Kvišku srca! Mnogo se je že pisalo o upadanju stanovske zavesti, o primerih netovariških postopkov do organizacije in do poedinih tovarišev, raziskovalo se je vzroke teh pojavov in se zaključilo z obsodbo uskokov in odpadnikov ter razmotrivanjem za čim prisrčnejšc odnose med tovariši. Tovariši, pisci teh člankov so prikazali stare, prisrč-ne odnose, ki so vladali med predvojnim učiteljstvom, opisali so nekdanja zborovanja in pozborovanja ter idealno prijateljsko življenje tovarišev na vasi. Nove razmere ustvarjajo nove odnose. Razpadajo granitne stavbe, pa tudi človeške zveze, ustanove in ideje. A nove potrebe porajajo iz mrtvih dejstev nove oblike življenja. Treba je samo zagrabiti za živl.jenjski vir nujnosti, poiskati najpravilnejši način graditve in odklanjati prepreke, ki hočejo življenje zadušiti. Čim večja je življenjska nujnost, tem večja je ekspanzivnost stvari, previden vodja usmerja le tok, ki naj odklanja s svojo silo nasprotne moči. Tesna povezanost vsega uradništva — državnega in privatnega — je življenjska nujnost armade uslužbencev. Toliko bolj nujna je kompaktna ožja enota, to je učiteljska skupina. Probojnost in udarnost ne zavisi toliko od kolikosti članov, velika armada je včasih prav slabotna, probojnost in udarnost daje duh, ki preveva čete. Vendar bi organizacija izgubila na pomenu, ako bi naraščalo število odpadnikov, znak bi bil. da bolne klice preraščajo zdrave sile v učiteljskem organizacijskem telesu. Zato bi bilo načelo kakovosti prav tako škodljivo, kakor načelo kolikosti, treba je pravilno zdraviti bolne dele našega telesa, da se itako ohrani zdrava in velika organizacija, ki bo sposobna vsaj ob gotoA'cm času uresničiti učiteljske ideale. Sedanji razvoj raznih strui ni naklonjen našemu poklicu, niti delu, niti učitelju osebno ne. Te struje so prav tako prirodne kakor nasprotne struje, zato je treba z njimi stvarno računati. Delo se vidno in nevidno. zavestno in podzavestno vrši. Organizaci.ja brani člane, prosi in zahteva, dosega uspehe in neuspehe; prav tako članstvo vsak v svojem okrožju z vsem svojim delom in pdstopkom vrši isto. Vsak uspeh zahteva delo, borbo in žrtve. Brez borbe, brez očiščenja lastnih idei in vrst ni pravilne zmage, z lahkoto doseženo uresničenje idealov prinese kopico gnilobnih misli in neprečiščcnih vrst. Pri tem prirodnem procesu odpadajo manj vztrajni, mani odporni in manj idealni borci. Borba sama že zahteva žrtve, toliko razumljivejše je odpadništvo, ako se na drugi strani nudijo udobni in topli sedeži, naslovi in gmotne koristi. Že sam začetek najsilnejše ideje — krščanstva, stoji v znamenju izdaje. Judež je izdal Boga za denar, ker mu je bil denar več kot tovarš — človek — Bog; pa tudi kazen vseh poznejših izdajalcev je podobna kazni največjega izdajstva. Judež je našel za groše sramoto in žalostno smrt, dočim se Kristusovi borci - mučeniki še danes proslavljajo z vsem sijajem. — Zakoni prirode, morale in časti so ostali isti do danes. Še vedno gledamo iz istih vidikov na odpadništvo, čeprav se zakriva s plaščem primoranosti ali lažne morale. Sedanje javno življenje hoče črtati iz seznama kreposti pogum, odločnost, neuklonljivost, načelnost in zvestobo. Lahkoživost nazorov se danes smatra za praktično prepričanje, pogum in neuklonjivost se zdita bedasti svojstvi fanatikov, zvestoba je pravljica iz starih časov, in načelnost je načelna samo do breznačelnosti. Tako se vzgajajo množice po širnem svetu, odkar je stopil škorenj pameti za vrat. Izguba poguma in z njim združenega neuklonljivega s^ališča se javlja na vseh področjih javnega življenja. Nenormalne in nemoralne zveze, dobičkaželjnost, častihlep.je, sovraštvo in škodoželjnost spremljajo vse javno življenje v največji meri. Zdi se, da je vseobče upadanje spoznanj o časti načelo tudi učiteljske vrste. Pa to ni prišlo od spodaj, nego od drugod, z raznimi vabami za lepše mesto. Učiteljstvo je spoznalo, da se napredovanje vrši po raznih učiteljstvu neznanih principih, enako premestitve. Te načine poslovanja omogočajo odredbe same, ker ni nikjer zakonske primoranosti, nego obstoje samo možnosti. Ta gibljiva možnost omogoča, na zunaj zakonit način, povsem svojevoljno podajanje pravic. To je najjasneje prikazala učiteljska rangna lista, ki je podala dokaze o gornji trditvi, v izvajanju samem se pa stvar ni izpremenila. S tem so pa tudi podani dokazi. da vodnikom javnega življenja ni za razmah pravičnosti in zdravih <ter poštenih načel, nego da je v njih interesu razmah čim širše podrejenosti in prilizništva. Vodnikom ljudske vzgoje nalaga vest borbo proti vsem ljudski duši škodujočim vplivom, pa naj pridejo od koder koli! Učiteljstvo naj usmerja narodovo dušo v plemenito hotenje po pravici in lepoti. V tem prizadevanju naj ono prednjači. Zato je beg iz lastnih vrst, okoriščanje na račun tovarišev dvakrat sramotno. Je izdajstvo lastne organizacije in izdajstvo nad vzgojnim poslanstvom učitelja. Izkoriščanje konjunkture je trgovsko načelo Judov, ne more pa biti vzgojno načelo učitelja. Nočemo trditi, da je današnje življenje težje od preteklega. Nastopajo pa razdobja, ko temne sfcnce prekrijejo svetlejše, ko sila premaguje plemenita pTizadevanja in nepoštenje prerašča le,pe vzore. V takih razdobjih ljudje malega poguma izgube svojo moč za vztrajanje na površini in potonejo v smrdljivi usedlini breznačelnosti. Doba je, ko temne sence prekrivaio svetