvito črno metalurgijo in kemično industrijo, mimo tega pa še strojno in farmacevtsko industrijo. Imajo veliko tovarn cementa, stekla in keramičnih proizvodov, lesno industrijo in številne tekstilne kombinate. V živilski industriji je najpomembnejši sladkor. Zasejanih površin imajo 35 milijonov hektarov; žitarice od tega »zasedajo« 20 milijonov hektarov (pšenica 6 milijonov hektarov). V živinoreji posvečajo glavno pozornost govedoreji (25 milijonov glav), svinjereji (26 milijonov repov), redijo pa tudi ovce in koze (13 milijonov na leto). Ukrajina ima več univerz in Akademijo znanosti in umetnosti (ustanovljena leta 1919), 81 znanstveno-raziskovalnih zavodov, 803 drugih znanstvenih institucij, 126.000 osnovnih šol (8,3 milijona šolarjev), 6,5 milijona dijakov srednjih šol in 831.000 študentov visokih šol. Trenutno ima 285 akademikov, 4.153 doktorjev znanosti, 4.000 magistrov, 77 gledališč, 6 oper z baletom, 3.500 večjih kulturnih dvoran, po knjižnicah 55 milijonov knjig, skratka — država da v Ukrajini za kulturno življenje in potrebe delovnih ljudi na leto 680 milijonov rubljev. KONEC ZATEGOVANJA PASOV Ko sva s sovjetskimi tovariši razpravljala o standardu, so poudarili, da je obdobje zategovanja pasu pri njih že minilo', da pa standard — tako kot po vsej Sovjetski zvezi — narašča skladno s planom. Standardu, tako družbenemu kot osebnemu (če lahko povem po naše, pri njih gledajo namreč na nekatere stvari nekoliko drugače), posvečajo veliko pozornost. Pripovedovali so nama, da so v Ukrajini v 9. petletki zgradili 1,9 milijona stanovanj, v deseti pa naj bi jih 2 milijona. Največ stanovanj seveda zgradi država, na drugem mestu je osebna gradnja (hiše ali nakup stanovanja v bloku), na tretjem mestu pa podjetja. Merila, kdo lahko dobi stanovanje in kdo mora še počakati, so do potankosti izdelana in za njihovo spoštovanje skrbi več kot 200.000 članov različnih organov in komisij. Predsednik sindikalnega tovarniškega komiteja v tovarni »Darnickij čel kovij kombinat« (svila in drug tekstil, blizu Kijeva) Boris Vladi-mirovič Grec je med drugim dejal, da mora biti vsak prosilec najmanj tri leta v podjetju, pet let pa mora imeti status Kijev-čana, da o vrstnem redu odloča sindikalni komite, da lahko dobi na vsakega člana družine največ le 13,5 površinska metra stanovanja itd. Dokler teh pogojev ne izpolni, mora počakati v samskem domu, ki ga ima tako rekoč vsaka večja tovarna. SINDIKAT ZAHTEVA PREKINITEV DELA Drugo, kar so ob razpravah o standardu poudarili takoj za gradnjo stanovanj, pa je varnost pri delu. Partija in država tej problematiki posvečata izredno pozornost in sindikati budno pazijo, da je vse tako, kot mora biti. Za večjo varnost pri delu so na primer v 9. petletki namenili 40 % več denarj a (1,4 milijarde rubljev!) kot v osmi petletki. Povedali so, daje bilo leta 1975 v Ukrajini 560 prekinitev dela. Da se razumemo: delo niso prekinili delavci sami od sebe, temveč je to zahtevala inšpekcija dela, ki pa je skoraj povsem v rokah sindikata. Razlog: neustrezne delovne razmere. In dela niso pričeli, dokler ni bilo vse po predpisih, kaznovali pa so 15.000 odgovornih oseb. NAMESTO NA DELO — POČIVAT! Nadalje so pripovedovali, kako imajo organizirano zdravstveno varstvo. Ambulanto z zdravnikom ima tako rekoč vsako podjetje, Ukrajina ima 177 sanatorijev z 82.000 ležišči, v katerih se rekreira na leto 2 milijona delovnih ljudi, predvsem delavcev (30 % v sezoni). Potem so tu še sindikalni počitniški domovi... No, o njih kdaj pozneje. Doslej so hodili delavci na rekreacijski dopust sami, zdaj pa že gredo postopno z njimi tudi člani družine. Zanimivo za naju je bila tako imenovana »profilaktika«. Podjetje da stavbo, sindikat pa denar za zdravstveno oskrbo. Gre za to: ambulantni zdravnik ugotovi, da je delavčevo zdravje v nevarnosti, ni pa še zbolel. Napiše mu napotnico in delavec gre potem pod strokovni nadzor v takšno ustanovo. Od zdravnikov je odvisno, koliko časa bo tam, ali bo ves dan ali samo nekaj ur na dan, ali bo delal poln delovni čas (v SZ je to 41 ur na teden) ali samo nekaj ur. In ker so te ustanove blizu delavčevega prebivališča, se lahko po posvetu z zdravniki odloči, ali bo spal v sanatoriju ali doma. Zdravnik nama je pripovedoval, da je ta preventivna dejavnost dala lepe rezultate in da je poklicnih bolezni mnogo manj kot pred uvedbo te oblike zdravstvenega varstva. Seveda gre vse to na račun države. Nekaj je treba zapisati tudi o telesnokulturni dejavnosti. V Ukrajini imajo pod upravo sindikatov 800 stadionov, 160 pokritih bazenov, 2500 večjih igrišč in dvoran, kar vse podpirajo na leto_s 70 milijoni rubljev. KAKŠNI SO OSEBNI DOHODKI In zdaj osebni dohodki. Leta 1975 je bilo poprečje 133,6 rublja, leto predtem pa 128,5 rublja. In ker sta po navadi zaposlena mož in žena, pravijo, da je ob vsem, kar daje država, in ob različnih dodatkih dovolj za solidno življenje. Toliko na splošno. Podrobneje je pripovedoval Boris Vladimirovič Grec iz tekstilnega kombinata (6000 zaposlenih, od tega 444 inženirjev in tehnikov). Poprečna plača pri njih je 153 rubljev. Če presežejo plan, dobijo več, odvisno od tega, koliko so ga presegli, tudi 13. plačo. Ce plana niso dosegli, dobijo prav tako svojo plačo, kajti zato so Pogovori o družbenem in osebnem standardu — Veliko denarja za kulturo, šport in rekreacijo — Koliko zaslužijo ukrajinski delavci in kaj dobijo za svoj denar — V vrtcih dovolj prostora odgovorni vodilni in v tem primeru zadenejo vodilne v tovarni ustrezne sanacije. Direktorica kombinata, inženirka, ima 270 rubljev plače, če pa tovarna izpolni plan, so njeni mesečni dohodki 360 rubljev. To velja za vse vodilne, razlika med direktorico in »drugim « je 10 rubljev. Najnižja plača v kombinatu je 70 rubljev (čistilka). In kaj lahko dobijo za svoj denar? Primerjave z nami so izredno težke, za ilustracijo pa naj zapišem nekaj cen. Za dvosobno stanovanje (34 kv. m) je treba na mesec odšteti 12.80 rublja (cene so enake po vsej SZ); s tem denarjem plačajo tudi kurjavo (kjer ni centralne, jim zastonj pripeljejo premog), plin, vodo in elektriko do neke meje), potem je treba za vsak kWh odšteti 4 kopejke). Meter blaga velja od 4 do 5 rubljev, kilogram mesa 1.80 rublja, kilogram kruha od 16 do 20 kopejk, kilogram masla 3,50 do 3,70 * rublja, sladkor — 78 kopejk za kg itd. Vstopnica za kino — 40—50 kopejk, tramvaj 5 kopejk. PREVISOK PLAN IN OTROCI Skoraj bi pozabil na vrtce. Zagotavljali so nama, da problema otroškega varstva ne poznajo. Za otroka je treba plačati 10 do 12 rubljev (so kategorije staršev, ki so oproščene tudi tega plačila), in potem malčki preživljajo svoje urice bodi v državnem bodi v tovarniškem otroškem vrtcu. — Koliko staršev čaka na vrsto, sva vprašala. »Nihče«, so odgovorili. »Prostora je dovolj!« Čez nekaj časa pa so hudomušno dejali, da so otroci edino področje, kjer ne izpolnjujejo plana. Vrtce so gradili po planu in planerji so se zmotili. Ne pri vrtcih, temveč pri naravnem prirastku. VOJKO ČERNELČ Ce materinstvo ogroža poklic otrcci z otroki OB VAJENSKEM KRUHU Kako zagotoviti dostojno materinstvo vajei^ ~~ Nosečnost ali podtaknjen dinar sta lahko vzrok za prekinitev uka — Kaj vse je krivo, da*enl v kaj se spušča...« °STALA sem na cesti faivnr'znam’ da sem kriva, da sem bila šla na,ne?rela. Zaradi tega tudi nisem sem n^35110 k zdravniku, Zadevo nisemkušala prikriti v upanju, da duie mfaaosila'<< Solznih oči pripove-Prveo» i ° delt,e’ donedavna vajenka je bf, letnika. Ko sem šla k zdravniku, starše° Pre6ozno' Ker imam stroge so me’ lzgubila tudi dom. Napodili 0Pravl ' t-"^" nosečnosti nisem mogla K sreč. ' P1^?6’ ostala sem na cesti, stvo j„|IT".‘e Pfiskočilo na pomoč vod-e ln mi našlo drugega deloda- sem pa za mladino. V praksi te deklaracije in parole zvečine zvodene, mlade matere ostajajo največkrat same v neenakopravnem boju. Če ostane otrok z otrokom sam, gre vsekakor več kot samo za ugotovitev, da »zaradi nosečnosti dekle ni opravilo zahtevane prakse in s tem nima možnosti za nadaljnje šolanje...« JANEZ SEVER KJE BO TRETJI ZAVOD ZA USPOSABLJANJE IN VARSTVO DUŠEVNO PRIZADETIH OTROK? Zamisli padajo v vodo... Zavoda v Dornavi in v črni ne moreta ustreči več kot 200 prošnjam za sprejem teže duševno prizadetih otrok in mladih, zato je nujna gradnja tretjega tovrstnega zavoda v Sloveniji — Brez ustreznega usposabljanja še vedno ostaja 1200—1700 duševno prizadetih otrok V Sloveniji premoremo komaj dva zavoda za usposabljanje in varstvo duševno prizadetih otrok — v Dornavi pri Ptuju in v Črni na Koroškem. Kaplja v morju potreb... Preprosto zato, ker oba zavoda ne moreta ustreči več kot 200 prošnjam za sprejem novih varovancev, med katerimi so mnoge stare že nekaj let! Vendar moramo ob tem opozoriti, da je poleg teh otrok po oceni republiške zveze društev za pomoč duševno prizadetim v Sloveniji še vedno 1200 do 1700 duševno prizadetih mladostnikov, ki niso zajeti v organizirano delo. Toliko otrok potemtakem ostaja brez sleherne možnosti uveljavljanja ustavne pravice do ustreznega izobraževanja,, približno toliko, morda celo več, pa je prizadetih družin. Gre za enega najbolj perečih problemov na področju socialnega varstva v republiki; in čeprav se že nekaj let »ogrevamo« za postavitev tretjega zavoda, ugotavljamo, da nismo prišli veliko dlje od pobud in dobre volje. Mogoče le toliko, da so želeli že pred dvema letoma tak dom urediti v prostorih oddelka ljubljanske biotehniške fakultete v Rodici pri Domžalah. Kljub takšnim razmeram pa pretiran pesimizem ni upravičen, saj je le nekaj možnosti, da bomo ta načrt ob podpori nekaterih ljubljanskih občin in še koga drugega uresničili vsaj do 1980. leta. Taka predvidevanja potrjuje tudi odgovor predsednice republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ele Ulrih-Atene na delegatsko vprašanje Staneta Marolta na enem lanskih zasedanj zbora občin slovenske skupščine, predvsem pa informacija iniciativnega odbora za ustanovitev tretjega zavoda za usposabljanje in varstvo duševno prizadetih otrok, ki jo je pred dnevi obravnaval izvršni odbor republiške zdravstvene skupnosti. SPREHOD SKOZI ZGODOVINO , Nuša Keršovan, predsednica iniciativnega odbora za gradnjo tretjega zavoda, je orisala zgodovino oddelkov biotehniške fakultete v Rodici pri Domžalah. »Najprej naj povem, da pospešeno akcijo za gradnjo novega zavoda terjajo starši, organizirani v občinskih društvih za pomoč prizadetim, podobno stališče pa so pred časom sprejeli tudi delegati republiškega odbora.zveze društev. Sredi januarja je bil v Dornavi posvet predstavnikov občinskih skupnosti socialnega skrbstva, na katerem so vsi po vrsti opozarjali na družbeno in strokovno nujnost hitrega reševanja tega problema.« »Zaradi sedanje lokacije obeh zavodov v severovzhodni Sloveniji,« nadaljuje Nuša Keršovan, »ne nazadnje pa tudi zavoljo kliničnega centra in nekaterih šol, je bila predvidena gradnja tretjega doma v bližini Ljubljane. Po preselitvi oddelkov biotehniške fakultete smo sprva mislili na preureditev prostorov v Rodici pri Domžalah, vendar so se stvari kasneje obrnile na glavo...« Na pobudo zveze društev za pomoč duševno prizadetim, republiških komitejev za vzgojo in izobraževanje oziroma za zdravstveno in socialno varstvo ter na osnovi osnutkov srednjeročnih razvbjnih načrtov SIS za socialno skrbstvo do 1980. leta, je bil sredi minulega leta imenovan skupni iniciativni odbor za ustanovitev tretjega zavoda. Odbor je sprejel že izdelani program za usposobitev prostorov nekdanje višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah, vendar pa je pri tem ugotovil, da bi zaradi zasedenosti prostorov, s kasnejšo izgradnjo biotehniške fakultete TOZD za agroživilstvo in gradnjo nadomestnih stanovanj pomenila preureditev najdražjo možno rešitev. ftedvsem človef°vo zdravje... Industrializacija p0^.c^a usodno vplivata na spremembo naravnega o^° 1 '^nem in negativnem pomenu ZDRAVNIKI PA ČAKAJO... * Na nedavni tiskovni ^.olja v škega komiteja za varstv /la dr * P?' konkretnimi akcijami za stvo okolja. ,/Stva človpt Še pred razglasitvijo l^ev gle°; vega okolja je b.la A^nskemu povečanja vehke Vse bolj okolju, ki iz dneva v o | m v zadnj. J ogroženo. Tako je zn^1 \( ne ZemliJ petnajstih letih izgubili 4.7 % susnem obdobju pa ima’. J ^Kih mectiu vodnih virov. V dvanajs“|i10 Presesai„ Dr. Avguštin Lah je posebno pozornost posvetil tudi nalogam na področju urejanja prostora in okolja s stališča planiranja. Pri večini akcij bodo imele pomembno vlogo | tudi delovne organizacije, ki so najpogostejši onesnaževalci okolja. Velja poudariti, da je združeno delo že pokazalo dobro voljo pri nameščanju čistilnih naprav, nekatere pa yerjetno »čakajo« na kazni in sankcije, ki so jasno zapisane v številnih dokumentih. Vsekakor pa bo treba vsem pustiti dovolj časa, da pripravijo svoje investicijske programe, da zberejo sredstva ter da dobijo morebitne olajšave pri uveljavitvi tovrstnih voumn virov, v uvanar p' u/,eSegala l'--ululc oiajsave pri uveljavitvi lovrsi je onesnaženost zraka z1 občani2jVj: Predpisov, je med drugim dejal dr. Lah. t 1 (jfw Glasila x/ u: dovoljeno mejo, v 31 - :• v nezdravem ozračju, Pod Ti in obilo drugih r"c it .fvu okolja kov zahtevajo, da akOf |j»‘^‘Jstvo nal _ postanejo kaj več kot d0i0. ve. Čas je, da preidem0 ^ ' pa nt . sta o skupščinskih zborov- 'v/nj2 K°lja in 0 vplivu gospodarstva Posveta vplivu okolja na človek^ razstava o varstvu okolja ter m tehnika in okolje. vil obsežno oceno de"le ' , bos v/l0kolJa j osnovi katere bodo ^ f. Glasila v združenem delu bi morala opozarjati delovne kolektive na naloge vseh delavcev — ki so obenem tudi občani — v boju za zdravo okolje in življenje v njem. Zato je sektor za obveščanje in propagando pri RS ZSS navezal stike z republiškim komi-|ejem za varstvo okolja in bo olajšal pretok ovrstnih informacij v delovna okolja. In slednjič ne smemo pozabiti, da bo v oju za zdravo okolje in življenje odločilno v °go odigrala tudi pravilna vzgoja bodočih generacij, saj človekovega okolja ne bomo meh venomer podrejati gospodarskim in ekaterim drugim kratkoročnim interesom. MILENA CAR-DRLJE Ni dvoma, da lahko zaposlovanje v najširšem pomenu besede »ovrednotimo« tudi po socialni plati, nezaposlenost pa predvsem kot socialni problem. Povejmo kar naravnost: ali lahko kaj podobnega trdimo tudi za nezaposlene zdravnike? Zdi se, da ne. Res je, da je nekaj zdravnikov z že opravljenim stažem prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, ki čakajo na zaposlitev, vendar hkrati vemo, da je v Sloveniji 72 prostih zdravniških delovnih mest! Kar tretjino teh imajo na svojih spiskih zdravstvene delovne organizacije na širšem ljubljanskem območju. Pa vendar... Slišimo celo, da je od 26 prijavljenih zdravnikov, ki iščejo zaposlitev, pripravljen en sam »dnevno migrirati«, kot pravimo, oziroma premagati toliko in toliko kilometrov do mesta zaposlitve. Torej ne samo, da ne morejo dobiti zdravnikov v najbolj odročnih krajih, marveč ne morejo do njih tudi bližnje občine — sosede republiškega središča! Če je tako, potem lahko zapišemo, da razen redkih izjem želijo mladi zdravniki živeti in delati v Ljubljani. Toda želje so eno, vsakdanjost pa nekaj povsem drugega. Slednje pomeni, da so njihova mesta v vseh ljubljanskih občinah večinoma zasedena in da zaman čakajo na zaposlitev v mestu. KJE NAJTI PRIMEREN PROSTOR? Nuša Keršovan je v informaciji med drugim zapisala, da so bili predstavniki domžalske občine sicer pripravljeni sodelovati pri iskanju najboljše rešitve, vendar so bili »zainteresirani, da v Grobljah še naprej ostane biotehniška fakulteta...« Ko je prišel proti koncu minulega leta od Domžalčanov dokon -čen odgovor, so člani iniciativnega odbora začeli iskati lokacijo za novogradnjo. S položajem so seznanili predsednike izvršnih svetov občinskih skupščin Ljubljana Vič-Rudnik, Šiška in Moste-Polje, po ugotovljenih možnih lokacijah pa so se pogovarjali še s predstavniki ljubljanskega urbanističnega zavoda. Kje bo stal tretji slovenski zavod za usposabljanje in varstvo duševno prizadetih otrok in mladine, zaenkrat ni znano, čeprav je, sodeč po zadnji informaciji, posebna strokovna skupina znova proučila in dopolnila strokovno-organizacijski program zavoda. Program predvideva gradnjo zavoda z zmogljivostjo 250 mest z možnostjo dograditve. Dom naj bi bil »odprtega tipa«, torej bi bil neposredno povezan s starši varovancev in s krajevno skupnostjo. Ne bi hoteli biti zaletavi, toda prepričani smo, da smo tokrat v akciji za gradnjo tretjega zavoda za usposabljanje in varstvo duševno prizadetih le naredili krepak korak nazaj. IVO VIRNIK Opozoriti moramo še na nekaj. Na to, da razen soboške druge bolnišnice v republiki skoraj ne potrebujejo novih zdravnikov. Zato pa jih še kako pogreša osnovna zdravstvena dejavnost. Torej: tistih 72 prostih delovnih mest je pravzaprav namenjenih splošnim zdravnikom v bolj oddaljenih in najbolj oddaljenih krajih, kamor pa nihče noče... In zato raje čakajo doma, hodijo »na sprehod« na zavod za zaposlovanje... Ni je cene (ali gre res samo za ceno!), za katero bi se ločili od doma, od Ljubljane... In pri tem bi se lahko včasih vsaj spomnili na osnovno poslanstvo svojega poklica: »Pomagati vsak trenutek in pomagati tistemu, ki potrebuje zdravniško pomoč...« Če drugega ne, zdaj vsaj vemo, kaj se skriva za čakalno dobo mladih zdravnikov. Ne samo tistih, ki so šele včeraj dobili diplomo, ampak tudi tistih, ki so že opravili obvezni staž in dobro vedo, kaj najbolj pesti osnovno zdravstveno službo. Pa kaj bi govorili, saj je Ljubljana zanje bila in ostala »obljubljena dežela«... In — saj ne gre samo za delo! Vprašali bi se lahko tudi, kako vzgajamo mlade zdravnike, da je v njihovih očeh specialist »vse« in splošni zdravnik »nič«!? I. VIRNIK OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA! Iz zbirke KNJIŽNICA SINDIKATI: Cena: ! št. 2: Slavko Grčar: Organiziranost in delovanj'e sindikatov 20,— din št. 3: Olga Bručan in Slavko Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih 20.—din št. 6: Samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu 40.—din št. 7: Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes 30.— din št. 8: Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov 30.— din št. 9: Bogdan Kavčič: Samoupravljanje v združenem delu 40.—din j št. 10: Roman Albreht: Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve 20.—din > SINDIKALNA LISTA 1977 SINDIKATI ŠT. 1 (priloga Delavske enotnosti št. 5) 1. Stališča, kriterij in postopek za presojanje upravičenosti do regresiranja prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov za živila 2. Nekatere obrazložitve in dopolnitve postopka za uveljavitev sindikalne liste za leto 1977 3. Enotne osnove in' merila za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih 4. Osnove dodeljevanj stanovanjskih posojil delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih 5. Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazba vasi v srednjeročnem razvoju 1976—1980: Navedene publikacije in priloge lahko naročite na naslov ČGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. -odreži in pošlji- NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri CGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOT- NOST, Ljubljana........izvodov (naslov, oziroma številka brošure)' . izvodov SIN Dl KALNA LISTA 1977 . izvodov PRILOGA SINDIKATI ST. 1 Naročene izvode mi pošljite na naslov: Poštna številka, kraj: Datum: . Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. wmm ( iz osnovnih organizacij 26. marca 1977 stran novice iz organizacij SIT, TRBOVLJE ____ PRIPRAVE IMA ZDRUŽITEV Delavci Strojne tovarne Trbovlje in TOZD Industrijska proizvodnja, montaže in kooperacije Investicijskih birojev Trbovlje bodo 21. aprila glasovali o združitvi v skupno delovno organizacijo. Minuli četrtek sta delavska sveta STT in TOZD Industrijska proizvodnja, montaže in kooperacije Investicijskih birojev sprejela sklep o referendumu za združitev. Na skupni seji obeh samoupravnih organov so poudarili pomen te združitve, ki prihaja po treh letih v sklepno fazo. Če se bodo delavci obeh kolek- tivov na referendumu izrekli za združitev, bo združena delovna organizacija Strojna tovarna Trbovlje zaživela že ob koncu letošnjega aprila. Nova delovna organizacija naj bi po združitvi štela 1800 zaposlenih, ki bodo ustvarili več kot 511 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Koristi povezovanja pa v obeh kolektivih ne vidijo samo v tem, da bodo številčno močnejši; združujejo se zato, ker so spoznali, da bodo skupno hitreje krepili gospodarsko moč nove delovne organizacije in zaposlenim zagotovili večjo socialno varnost. GORENJKA, JESENICE Jubilejna priznanja Hotelsko podjetje Gorenjka Lavtižar, Marija Salmič, Nežka na Jesenicah praznuje letos 25- Zupan in Mirko Ramuš, ko so v letnico obstoja. Podjetje ima tri Gorenjki že od ustanovitve dalje, temeljne organizacije združe- so dobili pred dnevi na jubilejni nega dela in 351 zaposlenih. Zora slovesnosti posebna priznanja Baloh, Francka Janša, Lidija delovnega kolektiva. CINKARNA, CELJE______ Manjše izgube Minulo poslovno leto je TOZD Titanovo belilo Cinkarne Celje končala z izgubo 94 milijonov dinarjev. Potem ko je del izgube pokril vzhodnonemški partner, del pa druge temeljne organizacije Cinkarne, je po najetju sanacijskih kreditov ter vrnitvi zakonskih obveznosti ostalo nepokritih še kakih 15 milijonov dinarjev. Ta ,denar bo TOZD Titanovo belilo dobila že v kratkem iz sklada skupnih republiških rezerv. Letošnji sanacijski program Cinkarne in še posebej omenjene temeljne organizacije predvideva precejšnje povečanje proizvodnje. Zmanjšali bodo tudi proizvodne stroške, predvsem pa je pomembno, da bodo več belila prodali na tujem in tudi na domačem tržišču. Pomembne postavke v sanacijskem programu so še skrb za boljšo kakovost in za vzdrževanje strojne opreme. Če bodo vsi delavci dosledno upoštevali sprejete sanacijske programe cinkarne, so med drugim opozorili na -zadnjih sestankih sindikalne organizacije, bodo letos poslovne izgube veliko manjše ali pa jih bodo celo odpravili. TOZD VIATOR, JESENICE___ Dobro organizirani Temeljna organizacija združenega dela ljubljanskega Viatorja na Jesenicah praznuje 30-letnico obstoja. Delavci jeseniške enote Viatorja se lahko pohvalijo z dobro samoupravno organiziranostjo, kar je očitno redek pojav, kadar gre za dislocirane obrate oziroma TOZD, katerih sedež delovne organizacije je v drugi občini. V jeseniškem Viatorju je zaposlenih 270 delavcev, izobražujejo pa še 40 vajencev. Poleg servisov, potniškega in tovornega prometa imajo dobro razvito tudi gostinsko in turistično dejavnost. Tako imajo 53 avtobusov, 48 tovornjakov, sedežnico na Španov vrh, vlečnico v Mojstrani in več kot 300 turističnih postelj. CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDO SMER JE PRAVA Vse pestrosti dogajanja v organizaciji združenega dela, kakršna je Emona — seveda ni mogoče zajeti v tem kratkem zapisu. Le odseve lahko dobimo, če opisujemo delo osnovne organizacije sindikata in še posebej tedaj, če se lotimo dejavnosti tistih osnovnih organizacij, ki »delujejo« v skupnih službah. Mislimo na odseve o gibanjih v proizvodnji, prodaji in nabavi materiala, o turizmu in drugih Emoninih dejavnostih. V našem zapisu bomo le posredno spregovorili o sicer zelo aktualnih vprašanjih, s katerimi se ubadajo v vseh temeljnih in delovnih organizacijah Emone. Posredno v toliko, kolikor imajo osnovne organizacije sindikata v skupnih službah — te pa so tri — vpogled in vpliv na dogajanje v Emoni. Če odštejemo tisti dve, kjer se združujejo delavci iz biroja za komercialo, računovodstvo, interno banko itd., nam ostane v resnici le osnovna organizacija sindikata v tisti delovni skupnosti, kjer delavci opravljajo posle za vse delovne in temeljne organizacije. V tej organizaciji sindikata, ki šteje 150 članov, pa so nekatere — večinoma značilne posebnosti — veljavne za vse OOS v skupnih službah. In prav o njih bomo spregovorili. Poleg »zbirke starih nalog« — tako po navadi pravimo skrbi za rekreacijo, ozimnico, socialno varstvo in skrbstvo, skrbi za zdravstveno varstvo — so lani in letos v tej osnovni organizaciji sindikata spregovorili tudi o tistih vprašanjih, ki so v žarišču prizadevanj in delovanja političnih organizacij. Morda lahko kot posebnost politične akcije omenimo znano solidarnostno akcijo delavcev v delovni skupnosti skupnih služb, ko so dvakrat pomagali pri odpravljanju posledic potresa v Posočju. Odpovedali so se tradicionalnemu izletu, ki ga vsako leto organizira sindikat, in prjeli za delo v tistem času in tam, kjer je bilo najbolj potrebno. S to akcijo se sindikalno vodstvo rado pohvali predvsem zato, ker mu je uspelo pridobiti za delo vse delavce, razen tistih, ki so imeli druge delovne obveznosti. K takšnim akcijam moramo prišteti tudi lansko javno razpravo o sistematizaciji delovnih mest v delovni skupnosti za opravljanje skupnih zadev, kjer so že upoštevali določila takrat še sicer v osnutku zakona o združenem delu. Akt, ki je bil v javni razpravi, je bil dobro pripravljen, saj so dobili organizatorji javne razprave le kakih 10 pritožb na sistematizacijo. K uveljavitvi osnovne organizacije sindikata v skupnih službah je prispevala tudi dobro izvedena akcija za ceste in samoprispevek za gradnjo vzgojnovarstvenih objektov v Ljubljani. Razprave so organizirali po sindikalnih skupinah in nato še na skupnem zboru delavcev. In če smo že pri sindikalnih skupinah, povejmo, da so organizirane v glavnem po lokacijah, kjer delavci delajo, saj skupne službe Emone »domujejo« kar na 16 krajih Ljubljane. Seveda pa sindikalna aktivnost v skupnih službah ni taka, da bi ne bilo možno opaziti tudi »skritih rezerv«, saj v resnici dobiva svoj političen pomen šele v zadnjih dveh letih. Ta čas velja povedati, da se trudijo za boljšo akcijsko učinkovitost osnovne organizacije in njenega vodstva, saj je tudi res, da lahko le delo zagotovi organizaciji večjo veljavo in moč. Kot primer takega izboljšanja lahko omenimo, da se v zadnjem času vodstvo sindikata zelo jasno izreka o vseh vprašanjih, ki so aktualna pri gospodarjenju in samoupravni organiziranosti Emone. Kot »usodno« odločitev lahko omenimo akcijo £a konstituiranje sestavljene organizacije združenega dela Emona. Že precej časa pripravljajo prav delavci v skupnih službah na podlagi predlogov, ki so jih dale proizvodne, trgovske, turistične in druge organizacije Emone, potrebno gradivo in osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v SOZD. Vodstvo sindikata ne stoji ob strani v procesu nastajanja tega dokumenta. Stara mezdna miselnost se prav zato dokaj hitro spreminja. Priznati moramo, da je lahko odločilen vpliv delavcev, ki so zaposleni v skupnih službah, na oblikovanje samoupravne zakonodaje in tudi na posamezne akcije pri združevanju dela in sredstev. Prav zato pa mora sindikalna organizacija tudi vsako stvar temeljito presoditi, se o njej izreči in tudi prek konference osnovnih organizacij sindikata Emona pospeševati spoznanja, do katerih se dokopljejo v eni ali drugi sindikalni organizaciji. Le tako bo sindikat v Emoni postal resnična politična sila, ki ne bo zaprta le za tovarniške in pisarniške zidive, temveč jih bo podiral in povezoval združeno delo. Skoraj bi si upali trditi, da bo za prihodnji razvoj Emone v celoti izrednega pomena, kako bodo pripravili merila za vrednotenje količine in kakovosti dela. Prav sedaj posebna strokovna skupina pripravlja ta »elaborat«, in če bo prestal strokovno in družbenopolitično presojo, potem bo to nov korak, tako nam vsaj zagotavljajo v vodstvu osnovne organizacije sindikata — k resničnemu nagrajevanju po vloženem delovnem prispevku, upoštevaje pri tem delavčevo minulo delo. Od jasnosti meril in temeljite seznanjenosti delavcev, ki se bodo odločali »za« ali »proti«, pa je odvisna tudi hitrejša ali počasnejša rast produktivnosti dela. To pa je za vsako organizacijo združenega dela zelo pomembno. V Emoni se tega dobro zavedajo in zato tudi z vsemi strokovnimi in družbenopolitičnimi močmi s tolikšno zavzetostjo oblikujejo osnutek »dokumenta« o nagrajevanju. Še posebej zahtevno pa je oblikovanje sistema delitve sredstev za osebne dohodke na osnovi vloženega živega in minulega dela v skupnih službah, kjer morajo uveljaviti vsa nova zakonska spoznanja in ohraniti dosedanje pozitivne izkušnje. Še vedno bo čas za dopolnitve in spremembe. Tako torej razmišljajo v osnovni organizaciji skupnih služb v Emoni. S svojim delom niso povsem zadovoljni, saj še gredo nekatere zadeve mimo sindikata ali pa jih je treba na hitro sprejemati, kar pogosto škodi iskanju najboljših rešitev in zbuja nezadovoljstvo med ljudmi. Sindikalnim delavcem je jasno, kaj bi morali v Emoni še storiti, da bi sindikat postal tisto, kar po vseh dokumentih v vseh temeljnih delovnih okoljih mora biti. Treba bo seveda nekaj časa, da se nova vloga sindikata uveljavi, saj je doslej vse preveč prevladovalo drobnjakarstvo. Že poskusi vodstva in članstva osnovne organizacije sindikata, da smer delovanja svoje organizacije in akcije usmerijo v najbolj žgoče probleme, ki jih imajo pri gospodarjenju in delu, je obetavna. M. HORVAT Pomlad je prinesla nove modne težnje, ki bodo popestrile ali dopolnile marsikatero garderobo. Pred nakupom ne pozabite obiskati Modno hišo v Ljubljani in Mariboru, ki je za novo sezono pripravila zelo- pestro izbiro ženske, moške in otroške konfekcije, bogato kolekcijo športnih in elegantnih pletenin, aktualnega metrskega blaga, galanterijskih artiklov ter modnih dodatkov. Zbirali boste lahko med mladostnimi in umirjeno modernimi modeli, ki so primerni za vse starosti in postave ter najrazličnejše priložnosti. Za visoko kakovost materialov, moderne kroje in aktualne materiale vam jamčijo naše priznane proizvajalke oblačilnih strok, ki so članice OPZ Modna hiša. Modna hiša vas pričakuje. Velika pomanjkljivost Kako delavec postane član sindikata » V sindikatu se ukvarjamo z vsem, kar zadeva delovno organizacijo, z gospodarjenjem, poslovanjem in samoupravljanjem, z ljudmi pa bolj malo.« S to mislijo je Franc Hribar, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v tovarni dvokoles UNIŠ ROG v Ljubljani začel svojo pripoved o prvi temi naše nove rubrike, v kateri bomo skušali posredovati in izmenjavati izkušnje v delu osnovnih organizacij in konferenc sindikata. Zanimalo me je, kako v Rogu sprejemajo in vključujejo v sindikate nove delavce, ki so se prvič zaposlili, kaj vse jim nudijo, da bi v tej delovni organizaciji znali delati in v njej uveljaviti svoje razredne težnje. Besedo ima torej Franc Hribar. »O razrednih težnjah mladih pri nas skoraj ni možno govoriti. Novi delavci prihajajo v našo tovarno predvsem iz drugih republik — zdaj jih je že več kot 40 odstotkov od kakih tisoč zaposlenih — in le malo jih dlje ostane. Mnogi si kaj kmalu poiščejo novo delo, ki je vsaj za kakšnega jurja bolje plačano kot pri nas. Imamo veliko fluktuacijo. Več kot 400 ljudi na leto pride in odide. V takih razmerah smo v zadnjih letih pozabili celo na uvajalne tečaje in seminarje, ki smo jih nekoč že imeli, in v katerih so novi delavci spoznavali svoje delo, proizvodne razmere v kolektivu pa tudi pravice in dolžnosti samoupravljalca in možnost za dejavnost v sindikatu. Pri tolikšni fluktuaciji bi morali organizirati takšne tečaje vsak mesec. Tega pa ne zmoremo in tako se vsak novinec vključi v sindikat in v samoupravo po lastni volji, odvisno od spoznanja, ki ga je prinesel v tovarno. Tega spoznanja pa je zelo malo. Ljudje prihajajo iz osnovnih šol tako samoupravno nebogljeni, da bi jih morali učiti od začetka. Tega pa ne delamo. To je naša velika pomanjkljivost.« Vodstvo sindikata v tovarni ROG je to slabost že ugotovilo in na prihodnji seji konference bodo o njej podrobno razpravljali. Gre za to, da mladega delavca, ki je komaj prišel v tovarno in se je prvič zaposlil, nihče ne sprejme v sindikat. V kadrovski službi ga sprejmejo na delo, tam podpiše sporazum o medsebojnih razmerjih, potem pa mu mojster pove, kaj bo delal, kdo ga bo učil, kakšne so delovne navade v podjetju, kdaj je odmor in malica, kakšne pravice bo imel kot delavec glede osebnih dohodkov, regresa, prevoza na delo in dopusta. Nikogar pa ni, ki bi mu razložil, kako so delavci v Rogu organizirani kot samoupravljalci, kaj terja njihova notranja zakonodaja in kaj pri vsej tej dejavnosti pomeni sindikat ter kolikšne so možnosti, da mlad človek deluje v mladinski organizaciji. In nikogar ni, ki bi bedel nad prvimi koraki teh ljudi v delavskem gibanju. Partijci niso več zadolženi za vzgojo mladih delavcev, mnogi sindikati delegati in zaupniki v skupinah in tudi člani izvršnih odborov osnovnih organizacij pa se za to delo ne zanimajo. »Sklenili smo, da bomo najprej aktivirali skupine, ki smo jih ustanovili v vseh štirih osnovnih organizacijah sindikata, kjer smo lani oblikovali temeljne organizacije. Tam bodo v bodoče delovali tudi komunisti in po dejavnosti v skupinah bomo ocenjevali delo sindikalnih delegatov in aktivistov. V skupinah bomo volili delegate samoupravnih delegatov in oblikovali stališča, ki naj bi jih delegati zagovarjali na sejah delavskih svetov. Če se bomo torej dobro organizirali v osnovnih enotah, bomo morali še zlasti in predvsem poskrbeti za družbenopolitično izobrazbo novih delavcev. Zdaj zvedo ti delavci, da so člani sindikata, ko dobijo prvo plačo in ko v plačilni listi preberejo, da so za sindikat plačali nekaj jurjev članarine, ali pa tedaj, ko jih pokličejo na sestanek. O vlogi in pomenu sindikata jim pogosto pripovedujejo znanci in prijatelji. Tako zvejo, da mora sindikat skrbeti za človeka, da imamo v naši organizaciji pravno pisarno in da lahko v stiski dobijo denarno pomoč. V stiski pa se znajdejo skoraj vsi, ki pridejo k nam iz drugih republik. Ne samo zato, ker ne poznajo našega jezika in ker zavolj0 tega želo slabo vedo, kaj je zapisano v samoupravnih aktih in o čem govorim0 na sestankih; predvsem zato, ker m majo možnosti za normalno življenj0' »Samskega doma nimamo«, je P0, povedoval Franc Hribar, »in še nekaj let ga ne bomo imeli; stiskamo pas vsa sredstva dajemo za gradnjo nov° tovarne v meščanski industrijski ct)IL Naši novi delavci večinoma spij0 P1 znancih ali pa se naselijo v tako imen0 vanih divjih naseljih v okolici Ljublj^ ne, kjer životarijo v izredno težavn1 razmerah. Vse to vemo, malo pa s,fl doslej storili, da bi začeli koreni spreminjati naš odnos do človeka- ^ mojem to ni samo stvar sindikata, P pa predvsem naloga samoupr3v^ organiziranih delavcev. Sindikat spodbujal samoupravo, da na 1 področju naredi več kot doslej. ^ nem pa bomo začeli mlade dela sprejemati v sindikalno organiz^T seZ' tako kot prva leta po osvobo< Vsakega novega člana bomo prej: nanili z vsemi našimi pravili o sain,e. pravnem in družbenopolitičnem ve nju in delovanju, njihove prve kor ^ pa bodo spremljali člani izvršnih o ^ rov osnovnih organizacij sindikat3 ^ poverjeniki, še zlasti pa komuni* JANEZ VO1-' izobraževanje, kultura, znanost 26. marca 1977 stran Stališča in sklepi predsedstva ck zk Slovenije o nadaljnji preobrazbi vzgoje in izobraževanja Povezovanje gospodarstva z vzgojo in izobraževanjem ^evet posebnih izobraževalnih skupnosti, ki so bile doslej že ustanovljene, govori o tem, da se začenjajo uveljavljati novi družbenoekonom-| ski odnosi in svobodna menjava dela. Nadaljnjim procesom oblikova-i |)ja samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobra-^evanja pa bo treba posvetiti še veliko pozornosti Občinske izobraževalne skupnosti Se morajo usposobiti, da prevzamejo i Poleg razvoja osnovnega šolstva tudi 1 Akcije usklajevalca potreb in ’ ^žnosti združenega dela za celovito : ^drovsko reprodukcijo. Uveljaviti : D| morali zlasti oblikovanje njihovih : eilot. Enota občinske izobraževalne ^Upnosti se oblikuje na območju ' ^bkega okoliša vsaj ene osnovne 1 °*e> organizirane kot temeljne 1 0r8anizacije združenega dela ozi- r°ma na območju ene ali več krajev-^ skupnosti. Z oblikovanjem teh *jn°t namreč zagotavljamo vpliv e>avcev v temeljnih organizacijah občanov v krajevni skupnosti, ,asti staršev in vseh družbenovzgoj-^ dejavnikov na delovanje, vsebino ':r metode dela v šolah. . Preobrazba srednjega in visokega °lstva v sistem izobraževanja za em in z delom na podlagi svobodne JPenjave dela in ob hkratnem uve-|avljanju novih družbenoekonom- ko’ ietii odnosov terja pospešeno obli-'vanje temeljnih skupnosti usmer- ega izobraževanja in njihovih ^ot. Enote konstituiramo pri eni ali c temeljnih organizacijah združena dela vzgoje in izobraževanja. ede na potrebe in interese širših produkcijskih celot, sestavljenih ^Stanizacij združenega dela ali po-^ vnih skupnosti, se delavci v zdru-vnm delu povezujejo z delavci v j ®°ji in izobraževanju v posebne , presne skupnosti. V vseh teh obli-■ n se združujejo delo in sredstva ter braževalno-kadrovski interesi lenega dela za določeno vrsto °°jnoizobraževalnih programov j^^ma izobraževalnih potreb de-ci.Cev temeljnih in drugih organiza-^ždruženega dela, uporabnikov in bra?Vcev na področju vzgoje in izo- kot2°^ra^eva*na s*cuPnost Slovenije s zveza občinskih in posebnih °uPravnih interesnih skupnosti Vzgojo in izobraževanje pa mora postati vse bolj mesto za usklajevanje ter sprejemanje širših razvojnih programov, ki jih sprejema skupaj s Skupščino SR Slovenije. Skupaj z njo.določa predvsem sistem vzgoje in izobraževanja ter rešuje temeljna vprašanja, ki so pomembna za izenačevanje pogojev za vzgojo in izobraževanje v celoti. Odločujoč vpliv delavcev in delovnih ljudi na politiko razvoja celotnega sistema vzgoje in izobraževanja bo možno zagotoviti z oblikovanjem posebnih delegacij za vzgojo in izobraževanje v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, za kar se morajo zavzeti komunisti ob novih volitvah delegacij. Naslednji sklop povezav, ki vodijo k uresničevanju reformnih ciljev, so povezovalni procesi v vseh izobraže-' valnih dejavnostih. Namen tega povezovanja je izboljšanje kvalitete dela, boljša organiziranost pedagoškega prbcesa, skladnejša kadrovska politika, racionalizacija učne tehnologije, enotno usposabljanje učiteljev in racionalnejše poslovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij. Osnova samoupravnega povezovanja dela v vzgojnoizobraževalni dejavnosti na posameznih stopnjah izobraževanja kakor tudi med njimi, je temeljna organizacija združenega dela, ki pa se morajo glede na sorodnost programov in skupne kadrovske naloge do potreb združenega dela povezati v izobraževalne centre usmerjenega izobraževanja. V teh centrih morajo zlasti zagotoviti usklajenost v predmetnikih in učnih programih ter zagotoviti sprotno prilagajanje zahtevam razvoja na posameznih področjih družbenega dela in življenja. Izobraževalni centri morajo obenem postati oblika nadaljnjega razvoja sicer tradicionalne strukture izobraževalnega sistema. Spremeniti moramo predvsem vlogo univerze, saj je še vse preveč zunaj S^KO SE IZOBRAŽUJEMO? vplivov združenega dela. Glede temeljnih vsebinskih vprašanj se morajo izobraževalni centri povezovati z marksističnimi centri v občinah, pri visokih šolah ter z marksističnim centrom pri CK ZK Slovenije. Nujno pa je tudi povezovanje posameznih temeljnih organizacij istih stopenj izobraževanja različnih področij oziroma strok in tudi ustrezno povezovanje vzgojnoizobraževalnih temeljnih organizacij združenega dela z organizacijami v gospodarstvu in v drugih družbenih dejavnostih. V ospredju angažiranosti vseh komunistov v združenem delu bodo vsebinske spremembe programov vzgojnoizobraževalne dejavnosti, poglabljanje samoupravnih odnosov ter napori za tesnejšo povezanost izobraževanja v enovit sistem združenega dela. Za to je treba kadrovsko krepiti osnovne organizacije ZK v temeljnih organizacijah združenega dela v vzgoji in izobraževanju ter v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih. V vrstah ZK je nujno potrebno povečati število delavcev s področja vzgoje in izobraževanja ter dijakov in študentov pedagoških šol. Da bi v samoupravnih interesnih skupnostih uspešno vplivali na odnose v.vzgoji in izobraževanju, se morajo komunisti v njih organizirati v aktive. Aktiv prosvetnih delavcev v občinah morajo postati mesto usklajevanja stališč in enotnega pristopa k vsem pomembnejšim vprašanjem s področja vzgoje in izobraževanja. Stalno preverjanje rezultatov reforme šolstva mora postati delovna metoda komunistov. Čimprej je treba izdelati kadrovsko-izobraževalne načrte, oblikovati nove izobraževalne programe ter izdelati sistem usmerjanja dijakov in študentov na študij na osnovi prakse in družbenih kadrovskih potreb ter vpeljati različne oblike permanentnega izobraževanja delavcev v združenem delu. S. R. V SOLI ZA BRIGADIRJE Gr 1®an*zacija združenega dt ^eci 'S 06 S'ov' *e P0 tem’ *te benana®a največja industrijska gra p0 . P°djetja v državi, temveč tu iiltp,Zredno dobro organizirane 'tern Se ( nern izobraževanju. V kolektiv rai< ITlre^ dobro zavedajo, da mc Po^11® Vseh področjih, še posebej r všt , °Uu znanja in izobraževan retl. s casom, če želijo ostati konki / 'n za^ostiti vse večjim potrt Velik r®a' ^at0 posvečajo v Gradis saj Sq s^rb izobraževanju ob deli hal, ^fogi zaposleni visoko zav s;'™' P°'>e šole. ^ V o ramo radisu že deset let organi; Pin0v dvomesečni tečaj za sk jej0 vJe- Teh tečajev se udelež terne|.as' najboljši ■ delavci iz vsi dela ^n'*1 organizacij združene; CePuv'" narn pripoveduje Loj: tra. y°dja izobraževalnega ce *et°» št6^6 or§aniziramo enkrat i °d našnT*0 tečajnikov pa je odvisr rOtjia sl P°treb po brigadirjih 02 dillatov Upinovocliih- Pri izbiri kai Predla,, Sm° zel° Pazljivi. Za teč ^eslbll10 le najboljše, najbc ^'alifiri 'n seveda najsposobnej dirjev rane delavce. Iz vrst brig, ^adi anireč pozneje kadrujen »Pal, !OVodsko »Teča.vS1 lzobraževanja?« nis° Prikr k.'V času šolanja finančr IZobraževaajSani' Stroške tovrstne! reciniPonln-aSi namreč delimo- 2 falična temn.10Sebni dohodek skr; 2enega deia £ ^na orSanizacija zdn Center za i/ ftroške za 'ečaj pa kri , »KakTno0braževanje..,< He, ki kv.al‘bkacij° si pridot PlSane 'zpite?« °Pravijo vse Prel UsPešno opravljenih zaklju, še preden so utegni imeli priložnost konča nih izpitih postanejo tečajniki visokokvalificirani delavci. Med drugim si tako pridobe tudi možnosti za vpis v delovodsko šolo...« Več o tem, kaj je gnalo delavce Gradisa v tečaj za brigadirje, zakaj so se kar na hitro odločili, da znova sedejo v šolske klopi in se začno učiti, so nam povedali nekateri tečajniki. Te dni smo jih namreč zmotili sredi celodnevnega učenja, ko so se pripravljali na zaključne izpite. JOŽE DIMIC: »Zaposlen sem v obratu gradbenih polizdelkov, kjer sem bil doslej vodja avtomatske kot kvalificiran tesar. Z delom sem zadovoljen, toda v teh letih sem spoznal, da sem kos tudi zahtevnejšim nalogam. Pogoj za napredovanje pa so šole, zato tudi nisem okleval, ko me je delovodja predlagal za brigadirski tečaj. Po končanem tečaju bom postal visokokvalificiran tesar in skupinovodja. Računam na nekoliko višje osebne dohodke, obenem pa me veseli, da mi bodo na stežaj odprta vrata za nadaljnje šolanje. Ne morem še trditi, če se bom pozneje vpisal v delovodsko šolo. Sedaj se mi zdi najbolj pomembno, Ramiz Nurkič Peter Dvoršak betonarne. Stanujem v Ljubljani, zato glede tečaja nisem okleval. Za nadaljnje izobraževanje sem se odločil sam, po drugi plati pa ima seveda tudi naš kolektiv precejšnje potrebe po večjem številu visoko kvalificiranih delavcev. S študijem sem v celoti zadovoljen. Kar zadeva predavatelje, se res ne morem pritožiti, tudi za skripte je dobro poskrbljeno. Le časa za učenje je malo. Študiramo po kosilu, zvečer, tudi ponoči. Zelo veliko se moramo naučiti in v kratkem času!« RAME NURKIČ: »V Slovenijo sem prišel iz Bosne. Zaposlen sem v ljubljanski gradbeni enoti Gradisa da za to možnost ne bom prikrajšan. No..., že dober občutek je veliko vreden, mar ne?« PETER DVORŠAK: »Na tečaj sem prišel iz mariborskega Gradisa, kjer delam kot tesar. Delo skupino-vodje, ki me čaka po končanem šolanju, zame ne bo novo. Posle brigadirja sem namreč že opravljal, sedaj, ko bom imel za to tudi potrebno kvalifikacijo, mi bo šlo delo še toliko bolj od rok. Nisem še prepričan, če se bom pozneje odločil za delovodsko šolo. Sicer pa imam časa za premislek še dovolj, saj sem še mlad. No, učim se še kar rad, zato še zlepa ne mislim vreči puške v koruzo...« A.ULAGA Dobro opravljeno delo obeta nove uspehe Na kratko bi INLES, Industrijo gradbenega pohištva predstavili takole: delovna organizacija ima pet temeljnih organizacij, štiri proizvodne in organizacijo, ki opravlja trgovske naloge. Proizvodnja poteka v sedmih proizvodnih obratih ’ stavbnega pohištva, in sicer v Ribnici, Loškem potoku, Sodražici, v Javorju in v Jusičih. Sedež TOZD trgovina je v Ribnici in ima osem prodajnih skladišč (Ribnica, Slavonski Brod, Vinkova, Slavonska Požega, Beograd, Čuprija, Niš in Jurda-ni). Inlesova proizvodnja obsega izdelovanje stavbnega pohištva, od vhodnih in garažnih do sobnih vrat in oken vseh vrst. Podjetje zaposluje 1220 ljudi in bo v kratkem praznovalo 15. obletnico obstoja. Od leta 1962 je Inlesova pot vodila v specializacijo. Podjetje se je usmerilo v proizvodnjo izključno stavbnega pohištva in žaganega lesa,ki ga potrebuje za nemoteno proizvodnjo. INLES izdela letno 400.000 do 440.000 kosov najrazličnejših oken in vrat, kar ga uvršča v vrh tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji. Sedem proizvodnih obratov INLESA je specializiranih, vsak obrat proizvaja svoj izdelek — sobna vrata najrazličnejših tipov, klasična dvojna okna, sodobna vezana okna, vhodna in garažna vrata, balkonska vrata, enojna okna z gibljivimi naoknicami itd. Ta program v celoti zadošča potrebam kupcev v Jugoslaviji. Podjetje nudi kompleten program, kar je pomembno tako za industrijskega kupca kot za trgovsko organizacijo in s tem za individualnega graditelja. Morda bo dobra tudi informacija, da postavlja INLES na trg že dokončno izdelana vhodna in garažna vrata, drugi izdelki pa so le grobo obdelani in jih dokončno obdelajo na samem objektu. Delež INLESOVE proizvodnje znaša kakih 15 % celotne tovrstne industrijske proizvodnje v Jugoslaviji. In kako prihajajo izdelki INSLESA do kupca? Podjetje je vseskozi pripisovalo velik pomen osvajanju tržišča. Zato je tudi zgradilo osem prodajnih skladišč po vsej Jugoslaviji. Tako imenovana »lastna trgovina« proda blizu 30% vse proizvodnje, preostalo količino pa posredujejo kupcem specializirana trgovska podjetja. V tej količini je zajet tudi izvoz (v Madžarsko), ki pa je za sedaj še dokaj skromen. Vendar si Inles prizadeva, da bi osvojil še druga tuja tržišča. Proizvodnja INLESA je seveda vezana na razpoložljive surovine, v glavnem na žagan les jelke in smreke. Za zadostne količine surovin v znatni meri poskrbita dve INLESOVI žagi. Kljub temu pa naj omenimo, da je bilo prav v zadnjih letih nekajkrat čutiti pomanjkanje lesa in ga je moralo podjetje dobaviti iz drugih republik ali celo uvoziti. INLES predela letno približno 48.000 kubičnih metrov žaganega lesa in da bi si zagotovil potrebne količine lesa, so se inlesovci dogovorili s podjetji v svoji in sosednji regiji o dobavah lesa v naslednjem srednjeročnem obdobju. Po drugi strani pa si INLES vztrajno prizadeva v svoji proizvodnji uvesti tako tehnologijo, ki bo omogočala tudi uporabo lesa slabše kakovosti, pri tem pa kakovost izdelkov celo izboljšati! Inles bo v ta namen, kupil stroje za lamelizlranje ele- mentov. Cepljeni les pa pomeni nov tip surovine, ki je močnejša, obstojnejša, ne spreminja oblike in je tudi bolj odporna proti različnim vremenskim in drugim spremembam. Podjetje bo tudi v prihodnje obdržalo zastavljeno smer proizvodnje. Povečalo bo proizvodnjo sobnih vrat, saj bodo v novi tovarni izdelovali dokončno obdelana vrata. Tudi v tovarnah oken uvajajo dokončno obdelavo teh izdelkov. INLES in sosednje Gozdno gospodarstvo Kočevje pripravljata projekt za gradnjo primarnega kompleksa predelave lesa, ki zajema gradnjo mehaniziranega skladišča za lupljenje hlodovine, kotlovnico in novo žag o. V načrtu pa ima tudi vlaganje sredstev v objekte za prodajo. Trgovina s stavbnim pohištvom je v Jugoslaviji še nekoliko slabše razvita. Zato je delavski svet INLESA že lani sklenile, da bodo prodajno mrežo še ' razširili. V naslednjem obdobju bo podjetje zgradilo še več lastnih prodajnih skladišč, da bi ~ tako INLES v prihodnje sam opravljal funkcijo na relaciji: proizvodnja — končni uporabnik. Ob tem pa se INLES v prizadevanjih za razvoj proizvodnje in prodaje dogovarja s proizvajalci te stroke, da bi poenotili proizvodni program in skupaj nastopali na tržišču. INLES je lani ustvaril celotni dohodek v višini 530 milijonov dinarjev. Delovna organizacija posveča vso skrb tudi družbenemu standardu zaposlenih, ki se kaže v zadovoljivi stanovanjski gradnji, v dveh počitniških domovih na jadranski obali, v izobraževanju in štipendiranju mladih kadrov ter v športnem udejstvovanju. oad S SEJE ZVEZNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JUGOSLAVIJE Zaupanje v panoge Osebni dohodki se ne bodo povečevali skladno z rastjo v gospodarstvu, če kolektivi družbenih dejavnosti ne bodo delili po delu Osnovna oblika delovanja v organizaciji sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije bo letos po grupacijah (dejavnostih in panogah) — so poudarili člani zveznega odbora. Na seji so obravnavali program letošnje dejavnosti. Ta razprava pa je bila tudi povod za strnitev celotne dejavnosti tega sindikata po 4. kongresu. V uvodni besedi je predsednik zveznega odbora Jože Marolt poudaril, da se je sindikat delavcev družbenih dejavnosti v glavnem angažiral pri uresničevanju konkretnih sklepov, pri tem pa je prevladovalo uvajanje novih samoupravnih dohodkovnih odnosov v družbenih dejavnostih oziroma svobodna menjava dela ter delitev dohodka in osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. Zvezni odbor se je angažiral tudi pri sprejemanju sistemskih ukrepov za uresničevanje ustavnih načel v teh dejavnostih, pri načrtovanju in organizacijskem usposabljanju za izvajanje svojih zahtevnih nalog. Pozornost zasluži tudi angažiranje tega sindikata pri reševa- EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE Knjiga zajema problem varnosti in sodelovanja v Evropi, potek priprav na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975), stališča skupin držav (vzhodnih in zahodnih) o posameznih vprašanjih, o katerih so razpravljali ter zaključni akt helsinške konference in popolne podatke o oborožitvi na svetu. Knjiga je zlasti bogat pripomoček pri ugotavljanju izvajanja sklepov helsinške konference, ki bo tudi temeljna tema razgovorov na II. konferenci o varnosti in sodelovanju junija letos v Beogradu. Skratka, gre za knjigo, ki po aktualnosti zadeva vse nas, borce za mir, neuvrščenost in aktivno sožitje med narodi. Cena 200.— din. Knjigo lahko naročite pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST. Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. odreži NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4..izvodov knjige EVROP- SKA VARNOST IN SODELOVANJE. Knjigo mi pošljite na naslov: Poštna številka, kraj: Datum: ................. Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. nju problemov in nalog tekoče gospodarske politike in iskanju vzrokov za izgube. Na seji so poudarili, da so organizacije sindikatov šele na začetku, kar zadeva iskanje meril za delitev, vzpostavljanje svobodne menjave dela z gospodarstvom in usposabljanje delegatov za delo v samoupravnih interesnih skupnostih. Prav te naloge bodo v središču pozornosti tega sindikata letos, med tem ko bo pri iskanju meril za delo dejavnost v glavnem potekala v grupacijah. Nič manj niso pomembne naloge pri usposabljanju celotne organizacije za realizacijo zakona o združenem delu. Tudi tu bo skupinsko delo koristno za izmenjavo prakse in za uveljavitev pozitivnih izkušenj v dohodkovnih in samoupravnih odnosih TOZD. Pozornost zasluži tudi opredelitev zveznega odbora za takšno politiko delitve, v kateri ne bo povečanja osebnih dohodkov v skladu z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu, če delavci družbenih dejavnosti ne določijo in praktično ne uporabljajo meril za delitev po delu. Prvi Na Reki je bila skromna slove-nost, na kateri se je prva skupina naših pomorščakov, zaposlenih na tujih ladjah, včlanila v Zvezo sindikatov Jugoslavije. Na ladjah pod tujimi zastavami vseh večjih pomorskih držav plujejo tudi naši pomorščaki; računajo, da jih je več kot 10.000 oziroma skoraj toliko, kolikor v našem pomorskem gospodarstvu. Vsi ti pomorščaki so z odhodom na tuje ladje najpogosteje izgubili status člana ZSJ, v sindikate držav, katerih zastavo nosi ladja, pa niso bili sprejeti. Republiški odbor sindikata delavcev pomorskega in rečnega brodarstva, luk in pristanišč Hrvaške, ki ima sedež na Reki, se je lotil akcije, da te pomorščake sindikalno organizira. Le-ti so to z odobravanjem sprejeli. Izkušnje so jih naučile, da so neorganizirani pogosto izpostavljeni samovolji delodajalcev in navadam tržnega kapitalističnega gospodarstva. To so zlasti čutili v zadnjih 2 ali 3 letih, odkar je svetovno pomorsko gospodarstvo zajela kriza. Najbolj so bili prizadeti pomorščaki, ki niso bili vključeni v noben sindikat, saj so jih najlaže odpustiti z dela ali pa slabo plačevali. Da bi akcija organiziranja naših pomorščakov uspela, so naši sindikati zaprosili za pomoč sindikalne organizacije držav, v katerih so zaposleni, mimo tega pa so navezali stike tudi z delodajalci. Na slovesnosti, o kateri pišemo, je predsednik republiškega odbora sindikata delavcev pomorskega in rečnega brodarstva Fedor Pirovič izročil prve sindikalne izkaznice predstavnikom hamburške družbe Otto Miiller. Izkaznice bodo izročili jugoslovanskim pomorščakom, ki jih je na ladjah te družbe približno 80. Te dni bodo poslali sindikalne izkaznice tudi nekaterim drugim vodilnim evropskim pomorskim družbam. Poleg tega pa so se dogovorili, da bodo včlanjevanje pomorščakov zdaj opravljali sproti. V. MILJEVIČ SEJA PREDSEDSTVA SVETA ZS BIH SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST NA REŠETU Boj za uresničevanje zakona o združenem delu naj poteka predvsem v temeljnih samoupravnih okoljih — Z družbenim dogovorom naj bi oblikovali merila za izvajanje z zakonom določenih temeljev za organiziranje temeljnih in drugih organizacij združenega dela Samoupravno organiziranje TOZD bo tudi letos v središču dejavnosti vseh organizacij in organov sindikatov v BiH. Sindikati se bodo zavzemali, da bo skupna bitka za uresničevanje vsebinskih odnosov v TOZD in njeno samoupravno delo- OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA vanje potekala predvsem v osnovni organizaciji, ob neposredni udeležbi in polnem angažiranju vseh delovnih ljudi. Posebna pozornost bo veljala organiziranju TOZD v družbenih dejavnostih zlasti zato, ker je za sedanje stanje v organiziranju teh dejavnosti značilno, da je osnovna oblika organiziranja delovna organizacija brez TOZD. Takšno stanje je med drugim tudi posledica dejstva, da ni meril o pogojih za oblikovanje TOZD. Kar zadeva ta merila, je podobno tudi v gradbeništvu, obrti, trgovini, stanovanjski in komunalni dejavnosti, železniškem prometu in elektrogospodarstvu. Zato bo sindikat s svojo akcijo skušal zagotoviti sprejetje družbenih dogovorov, s katerimi bodo natančneje obdelana merila za izvajanje z zakonom dolo- čenih temeljev za organiziranje temeljnih in delovnih organizacij. ^ Dejavnost organov in organizacij sindikata bo še naprej veljala uveljavljanju vseh oblik samoupravnega odločanja delavcev. Posebno pozora nost bodo posvetili delovanju delavskih svetov, še zlasti zato, ker zakon e združenem delu ponovno uveljavlja njihovo vlogo. V tem letu bo dejavnost sindikata posvečena obravnavanju uresničevanja ustavnih funkcij SIS, zlasti tistih iz materialne proizvodnje, pri čemer bo osnovna smer akcije boj ža dosledno uresničevanje načel svobodne menjave dela. Seznam tem, s katerimi se bo sindikat ukvarjal letos, oziroma predlog programa dela sveta ZS BiH in njegovega predsedstva za letos je izjemno obsežen in vsebuje več nalog iz vsakodnevne družbenopolitične dejavnosti. Predlog delovnega programa je predsedstvo sveta ZS sprejelo na minuli seji. Na koncu naj zapišemo še to, da so člani predsedstva obravnavali tudi predlog sklepa o nalogah in oblikovanju okrožnih svetov ZS in njihovih organov v vojnih razmerah ter naloge sindikata v uresničevanju funkcij samoupravne delavske kontrole. ESAD NJEMČEVIČ MESTNI SVET ZVEZE SINDIKATOV MAKEDONIJE V SKOPJU l j V skrbi za izvajanje »male ustave« Uresničevanje zakona o združenem delu in iz njega izvirajočih nalog je najvažnejša in trajna usmeritev skopskih sindikatov Mestni sindikalni svet v Skopju je sprejel delovni program za letos, v njem pa glavni poudarek velja uresničevanju zakona o združenem delu. OD SKOPSKEGA DOPISNIKA To bo pravzaprav temeljna in trajna družbenopolitična naloga sindikalne organizacije v makedonskem glavnem mestu. Da bi uspešno uresničevali te naloge, bodo vse osnovne organizacije, občinski sveti, mestni odbori in posebni sindikati izdelali svoje pro- grame z roki in nosilci nalog. Sindikat se bo angažiral pri kritičnem ocenjevanju razmer na področju dohodkovnih odnosov v TOZD in delovnih skupnostih kot tudi pri vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter pri uresničevanju pogojev za pridobivanje dohodka v svobodni menjavi dela. Skopski sindikati bodo sodelovali tudi pri sprejemanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke ter drugih normativnih aktov, s katerimi bodo natančneje izdelana merila za delitev dohodka in sredstev za šali najti merila na podlagi kakovosti in količine, inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti. Letos bo sindikat prevzel posebno nalogo za proučitev sedanje konsti-tuiranosti TOZD in njihovega usklajevanja z zakonom o združenem delu. To bo obenem pomenilo tudi prizadevanje za razvijanje pobud pri delovnih ljudeh za ustanavljanje temeljnih organizacij tam, kjer jih niso ustanovili, čeprav imajo vse možnosti za to. V tem smislu bodo pospešili procese za povezovanje TOZD in njihovo združevanje v višje oblike združevanja dela in sredstev oziroma združevanja v sestavljen6 j organizacije združenega dela ter ^ povezovanje trgovskih in proizvod' j nih organizacij. Skopski sindikati s6 bodo zavzeli tudi za ustanovite'! samoupravnih interesnih skupnost' na področju e!ektrogospodarstv'ai vodnega gospodarstva, prometa oddiha in rekreacije in drugih dejas" nosti. Poleg tega bodo storili vse saniranje skopske železarne, kovi' narskega zavoda »Tito«, lesne indU' strije Treska, Steklarne in drugi*1 večjih delovnih organizacij v Skopj11’ ki poslujejo z izgubo. B. STANČEVSN Kaj je za koga uspeh? Odgovor na vprašanje, ali bomo pogosto naleteli na ovire, ki nas bodo silile v konflikte z okoljem, v nas samih pa povzročale močno čustveno nezadovoljstvo, je odvisen zlasti od meril lastne uspešnosti. Denimo: dva bi rada zaslužila denar. Za prvega to pomeni 8000 din na mesec, za drugega pa 15.000 dinarjev — novih seveda. No, če potem oba zaslužita na mesec 10.000 dinarjev, bo prvi zadovoljen, drugi pa močno nezadovoljen. Oba pa sta navzven dosegla enako raven uspešnosti, če jo že merimo po zaslužku. Gre za razmerje med našimi željami in sposobnostmi, da jih uresničimo. Če je to razmerje približno enako, so možnosti majhne, da bi prišlo do konfliktov in močnega čustvenega nezadovoljstva. Možno je tudi, da so naše sposobnosti mnogo večje kot želje; takrat je oškodovan kolektiv in družba, ker ne prispevamo toliko, kot bi lahko. Ko pa so razmere drugačne, to je takrat, ko so naše želje mnogo večje kot sposob- nosti, so vse možnosti za stalne konflikte in nezadovoljstvo. Včasih je za medsebojne odnose zelo dobro razmišljati, kaj za različne ljudi pomeni beseda »uspeh«. Mnoga merila se izoblikujejo že zelo zgodaj. Celo pri povsem majhnih otrocih vidimo, da bi nekateri v igri radi stalno zmagovali, medtem ko so drugi zadovoljni, če so nekoliko boljši od poprečja. Srečamo tudi takšne otroke, ki so povsem zadovoljni, čeprav so na dnu tekmovalne lestvice. Podobno se dogaja tudi v kolektivu odraslih. Z majhnim primerom lahko ponazorimo, kako se razvijajo takšne razlike. Denimo, da je nekdo obesil na zid tarčo, vam dal v roke lok in puščice, nato pa odšel. Ostali ste sami in še nikoli niste streljali z lokom. Si boste postavili normo, koliko točk boste dosegli prvič? Najbrž ne. Ali pa, denimo, da ste izstrelili pet puščic in dosegli 75 točk od 250 možnih. Kaj boste naredili? Ali si boste postavili normo, preden boste začeli novo serijo? Ali bo to 250 točk? Ali bo vaša norma samo nekoliko višja kot 75 točk? Za večino bi najbrž bila nova norma nekoliko višja kot 75 točk. V razmerah, ko nam je popolnoma prepuščeno, da si sami postavljamo norme, bodo le-te v glavnem samo nekoliko višje od naših dosedanjih uspehov. V tem primeru bomo pri učenju in vadbi čutili, da stalno napredujemo. Toda..- Denimo, da je poskusil poleg nas streljati še nekdo. Človek, ki z nami stalno tekmuje. Strelja prvi in doseže 100 točk. Kaj bo zdaj naš cilj? In kako bi se zdaj počutili, če bi dosegli samo 75 točk? Ko se v proces zastavljanja ciljev ključijo drugi, začne popuščati bolj ali manj naravna nagnjenost, da si te cilje zastavljamo nekoliko više od dosedanjih uspehov. V tem primeru bo med sposobnostmi in cilji velik razkorak, ustvarjeni pa bodo vsi pogoji za nezadovoljstvo in konflikte. Ali naj delimo po zaključnem računu vsem enako? VPRAŠANJE: V naši delovni organizaciji smo po sprejemu zaključnega računa napravili dokončen obračun osebnega dohodka, kar pomeni, da bomo še nekaj sredstev razdelili za osebne dohodke. Delegati v delavskem svetu so zahtevali, naj dobi vsak zaposleni enako, saj je razlika v osebnem dohodku, ki izvira iz strokovne izobrazbe in odgovornosti, občutna že pri mesečnih akontacijah osebnega dohodka. Zanima nas, kdo ima prav, ali vodilni delavci, ki delitvi po enakih delih nasprotujejo, ali delavci, ki so v delavskem svetu predlagali delitev, po kateri bi dobil vsak enako? Ali delavci kot samoupravljale! nimamo možnosti, da bi odločili v svojo korist? Denar je bil ustvarjen v proizvodnji, kdor vloži več truda, pa naj tudi več dobi. NEPOSREDNI PROIZVAJALCI ODGOVOR: Delitev sredstev za osebne dohodke po enakih delih, vsem enako, ne bi bila skladna z načelom delitve po delu, saj bi dobil vsak delavec enak delež, tako tisti, ki je delal pridno in vestno, kot tisti, ki je svoje delovne dolžnosti opravljal malomarno in je malo napravil. Po zakonu o združenem delu se osebni dohodek delavca določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu X kupon PRAVNIK SVETUJE osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom k povečanju dohodka organizacije. Vse to pa skladno z načelom delitve po delu. Če torej izhajate pri delitvi iz tega zakonskega določila in iz deli' tve po delu, lahko ugotovite, da predlagana delitev, po kateri naj bi dobil vsak enako, ne bi bila pravilna, pa tudi sicer bi delovala destimulativno. Sicer pa ste tudi sami zapisali: kdor vloži več truda, naj tudi ve^ dobi. i u: 6' Vi li: SI h; tr Z; h: Č; b; p. n življenje med poldnevniki 26. marca 1977 stran 13 »Sindikalno organiziranih eiaycev in uslužbencev je zdaj P.nWjžno 700.000, vendar so ndikati razdrobljeni na organi-acije vseh barv in političnih ezenj.« vterr|i besedami je pojasnil Položaj na sindikalni fronti eden i'!odjteljev najmočnejše, vladi Klonjene sindikalne centrale Poudaril, da ima azijsko sindi-b0t"° Sibanje v Šri Lanki glo-,e korenine pa tudi velike izv' °St-' ,>>^a^a razdrobljenost sinH-^ š® 'z prvih dni nastajanja vih h at0V,<< je dodal' Po n^ego' Ut ,edah žgoča nezaposlenost ion°ra milii°n ljud* °d 14 mili-S|a,0v prebivalcev) vpliva na osti organiziranega sindikal- Zai Lanki je registriranih in Sa Onito deluje skupno 112 'nostojnif, večjih in manjših Central in -sindikatov. poskus združitve zasl^ sedrnimi leti je bil prav po Vlad sedanje predsednice sto ^ ^irimavo Bandaranaike tev^en naiveeji napor za združi-. sindikalnega gibanja. divski^0’ Aa m0raj° • bili kat' razrec* in nJeg°vl sindi- 1 združeni tako pri obrambi t^BlJANA: Moč in slabosti sindikatov svojih upravičenih interesov kot tud; prizadevanjih naše nerazvite države, pred katero je težka pot osvajanja sodobne tehnologije, polne zaposlenosti, enakopravnosti in enakosti vseh članov družbe, ki predvsem temelji na prizadevanjih in znoju cejlonskega kmeta.« Te besede predsednice vlade Bandaranaike so bile kažipot mnogim, vendar samo 5 let. Iž-stop trockistov iz vlade ob koncu leta 1975 je povzročil, da se je združeno vodstvo spremenilo, kot pravijo, v štab za podtalno delovanje proti vladi. Po nedavnih novoletnih stavkah, ki so jih spodbudili trockisti in z izstopom komunistov iz vlade, je to vodstvo praktično razpadlo. »Na volitve bomo prišli razdrobljeni,« pravi generalni sekretar vodilne cejlonske centrale industrijskih delavcev. »Vendar-to še zmeraj ne pomeni, da bodo delavci glasovali proti stranki svobode, ki jo vodi Bandaranaike. Nobena vlada ni toliko storila za delavce kot ta,« poudarja sindikalni funkcionar. DELAVSKE PRIDOBITVE Bilanca sedanje vlade, ki bo poleti stopila pred volivce in od njih zahtevala verifikacijo te ocene, je impresivna prav na družbenem področju. V obdobju od začetka tega desetletja so izvedli agrarno reformo — z odvzemom presežka veleposestniške zemlje in nacionalizacijo domačih in tujih plantaž. Cejlonski čaj, tako slovit po vsem svetu, je končno postal cejlonski ne samo po imenu, ampak tudi po lastništvu. Doseženi so bili tudi drugi cilji nekdanjega združenega vodstva sindikatov: splošno zdravstveno varstvo je brezplačno, mezde v času bolniškega staleža izplačujejo brez vsakršnih odtegljajev, o odpuščanju ž dela odloča»delavsko sodišče«, v katerem so zastopani tudi predstavniki sindikata, uvedena je obvezna odpravnina tudi v primeru, če delavec sam odpove službo. Velika tuja podjetja, banke in zavarovalnice so nacionalizirana. " Glede na najširše množice na Cejlonu — na kmete z zemljo in na tiste brez zemlje — je delavcem uspelo s pomočjo združenega vodstva spremeniti svoje pridobitve v določene ekonomske privilegije. Minimalna delavska mezda v industriji je zdaj OBISK IZ BREMNA 3-krat večja od minimalne mezde kmeta, zaposlenega na plantažah. V mestih so sindikati delavcu zagotovili 2 dni oddiha na teden in plačan 14-dnevni letni oddih. Na plantažah, kjer dela 60 odstotkov zaposlenih, oddiha ne plačujejo. Posamezna sindikalna vodstva skušajo v zadnjem času uporabiti sindikate kot »stroj za manipulacijo« z delavci in lastnimi člani. Samo tako lahko med drugim pojasnimo dejstvo, da je več kot 250.000 delavcev sprejelo na začetku leta predlog o seriji stavk, ki so skoraj povsem ohromile državo. To stavkovno gibanje bi ostalo črn madež v zgodovini cejlonskega sindikalnega gibanja, če ga delavci mimo volje sindikalnega vodstva ne bi ustavili in tako trezno odgovorili na pozive vlade, ki jim je ponujala roko. Bližnje volitve bodo, vsaj kar zadeva levico, zanesljivo najtežje v kratki zgodovini Šri Lanke, ki je dobila neodvisnost leta 1948. Prav tako kot stranke levice tudi sindikati ne bodo enotni. Verjetno zaradi tega vlada predsednice Bandaranaike ne računa kdove kako na podporo sindikalnih vodstev, ampak predvsem na podporo delavcev. BOŽA RAFAJLOVIČ *TA V / “7 A J I cLJciAf v Predsednik republike Josip Broz Tito je ob 21. marcu, dnevu boja za odpravo rasnega razlikovanja in apartheida, poslal komiteju ZN, ki se ukvarja z vprašanji boja proti rasnemu razlikovanju in apartheidu, poslanico, v kateri je med drugim zapisal, da je socialistična Jugoslavija podpirala in še vedno vsestransko podpira prizadevanja Združenih narodov za odpravo vseh oblik kolonializma, rasizma, apartheida in vsakršne prevlade. Zlasti na jugu Afrike so se ti problemi v zadnjem času še posebej zaostrili. Narodi in narodnosti neuvrščene socialistične Jugoslavije, ki visoko cenijo lastno svobodo in neodvisnost, so bili vselej na strani ljudstev, ki se bojujejo za vsestransko osvoboditev ter proti vsem oblikam tujega izkoriščanja in neenakopravnosti. Predsednik Tito je v poslanici izrazil prepričanje, da bo to zborovanje komiteja ZN pomenilo nov prispevek in spodbudo boju proti rasizmu, rasnemu razlikovanju in politiki apartheida, krepitvi solidarnosti vseh naprednih demokratičnih sil z ljudstvi afriškega juga za dokončno osvoboditev izpod nasilnega režima apartheida in rasizma. Indijska kongresna stranka je na parlamentarnih volitvah izgubila večino, predsednica dosedanje vlade Indira Gandhi pa je na volitvah tudi sama doživela poraz in zato odstopila s položaja ministrske predsednice. Največ po- slanskih mest, po še nepopolnih podatkih 295, je dobila stranka džanata, medtem ko so Indijci iz vrst kongresne stranke, ki je v deželi vladala zadnjih trideset leti, izvolili v parlament le 150 poslancev, od skupno 542 poslanskih sedežev. Volitve so bile tudi v Franciji, kjer so izbirali nova občinska vodstva. Združena levica, v kateri so komunisti, socialisti in levi radikalci, je potrdila uspehe v prvem krogu volitev in v drugem krogu še povečala svoj uspeh. Levičarski kandidati so dobili približno 52 odstotkov glasov, več kot dve tretjini največjih francoskih mest pa je zdaj v rokah levice. Tudi v francoski prestolnici se je število privržencev levice povečalo v primerjavi s prejšnjimi volitvami, vendar so večino dobili pripadniki vladajočih strank, največji uspeh pa je dosegel Jacques Chirac, ki bo zelo verjetno izvoljen za pariškega župana. Palestinski nacionalni svet je na zasedanju v Kairu sprejel tudi nov politični program in s tem smernice za nadaljevanje palestinske revolucije. Izraelski premier Rabin je v oceni rezultatov/ palestinskega zasedanja v bistvu ponovil staro izraelsko stališče, saj je dejal, da se Izrael s palestinsko osvobodilno organizacijo še vedno nima kaj pogovarjati in da je »edino pravo mesto za sestanek z njo le bojišče«. V. B. sktd oP0Vabil° RS ZSS Je obi-gacT ^*0ven'j° šestčlanska dele-jinJa P)elavske zbornice pokra-Bremen iz ZRN. Obisk je '!.'’redn° izmenjavo izkušenj 1 °v med obema sindikal- in nima ^^kaliveTr'^^,' G°Sti sindika ! krajev v SIoveniJh Postavi-0 SC S Centra 11Kl raziskovalnega iel naaZ-uSamoupravlianie’ spre' ZSs . pb je tudi predsednik RS stavnikf Janez Barborič. Pred-1 delavske zbornice iz Bremna so med obiskom v raziskovalnem centru za samoupravljanje podrobno pojasnili izkušnje o sodelovanju s tamkajšnjo univerzo, zanimali pa so se za raziskovalno dejavnost v slovenskih sindikatih, za izobraževanje sindikalnih aktivistov in za sistem izobraževanja pri nas kot tudi za razmerja med planskim in tržnim gospodarstvom, kot smo jih uveljavljali v različnih obdobjih družbenega razvoja. Obisk delegacije delavske zbornice pokrajine Bremen je nedvomno poglobil dosedanje stike in razkril nekatere nove stične točke, zlasti na področju raziskovalnega dela. Med obiskom je bil vzpostavljen tudi osebni stik med rektorjema bremenske in ljubljanske univerze. Po dogovoru naj bi v slovenski delegaciji, ki je za letošnjo jesen povabljena v Bremen, sodelovali tudi predstavniki Univerze v Ljubljani. M. G. Kmetijska zadruga Ribnica Ustita vsem delovnim ljudem, občanom, družbenim organizacijam, in J^ozdravlja poslovne prijatelje e 1 vsem prijetno praznovanje Srečanja naprednih žena treh dežel Ob koncu minulega tedna je bilo v Šempetru pri Novi Gorici novo »Srečanje naprednih žensk« iz treh sosednjih pokrajin Avstrije, Italije in Slovenije,'potem ko so se ob koncu leta 1975, v mednarodnem letu žensk, predstavnice »Naprednih žensk« treh sosednih pokrajin prvič sestale in se ob tej priložnosti dogovorile za nadaljnjo izmenjavo izkušenj v boju za enakopravne odnose žensk na vseh področjih njihovega delovanja. Gostiteljice iz novogoriške občine so svoje gostje iz Gorice, Videmske pokrajine in Celovca, ki so bile tokrat povsem po naključju samo slovenskega rodu, po uvodnih pogovorih povabile na ogled delovnega dne ženske v šempetrski Iskri in na ogled dr. Franca Derganca bolnišnice v Šempetru. Naslednje srečanje bo pripravila Zveza slovenskih žensk na avstrijskem Koroškem. kdo /e kdo INDIRA GANDHI dosedanja predsednica indijske vlade »Upam, da bo nova vlada vztrajala na poti prizadevanj za nadaljnji družbeni razvoj za večjo enakopravnost in socializem.« S temi besedami v poslanici indijskemu ljudstvu se je v torek poslovila dosedanja predsednica indijske vlade Indira Gandhi. Piavzaprav ji ni preostalo nič drugega, potem koso rezultati največjih parlamentarnih volitev v svetu pokazali, da so volivci odrekli zaupanje ne le indijski kongresni stranki, temveč tudi predsednici vlade, ki v svojem volivnem okrožju ni ponovno dobila poslanskega mandata. Nad takšnim razpletom je mednarodna javnost, še zlasti pa indijska opozicija kar malo osupla. Niti največji optimisti niso namreč pričakovali, da se bo vo-livni stroj 320 milijonov polnopravnih Indijcev odločil za opozicijo, ki jo predstavljata ljudska ali džanata fronta ter tako imenovani kongres za demokracijo. Še zlasti pa ni bilo pričakovati, da bo opozicija dobila tako prepričljivo — absolutno večino. Prezgodaj je še za poglobljene analize tega poraza, vendar se vsaj nekateri dejavniki neuspeha 60-letne Indire in njene stranke vsaj nakazujejo. Vsi poznavalci indijskega družbenopolitičnega življenja so si enotni v oceni, da stranka in vlada nista padli zaradi neustreznosti svojega predvolivnega programa. Pokopalo jih je nekaj ponesrečenih potez, kot na primer akcija prisilne sterilizacije, prevelika radikalnost Sandžeja Gandhija, ne nazadnje pa tudi premajhna odločnost v izvajanju agrarne reforme^v odpravljanju privilegijev in v prizadevanjih za večjo socialno pravičnost. Zdaj je torej na opoziciji, da izmeri stran neba in daljo. Kam bo usmerila Indijc^je težko reči. Predvsem je pomembno, kako bodo zastavili v notranji politiki, kajti volivci si očitno želijo ne le novih ljudi, temveč tudi nove prijeme, nov zagon. B. D. StR0k °VNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI Natančna evidenca P NESREČAH PRI DELU V ‘emelin^b varstva pri delu zdrn* 'n dru8‘b organizaci-0poZoriti2e'Jega debi Je treba Usttierij0’ 3 .svoi° pozornost Pr* deiu aa ev*denco o nesrečah VarstVu n ° eg določil zakona o evidenc w elu’.ki določa vrsto deloVna’ 1 pb je dolžna voditi Up°števat?Iganizaciia’ ie treba Sencah didoločilazakonao p61 iaod 7” na podfočju dela, ki IstSpoj'Januarjaietos(Uradni Sp,°šnih rinT-lV prvem č,enu štetih m °Cb tega zak°na je ki jih je 3 Vs° drž kl so Pomembne aavedena tuHV°' Med npmi -t6 Ca^Pri delu ' eVldenca 0 nesre- vPisujeljo° ° "esrečah Pri delu bah h„, JeJ° Podatki o poškod- ah delavcev kad ar gre za ne- sreče pri delu iz 17. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in republiških oziroma pokrajinskih predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V evidenco o nesrečah pri delu se vpisujejo podatki najpozneje v treh dneh od dneva, ko se je zgodila nesreča pri delu. Evidenca o nesrečah pri delu obsega poleg podatkov iz 1. do 14. in 22. točke 7. člena tega zakona še tele podatke: a) podatke o poškodovanem delavcu: 1) delo, ki ga je delavec opravljal takrat, ko se je zgodila nesreča pri delu; 2) koliko ur je delavec delal tisti dan, ko se je zgodila nesreča; 3) ali je delavec že kdaj prej utrpel nesrečo pri delu in kolikokrat; 4) naravo poškodbe; 5) poškodovani del telesa; 6) ali je poškodba smrtna; 7) naslov zavarovanja; b) podatke o nesreči pri delu: 1) kdaj se je zgodila nesreča: datum, dan v tednu, doba dneva; 2) kje se je zgodila nesreča: na mestu opravljanja del oziroma nalog, na redni poti od stanovanja do stalnega delovnega mesta, na redni poti od stalnega delovnega kraja do stanovanja, na službenem potovanju, drugo; 3) koliko oseb je bilo skupaj poškodovanih ob nesreči pri delu (skupaj s smrtno ponesrečenim); 4) koliko oseb je izgubilo živ- ljenje na kraju nesreče oziroma koliko jih je umrlo na poti do zdravstvene organizacije; 5) ali se je podobna nesreča zgodila že kdaj prej na istem delovnem mestu in pri enakem delu? 6) vir nesreče; 7) vzrok nesreče; 8) ali je bilo ugotovljeno, da je bil delavec na delovnem mestu ogrožen? 9) uporaba osebnih varnostnih sredstev: — ali je bila odrejena uporaba osebnih varstvenih sredstev in osebne varstvene opreme, ali so bila uporabljena osebna varstvena sredstva in osebna varstvena oprema, ali so bili uporabljeni splošni in posebni ukrepi za varstvo pri delu? sprašujete ^^t§gOVarjamo Prosim za pojasnilo na naslednje vprašanje: Katerim upokojencem, ki so si ponovno pridobili status delavca v združenem delu, gre oziroma ne gre dodatek za vrednotenje delovne dobe po 10. točki sindikalne liste? Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: Dodatek za vrednotenje delovne dobe po 10. točki sindikalne liste za leto 1977 ne gre tistim upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo in prejemajo polno pokojnino. Vsem drugim upokojencem, ki teh dveh pogojev ne izpolnjujejo, pa so si ponovno pridobili status delavca v združenem delu, gre ta dodatek, dokler ne izpolnijo omenjenih pogojev. Tako stališče je bilo sprejeto na osnovi tega, da je delavčeva pokojnina sad njegovega minulega dela, do katerega pa delavec ne more biti dvakrat upravičen. Delovna doba je vsekakor eden od elementov vrednotenja minulega dela, čeprav taka, kot je sedaj, ni ustrezno vrednotena. S konkretizacijo 1. točke letošnje sindikalne liste bo verjetno v bodoče tak način vrednotenja delovne dobe odpadel oziroma bo drugače opredeljen. DE šport, oddih, rekreacija 26. marca 1977 stran Ji Za organizacijo združenega dela iz Murske Sobote, ki šteje blizu 3500 delavcev, je značilno predvsem dvoje: da je večina zaposlenih mlajših od 25 let in da odločno prevladujejo ženske, saj je moških komaj četrtina. Kljub mladosti pa so delavci Mure že večkrat dokazali, da so kos tudi najzahtevnejšim nalogam. Tako so si nedavno zgradili nove sodobne proizvodne prostore in s tem tudi na novo zadihali. Delovne razmere v stari tovarni namreč niso bile na zavidljivi ravni, zato je bila investicija več kot nujna. In če že moramo graditi novo tovarno, so razmišljali v Muri, zakaj si ne bi hkrati zgradili še prepotrebnega rekreacijskega centra? Svojo zamisel so delavci Mure tudi uresničili. Tako imajo danes najsodobnejše športne prostore, kakršnih ni daleč naokoli in kakršne so tako v Muri kot tudi v mestu že davno hudo potrebovali. PRVEMU KORAKU MORA SLEDITI ŠE DRUGI Poleg velike telovadnice z garderobami, sanitarijami, klubskimi prostori in vsem, kar šteje k sodobno projektiranemu športnemu objektu, so si delavci Mure zgradili na planem še številna asfaltna igrišča za najrazličnejše igre z žogo, za tenis in tudi druge športe. Danes imajo v Muri zares vse možnosti za dobro organizirano rekreacijo zaposle- nih, le izkoristiti jih morajo. V tovarni se namreč dobro zavedajo, da so z dograditvijo športnih objektov storili pravzaprav šele prvi korak, ki sicer ni bil niti najmanj lahek, bo pa ostal brez pravega pomena, če mu ne bo sledil še drugi. »Pri nas prevladujejo mladi ljudje, v nekaterih temeljnih organizacijah jih je več kot polovica mlajših od dvajset let, ki v času šolanja niso imeli kdove koliko možnosti, da bi se seznanili z vrednotami redne telesne vzgoje...« nam pripoveduje Božo Kuharič, direktor temeljne organizacije ženska oblačila in obenem predsednik športnega društva Mura. »Zaradi enoličnega in napornega dela so potrebne telesne sprostitve tudi starejše delavke in delavci, saj je delo v konfekcijski tovarni(naj je še tako sodobno urejena, zahtevno in utrujajoče. Vsega tega smo se še kako zavedali, ko smo snovali načrte za novo tovarno, zato smo se tudi odločili za gradnjo svojega rekreacijskega centra...« ZAKAJ MLADE NE VLEČE V TELOVADNICO? Rekreacija v novem športnem centru tovarne Mura poteka po določenem urniku, poleg tega pa so vsi objekti na voljo slehernemu zaposlenemu ob kateremkoli času. V športnem društvu Mura delujejo sekcije za košarko, odbojko, namizni tenis, keg- ljanje, mali nogomet, rokomet in šah, poleg tega pa ima kolektiv še svojo strelsko družino, medtem ko združuje številne ljubitelje gora močno planinsko društvo. »Na jesen bo leto, kar smo uradno predali vse športne objekte svojemu namenu. Pričakovali smo, še posebno od mladih ljudi, da bodo tu preživeli lep del svojega prostega časa. No.., čas je pokazal, da smo se malce ušteli...« razlaga Božo Kuharič. »Vse kaže, da imajo starejši več veselja do rekreacije, saj bolj pogosto zahajajo na igrišča. Morda kdo misli, da mladina nima veselja do športa, vendar sodim, da vprašanja ne gre poenostavljati. Upoštevati moramo namreč več vzrokov, ko iščemo ^dogovor na vprašanje, zakaj je med mladimi dekleti in fanti tako malo športnikov. Poglejte, vse do lani v Murski Soboti nismo imeli ene same poštene telovadnice, kjer bi si ljudje že v času šolanja lahko pridobili športne navade. Dalje, kar polovica kolektiva se vozi na delo, kar z drugimi besedami pomeni, da gre polovica delavk po delu nemudoma domov. Poleg vsega tega in seveda še marsičesa drugega pa moramo tudi upoštevati, da v tovarni še vedno iščemo prijeme in metode dela, ki bi bili vabljivi za čim večje število zaposlenih. Delo poteka po sekcijah, enkrat tedensko pa je na sporedu rekreacija — posebej za ženske in posebej za moške. Posebno pri ženskah udeležba zelo niha.« Del lepega športnega centra, ki so si ga zgradili delavci Mure ob svoji novi tovarni. MANJKA ŠE POKLICNI ORGANIZATOR REKREACIJE V Muri smo med drugim tudi zvedeli, da kolektiv še vedno nima poklicnega organizatorja aktivnega oddiha. Mesto zanj je sicer že sistematizirano, ni pa še razpisano. »Če smo doslej nekako shajali brez strokovnjaka za področje rekreacije, v prihodnje ne bo šlo več po starih kolesnicah. Imamo vse možnosti za organizirano športno razvedrilo delavcev, obenem pa ugotavljamo, da se še premalo ljudi ukvarja z rekreacijo. Torej moramo storiti še korak naprej in vzeti pod svojo streho poklicnega strokovnjaka za področja športa in rekreacije...« ugotavlja Janez Vučkič, tajnik družbenopolitičnih organizacij v Muri. In verjetno v Muri ni več mnogo takih, ki bi dvomili v besede Janeza Vučkiča. Tudi če v tovarni ne bi imeli svojih tako mikavnih športnih objektov, bi bilo potrebno poskrbeti za organizirano aktivno rekreacijo zaposlenih. Ker pa jih že imajo, bi bil naravnost greh, če ne bi bili polno izkoriščeni, saj je pred gradnjo športnega centra nedvomno vsakdo pričakoval, da se bo investicija dobro obrestovala. A. ULAGA SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V KAMNIKU IZPOLNILE PRIČAKOVANJA Vedno več žensk Lani je na igrah nastopilo več kot 1400 športnikov iz 24 temeljnih organizacij združenega dela, letos pa pričakujejo pri' reditelji še večjo udeležbo Začetki organizirane športne rekreacije zaposlenih v kamniških delovnih organizacijah segajo nekaj let nazaj. »Če se samo spomnim, kako smo začeli...« pripoveduje Slavko Šuštar, sekretar občinskega sindikalnega sveta. »Verjemite, tako rekoč iz nič... Začeli smo s tekmovanji v kegljanju in šahu. Potem smo spoznali, da moramo aktivnost popestriti. Po velikih naporih smo pritegnili tudi ženske in tekmovalni program vsakoletnih sindikalnih športnih iger razširili z novimi panogami. Odločili smo se za tekmovanja v streljanju, malem nogometu, plavanju, tenisu, rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, mimo tega pa zdaj vsako leto organiziramo še občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu in avto-rallyju. Tako so se nam dolgoletna prizadevanja, da bi pritegnili k sindikalnim tekmovanjem čimveč zaposlenih iz naših delovnih organizacij, lepo obrestovala.« Zadnja leta se je torej organizirano preživljanje prostega časa med zaposlenimi v kamniški občini precej, razmahnilo. K temu so veliko prispevala tudi interna tekmovanja v delovnih skupnostih, ki jih je iz dneva v dan več. Še pred leti pa so delavci s precejšnjim nezaupanjem gledali svoje maloštevilne tovariše, ko so, denimo, ob dopoldanskih in popoldanskih odmorih igrali odbojko in svoj prosti čas posvečali aktivnemu razvedrilu. VSAKO LETO VEČ UDELEŽENCEV Ob koncu januarja je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, ki jo vodi prizadevni športni delavec Janez Sedušak, izdelala tekmovalni spored letošnjih sindikalnih športnih iger in določila organizatorje za posamezne panoge. Tako bodo do dopustov »spravili pod streho« tekmovanja v kegljanju, šahu, streljanju in malem nogometu, poleti bo sindikalno prvenstvo v plavanju, na jesen, za zaključek iger, pa še tekmovanja v rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in sindikalno prvenstvo za posameznike. Potem nam je Slavko Šuš---tar postregel z nekaterimi najbolj zanimivimi podatki o kamniških sindikalnih športnih igrah v letu 1976. »Lani je na igrah nastopilo več kot 1000 tekmovalcev in tekmo-’: j valk iz 24 temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki so: se za naslove občinskih sindikalnih prvakov pomerili v 14 disci-j plinah. Poleg tega je občinski sindikalni svet, pravzaprav njegova komisija za šport in rekrea-j cijo, organiziral tudi orientacijski’ pohod, ki je presegel vsa pričakovanja. Če k temu številu dodamo, še vse tiste, ki so pred finalnimi srečanji na občinskih sindikalnih igrah sodelovali na internih tekmovanjih v svojih delovnih’ organizacijah, potem je na lan-, skih igrah nastopilo precej več delavcev, kot leto poprej. V Kamniku so predvsem zadovoljni, da se vsako leto več žensk udeležuje sindikalnih športnih iger. Zanje so pripravili posebno, stimulativnejše točkovanje za razliko od vrednotenja uvrstitev .V moški konkurenci. To pa je bil p° mnenju kamniških sindikalnih delavcev najboljši način, daj k, čimvečji udeležbi na vsakoletnih sindikalnih igrah pritegnejo tudi ženske. Letošnje igre so se začele že V januarju. Največje zanimanje, vlada za tekmovanja v kegljanju. Tako se za naslove najboljših v ekipni konkurenci poteguje kat 300 tekmovalcev, kar zgovorno priča, da je med delavci v kamniških delovnih organizacijah kegljanje sila priljubljen šport, p® čeprav v Kamniku nimajo pri-' mernega kegljišča za množična-tekmovanja v tej panogi. I.V, L DSEI rus JESENICE Železarji na snegu V soboto, 12. marca, so bile letošnje zimskošportne igre delavcev Slovenskih železarn. Organizator iger je bila komisija za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne Jesenice, izvajalci posameznih tekmovanj pa športni klubi iz jeseniške občine. Blizu 200 tekmovalcev iz Raven, Štor, Jesenic, Lesc, Krope in Ljubljane se je pomerilo v treh disciplinah: v veleslalomu, tekih in sankanju. Tekmovanja je ves čas motilo slabo vreme. Športniki Železarne Jesenice so bili tudi tokrat najboljši in so osvojili skoraj vsa prva mesta. Ob zaključku uspelih zimskošportnih iger delavcev Slovenskih železarn so udeleženci poudarili, da so bila tekmovanja odsev množične rekreacijske dejavnosti slovenskih železarjev in da se na takšnih športnih manifestacijah krepijo prijateljske vezi med delavci iz posameznih organizacij združenega dela v Slovenskih železarnah. V ekipni konkurenci so bili najboljši športniki Železarne Jesenice, za njimi pa športniki železarn Ravne in Štore ter Verige iz Lesc. JANKO RABIČ BLED Obratno tekmovanje Izvršni odbor sindikata TOZD Strojne delavnice Železarne Jesenice je organiziral obratno tekmovanje v sankanju, smučanju in peš slalomu na Zatrniku, ki se ga je udeležilo blizu 70 delavcev. To je bila v zadnjih letih največja udeležba. Vse tri tekmovalne proge sta pripravila referenta za šport Lado Klinar in Vlado Repe. Najprej je bilo sankaško tekmovanje. Proga je bila precej zahtevna. Po zaključnem sankaškem tekmovanju so se športniki preselili na smučišča, sledilo pa je še tekmovanje v peš slalomu, na katerem je sodelovalo 34 tekmovalcev. Popoldne je bilo v Zgornjih Gorjah za vse udeležence kosilo in razglasitev rezultatov! Vsak udeleženec je dobil simbolično nagrado, podelili pa so tudi dva prehodna pokala, ki sta ju osvojili ekipi iz Strojne obdelave. Rezultati: Sankanje — moški do 40 let: 1. Zdravko Kerštajn, 2. Marjan Vil-man, 3. Zorko Vilman; nad 40 let: 1. France Groše, 2. Rudi Grilo, 3. Zdravko Košir. Sankanje — ženske: L Danica Drstvenšek, 2. Rezka Kavčič, 3. Kati Pavlin. Ekipno: 1. Strojna obdelava, 2. Strugama valjev, 3. Vodstvo TOZD. Smučanje — moški do 40 let: 1. Karel Krznarič, 2. Vlado Repe, 3. Bojan Grm: nad 40 let: 1. Jože Bertoncelj, 2. France Oblak, 3. France Svetina. Smučanje — ženske: 1. Marjeta Bizjak, 2. Danica Drstvenšek. Ekipno: 1. Strojna obdelava, 2. Vodstvo TOZD, 3. Strugama valjev. Peš slalom: 1. Branko Smolej, 2. Drago Razinger, 3. Zdravko Kerštajn. JOŽE ŽERDIN KOPER V počastitev dneva žena Komisija za šport in rekreacijo pri kraško-obalnem svetu Zveze sindikatov Koper je tudi letos organizirala v počastitev dneva žena več tekmovanj, ki se jih je udeležilo blizu 300 žensk. Udeležba bi bila lahko še bolj številna, če nekatere prijavljene ekipe ne bi odstopile. V kegljanju je, denimo, odstopilo kar 12 ekip! Najbolj številčno so se tekmovanj udeležile delavke iz Kopra in Izole, iz Portoroža in Pirana pa sta se športnih srečanj v počastitev osmega marca udeležili le ekipi Droge in Splošne plovbe. KRANJSKA GORA III. veleslalom POLIKEM V Kranjski gori je bil III. veleslalom SOZD »Polikem«, ki se ga je udeležilo 160 smučark in smučarjev iz osmih OZD v sestavu združenega podjetja. Največ uspeha so imeli med posamezniki predstavniki medvoškega Colorja s tremi prvimi mesti, med ženskami pa je Stanka Orešček (Helios) osvojila že tretji zaporedni naslov prvakinje, medtem ko je bila med ekipami najboljša kranjska Sava, ki je osvojila pokal v trajno last. Ob pomoči SK Snežinka je tekmovanje izvedel domžalski »Helios«. Rezultati: Ženske »B«: 1. Tome (Color), 2. Jerman (Sava), 3. Kržin (Color), 4. Vlaj (Helios), _. Zajc (Helios). Ženske »A«: 1. Orešček (Helios), 2. Košenina (Donit), 3. Kosec (Color), 4. Pirc (Commerce), 4. Valenčič (Sava). siji Veterani: 1. Rožnik (ColorL Uršič (Commerce), 3. Žele (C.i merce), 4. Faganel (Sava), 5. Vd (Commerce). A Moški »C«; 1. Hafner (Colowj Šuštaršič (Sava), 3. Knific (Doni*!* Valančič (Sava), 5. Udir (Sava)-Moški »B«; 1. Mihovi*^, (Donit), 2. Uršič (Helios), 3. M™ 4. Zajc, 5. Rupar (vsi Sava). y Moški »A«: 1. Mlekuž (Heli^A Bajt (Sava), 3. Kovač, 4. Kašča Helios), 5. Zalokar (Donit). ^ Ekipno: 1. Sava Kranj, 2. k, Medvode, 3. Helios Domžale- p --•n Več kot 100 zdravstvenih d6;i i lavcev temeljnih organizae) združenega dela kliničnega ce® /,; tra se je udeležilo na Soriški pl® -nini tradicionalnih zimsko-špoft nih iger osrednje slovensk6 zdravstvene ustanove. Med ek a' parni je v veleslalomu zmag' Golnik, med posamezniki p® ■, bili v ženski in moški konkure11^ najboljši: Fettichova, Razing6^-jeva, Povšetova in Gorkičeva Guček, Pavlovič, Stritar, Zup® in Horvat. Kljub slabemu vt ^ menu so organizatorji odh opravili svojo nalogo ’ voljstvo več kot 400 zdravstve®^ delavcev kliničnega centra, k' prišli na Soriško planino. Piše: dr. FRANCE KRESAL MANIFEST slovenskemu NARODU JCPc^ 23 ustanovni kongres je v dogovoru z Edvardom p a™eljem izbral Miha Marinko. o posvetu s člani revirske partij-a e organizacije se je odločil za ebme nad Zagorjem, in sicer J m se delegati zbrali pod P .o vaške cerkvice v bližini u.3r“čeve domačije. Barlič, ki je ou dober znanec Mihe Marinka, sv -e zve^er delegate povabil v hišo. V Barličevi hiši na binah je bil potem v noči od n ' n.a IS. april 1937. leta usta-‘ovni kongres KPS. Tehnične n,???6 za kongres, sprejema-nj;. ae'e8atov na zbirnem mestu, in j0vo poprejšnje obveščanje set11®0 je vodil organizacijski j vre^r pokrajinskega komiteja rane °utinar. Organizacija zbi-mesh .^e*.egatov na zbirnem n ,. .. Je bila v razmerah ostrega {^ncijskega terorja zelo za- »rfr!.na,nalo8a- Bati se je bilo nar,-Va e*> izdaje in razkritja parU]ske organizacije. ZIS° je v pripravah na kongres 9- aSaU19?7al,Prtevidnr^t-,Ko je train *a leta poročal cen- *hSS, ”°i?! trebadela«nen^3 p3 Sem’ da ^ i208nemu raz?0,?rTd> °’ da SC nje v nartih - tJU’ kaJtl zauPa' Do t do katerih je prišlo Li.iy,nvd' ali nekrivdi članov CK. od nJe uPravičeno pričakujejo vam 3S .za8ot°vitev maksimalne leeai°Stl’ Posebno kar zadeva da bom delovanje: pričakujejo, naših mo .zares delovali v duhu novih smernic.« niožn^ ^ res zag°tovili največjo kongresr?h°St’ S° skrivali krai sne iavu3’ zbirno mesto in vme- gatov if2P’daji}inekajdele-zbimiu 1 na^lo. Delegate so na Zaupni rStih čaka,i najbo|j organi Č.ani revirske partijske FrSc?^1Je: pranc Farcnik, kram "Pmon in Lojze Hoch-^elcgati iz Kočevia. jefeyne8a kongresa KPS se Ljubi io 210 vsega 11 delegatov iz KmZ1*’ povelj, Jesenic, Bele w -Z Savinjske doline in Franc r t' delegati so bili: Edvarn ^košek> Miha Marinko, Venceli prdelj> PaPca Maček, Ivan t -O’ Franc Salamon, sta bila n . arentič; na kongresu nik in rpnsotna tudi Franc Farč- nista biJa0dele^atehkraUt’ ČepraV ‘rallb koO,!£relV0 izvolili cen-ga ses -'^KP Slovenije, ki so k°tsekr<»* a-1: Franc Leskošek k°> Ppr!^1 ln ^an' Miha Marin-Perko 'Načele, Vencelj nar. ’iv!I!aCwratar: Joze Buti-Lardelj • x ^helčič, Edvard s° tudi knnrTjrko ^ošir- Izvolili So bih r dldate za CK KPS. To Vi^Wk"bin ^ dokumentov je CSTn*- SeeTr«™ tavlja; rodu med drugim ugo- lenega S£d° našeSa stoletja Zatiranega sloven- skega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini. Na kocko je postavljen njegov narodni obstoj v trenutku, ko je on sam —zaradi razcepljenosti in neenotnosti — neoborožen in nesposoben za obrambo. Mednarodni dogodki in položaj znotraj Jugoslavije se razvijajo v taki smeri, da brez vsakega pretiravanja lahko rečemo: slovenski narod v vsej svoji zgodovini ni bil še nikdar v tako veliki nevarnosti, v kakršni je danes. Združeni fašistični vojni hujskači s Hitlerjevo Nemčijo na čelu, ki jih veže skupen pohlep po tuji zemlji in skupna mržnja proti demokraciji, to je proti svobodi in ljudskim pravicam, pripravljajo človeštvu bolj strašno usodo od tiste, ki jo je preživelo v letih strahote 1914-1918, da bi uresničili svoje osvajalne cilje. Ti fašistični vojni hujskači hite, kajti vedo, da vsak dan, ki ga zamude, krepi pristaše miru in povzroča nov dotok sil v protifašistično gibanje. Slovenski narod je med tistimi narodi, ki jih ta osvajalna in vojna politika združenih vojnih hujskačev najbolj ogroža...« Da bi rešili slovenski narod pred to grozečo nevarnostjo, je ustanovni kongres KPS pozval slovenski in ves proletariat v boj proti fašizmu. Pozval je k združitvi vseh naprednih sil. »ZDRUŽITI SE MORAJO VSE SILE, KI JIM JE RES PRI SRCU USODA SLOVENSKEGA NARODA! In slovensko ljudstvo je na tej poti že doseglo nekaj uspehov. Slovenski proletariat je dal prvi Zgled. V velikih stavkovnih bojih se je borilo združeno delavstvo ne glede na politične razlike in je tej enotnosti dalo trajne oblike s sporazumom treh strokovnih organizacij. Stavkovna gibanja so povezala proletariat z demokratičnimi množicami delovnih kmetov, malih trgovcev in obrtnikov. Poleg tega so se združile tudi razne demokratične skupine in skupno s proletariatom dosegle znatne uspehe. Toda slovensko ljudstvo se zaveda, da je pri tako nevarnem nasprotniku vse to premalo in nezadostno. V prvi vrsti je slabost obrambe slovenskih narodnih interesov v tem, da gibanje proti fašizmu in vojni, za ljudske svoboščine in mir še ni zajelo onih katoliških množic, ki so danes v okviru slovenskega dela J.R.Z. in v njenih gospodarskih, zadružnih, prosvetnih in športnih organizacijah. Te množice so demokratične in gredo za svojimi voditelji zaradi njihovih nekdanjih narodnoosvobodilnih, demokratičnih in socialnih gesel, ki jih ti voditelji še do danes niso preklicali. Te množice čedalje bolj odločno zahtevajo demokracijo, narodno svobodo, boj proti fašizmu in vojni. Te množice vedo, da so njihovi glavni sovražniki velesrbski fašizem, velesrbska nadvlada in oni tujčevi fašistični hlapci v Sloveniji — Kramer, Pucelj itd. — ki se zbirajo pod okriljem skrahiranih šestoja-nuarskih diktatorjev in se pripravljajo na nove zločine proti ljudstvu. Zato med temi množicami in med vsemi drugimi demokratičnimi silami slovenskega naroda ne more in ne sme biti nobenih pregrad in zaprek, ki bi ovirale bratsko združitev vsega svobodo- ljubnega slovenskega ljudstva v boju proti skupnemu sovražniku, skupnemu zatiranju in skupnemu izkoriščanju. Sleherni borec za svobodo slovenskega naroda, a v prvi vrsti vsak komunist, spoštuje versko prepričanje svojega sobojevnika; kajti tisti, ki v tem trenutku, ko gre za obstanek slovenskega naroda, seje s tem vprašanjem razdor med slovenskim ljudstvom, izdaja interese slovenskega naroda. Slovenski delavski razred predstavlja tretjino slovenskega naroda, predstavlja njegov najbolj zavedni, najbolj napredni in najbolj organizirani del. Zato nosi zgodovinsko odgovornost za bodočnost slovenskega naroda, kot mu je že naš veliki pisatelj in voditelj Ivan Cankar zapustil kot oporoko: Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca — proletarca leži bodočnost slovenskega naroda, naroda — proletarca. Nalogo, združiti vse sile slovenskega naroda proti naklepom fašizma, imajo predvsem slovenski delavci. Zato se slovenski delavci ne bore enotno samo v boju za svoje vsakdanje zahteve prek akcijske in polne strokovne enotnosti, temveč hočejo nastopati enotno tudi na političnem polju. Iz njihovih vrst samih se je dvignila zahteva, da je delavskemu razredu potrebna delavska stranka, ki bi združevala res vse delavstvo. Zavedajoč se velike nevarnosti, ki preti slovenskemu narodu, in velike odgovornosti, ki leži na delavskemu razredu za usodo slovenskega naroda, so smatrali slovenski komunisti za potrebno, da svojo organizacijo preosnujejo v Komunistično stranko Slovenije, da bi s tem najjasneje podčrtali svojo pripravljenost boriti se za to, da bi tudi slovenski narod svobodneje zadihal. Prvi, ustanovni kongres komunistične stranke Slovenije manifestira trdno voljo 'slovenskih komunistov dati na razpolago svojemu * ljudstvu vse svoje sile, ter izraža njihovo neomajno zvestobo slovenskemu narodu. S tem pa slovenski komunisti nikakor niso oslabili svoje povezanosti in čvrste enotnosti z bratskimi komunističnimi vrstami ostalih narodov Jugoslavije, temveč nasprotno, v boju proti skupnemu sovražniku se bodo te vezi le še okrepile. Komunistična stranka Slovenije, ki v svoji zgodovini pokaže lahko tako lepo število največjih junakov v boju za svobodo vsega ljudstva, se bo ramo ob rami z vsemi demokratičnimi silami slovenskega naroda še z večjo odločnostjo borila, da se odbije nevarnost, ki mu preti s strani fašizma, in da se uresničijo demokratične težnje svobodoljubnega slovenskega ljudstva. Zato v boj za rešitev slovenskega naroda! Zato v boj za pobratenje slovenskega ljudstva! Naj živi sloga slovenskega ljudstva! Naj živi sloga in enotnost slovenskega delavstva! Naj živi bratstvo narodov v boju za svobodo! PRVI, USTANOVNI KONGRES KOMUNISTIČNE STRANKE SLOVENIJE, CENTRALNI ODBOR KOMUNISTIČNE STRANKE SLOVENIJE. — Vse bi žrtvoval, da bi naše podjetje splavalo... — Res? Potem pa nemudoma odstopi! Karikatura: M. Alaševič — Slišal sem, da si že bil na dopustu... - O, že. Leta 1971... Karikatura: I. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 6. aprila 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 12. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. DEZJM- VR.STA operacije MA PLJUČIH hajman; Si Delec • B>aT WSTA 2Ef|L-7t TUŽnII ; SATUEZ PlSATtl} SVEVO Pisatelj .lluBko- \mo IME olassisa spinski OPERETNI SKtAbAELj Sz VE NAO&Ti ' KONEC, i feiCToJLA ZZA rniuzrn TR-ISTAS TDTALl- TARI2MA SPoUofj CfcSEr»0S (tol£2EN3ff> IKEztNE ghaslina SnK-RoKE Smuču VZKLIK NA S|KoeoPWI enoftiu, VEUKAS rteZNFNKP VMATEMAT lOU&IZ-fSWA LUKE IVI KOR.6ŠK. KIN6MA- TCfeROP Gl. MfcSTo moravske STRUPEN element Pleme. , ■RASA PeEttSSro OROŽJE KRRlDVAC SEŠKA Sl^- SIAM ER, kipar. PRAČEK RA miiuici ID/ARjVA FlASnlA€ VltOPRlZ OUCET TAMZARIJiKI Politik Poljska bmtNA EKtoTA - NAPlaoi-10; ARA UPOR, Vstaja IGRALKA NIELSEN Rrjtdk E.ENA V ŠVICI VEZRli K SI0A3 vlaoush oranje CfcZIJJ ifciRADklK IMDI7AMCEI/ 365 »Ji NWRIU «WATsU KIPAR (FERDO, fm: tomuii NAČfiT MLINSIčl ŽLEB. NIKOLA TESLA PESMI/ CEŠldV- SArei.3 (Aiois) VELIKO SITO nevarma kaAa ČE TRficVec S KRAMO PRITISK Posušena ttlava' 0oL£ IN OZEK KOS S.LACA 3E6T/WL W (L ki P S0LEGA TELESA kalite TURŠIČI, VEUKAS enaka a&R&iiKR' 100 EbO Tu£M-WEfc Ig ii ► ' PIRVATŠ1U Petrol KToRUlCA oblasta »KTeRIJA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 10: Skandinavija, ustanovitelj, Martin, tipa, avion, Oise, rej, avtokrat, Ir, Orr, LO, FP, JM, Bjelovar, Esti, Agadir, uške, Orinoko, skakač, JJ, AK, pok, Rafael, A, ataka, ara, velar, lestev, Anita Ekberg, Niš,"TR, ovira, kača, Oplenac, Aceva, pirati. Izžrebani reševalci križanke štev. 9: 1. nagrada, 200 din: Milena Čibej, 68350 Dolenjske Toplice 125 2. nagrada, 150 din: Brigita Sajovic, Debro 50 č, 63270 Laško 3. nagrada, 100 din: Nada Abraham, Sele 60, 62380 Slovenj Gradec. Nagrade bomo poslali po pošti. Tisti, ki se peljejo iz Ljubljane proti Vrhniki.se čudijo novemu načinu gradnje tega dela avtoceste. Po pravici, Saj doslej na tak način v Jugoslaviji še nismo gradili. Najprej vzbuja pozornost bela ali rumena polipropilenska polst, proizvod mengeškega File, ki jo polagajo po trasi bodoče avtoceste. Delavci SGP Primorja in Slovenijacest tako pripravljajo podvodni plato, saj bi sicer težki in lahki stroji ostali v barju. Temu sledijo drenažna dela, kjer uporabljajo posebno valovito maso, obdano s specialnim papirjem. Za temi deli bodo na določenem odseku napravili nasip z elektrofilterskim pepelom in nanj navozili kamenja v višini 1,80 metra. Tako »obdelana« cesta bo morala počakati vsaj leto, šele za tem jo bodo asfaltirali. Ta zahteven objekt gradijo delavci Slovenijacest, SGP Primorja in Gradisa. Trenutno je na gradbišču zaposlenih le kakih 100 delavcev, vendar pa jih tudi v bodoče ne bo posebno veliko, kajti prednost pri gradnji 11,2 km dolge avtoceste so dali strojem. Delavci SGP Primorje bodo zgradili 4,2 km ceste.drugi del pa delavci Slovenijacest, medtem ko bodo nadvoze in podvoze zgradili delavci Gradisa. Delavci bodo ostali na tem trenutno največjem cestnem gradbišču pri nas do 1979. leta, ko naj bi cesto odprli za promet. Na trasi bodoče avtoceste polaga Hasan Ljubljanič polipropilensko polst. Delo ni težko, sicer pa mu pomaga mali Peter iz sosednje hiše, mimo katere bo tekla avto cesta. TEKST: M. HORVAT FOTO: A. ULAGA Zaključna dela pri gradnji »naselja«. Marjan Pregelj koplje rov . »Že več kot mesec dni sem na tem delovišču. Stanujem pri prijatelju v Vrhniki, kmalu pa se bom preselil v novo naselje. Dela je mnogo, vendar pa nam gre od rok. Vesel sem tudi, ker nisem predaleč od Ajdovščine, saj lahko vsak teden skočim domov.« Vlado Vučetič, Mirsad Mašič in Franjo VrdoH^ | šivajo polst. Vsi trije so enotnega mnenja: »Cjjj prej se je treba presebti v sodobne barake, ki j1, postavljajo delavci Slovenijacest v Sinji gorici P*1 I Vrhniki. Tam bo urejena prehrana. Pa tudi boljst možnosti za oddih bomo imeli...« Božo Marasovič je delovodja ene od skupin SGP Primorje; S potekom del je zadovoljen. Stanuje v Postojni in se vsak dan vozi na svoje delovno mesto. Njegova skupina prav sedaj gradi začasni cevni prehod za vodo pod cesto. Mirko Varga je delovodja pri gradnji naselja. »Mnogo dela imamo s pripravo naselja, saj moramo zagotoviti vse, da se bodo delavci dobro počutili v teh letih, ko bodo delali na avtocesti. Že v ponedeljek ali torek se bodo delavci vselili. Skrajni čas... Potem bom s svojo skupino odšel na avtocesto.« A m Tl Iz leta v leto postaja les bolj cenjena surovina. Uporabljamo ga v mnogih industrijah, v prenekaterih je nenadomestljiv. Les na veliko uporabljamo tudi v gradbeništvu, saj predstavlja imeniten gradbeni material, ki nas zadovoljuje v vseh pogledih, še posebej v estetskem. Zato poraba lesa močno narašča, s porabo pa, razumljivo, narašča tudi njegova cena, saj naravni prirastek gozdov ne zadovoljuje naših velikih potreb. Te pa so, kot vemo, iz leta v leto večje. Motorne žage torej neutrudno pojejo v gozdovih in siromašijo naše naravno bogastvo. Žagamo, sekamo, uporabljamo... malokdo pa premišljuje, kaj bo jutri. Tudi naše gozdno bogastvo ni neskončno. Zato bomo morali v najkrajšem času nekaj storiti in les, ki ga še imamo, zaščititi. Gozdove pred sekanjem, les, ki ga uporabljamo v najrazličnejše namene, pa pred razpadanjem. V tem je rešitev naših gozdov. BISTVO: ZAŠČITA PRED BIOLOŠKIMI ŠKODLJIVCI Tako sodijo tudi v ljubljanski Belinki, znani tovarni kemičnih izdelkov, kjer se strokovnjaki že več let ukvarjajo z zaščite lesa. Ob tem zatrjujejo, da nikakor ne smemo več odlašati s potrebnimi ukrepi, ker smo že preveč zamudili. Celo v državah, kjer imajo najbogatejše gozdove, denimo v skandinavskih deželah, so že zdavnaj sprejeli veliko ukrepov za zaščito lesa... so nam povedali v Belinki. Pri nas pa doslej o vsem tem nismo kdove koliko premišljevali. Prizadevanja strokovnjakov Belinke, da bi kar najbolj uspešno zaščitili posekan les in s tem vsaj delno omejili siromašenje našega največjega naravnega bogastva, niso nova. Začetki segajo v leta, ko je začela Belinka proizvajati Sandolin, in se nadaljujejo z novimi proizvodi, ki so namenjeni predvsem zaščiti stavbnega in vgrajenega lesa. Bistvena značilnost novih proizvodov Belinke je zaščita lesa pred biološkimi škodljivci, ki najbolj uničujejo dragoceno surovino. K vsemu temu naj dodamo le še to, da so novi proizvodi Belinke, izdelani na osnovi organskih topil, sad domačega znanja, plod dolgotrajnega dela Belinkinih strokovnjakov za kemično zaščito. Omenjeni proizvodi za zaščito' stavbnega in vgrajenega lesa bodo kmalu na trgu. V Belinki morajo rešiti le še nekatere formalnosti in že bosta na voljo BELLES IMPREGNACIJSKI GRUND 13.61 za stavbno pohištvo in BELLES IMPREGNATOR 04.60 za konstrukcijski les, ostrešja in opaže. IN ŠE KRATKA PREDSTAVITEV Naj vam ob koncu še prav na kratko predstavimo oba nova proizvoda ljubljanske kemične tovarne Belinka. BELLES IMPREGNACIJSKI GRUND 13.61 za stavbno pohištvo: Sredstvo je pripravljeno za uporabo, obarvano rahlo svetlorjavo za označevanje že omočenega lesa. Sredstva pred nanosom ni potrebno mešati. Sestavljeno je iz zračno-su-šečih alkidnih smol, vodoodbojnih snovi, organskih topil in aktivnih snovi, ki les varujejo pred plavilom, trhnobo, gnitjem in insekti. Proizvod je obenem sredstvo, ki poveča naravno odpornost lesa proti biološkim lesnim škodljivcem. Uporabljamo ga za temeljni premaz stavbnega pohištva na prostem in v zaprtih prostorih, dež in veter mu ne škodujeta. BELLES IMPREGNATOR 04.60 za konstrukcijski les, ostrešja in opaže: Tudi ta proizvod je že pripravljen za uporabo. Obarvan je rahlo svetlorjavo za označevanje že omočenega lesa. Pred uporabo ga ni potrebno mešati. Sredstvo je sestavljeno iz zračnosušečih alkidnih smol, organskih topil in alkidnih smol, organskih belinka topil in aktivnih snovi, ki les zaščitijo pred trhnobo, gnitjem in insekti ter zdravijo les, ki so ga insekti že načeli. Sredstvo po osušenju ni več škodljivo ljudem, sesalcem in rastlinam. Skratka, Belles impregnator 04.60 poveča naravno odpornost lesa proti biološkim škodljivcem! Belles impregnator uporabljamo kot samostojno sredstvo za zaščito lesa na prostem, v zaprtih prostorih, predvsem pa tam, kjer lesa ne pre-mazujemo več, denimo za zaščito ograj, podpornikov za rastline, vrtnih garnitur, skednjev, stropnih nosilcev, ostrešij, opažev, podnic, skratka vsega lesa, ki ga želimo ohraniti dolga leta čvrstega, predvsem pa zdravega. EP Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, d® račun pri Ljubljanski banki-št 501-620-7-121100. Posamezna vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov ruj čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Lju®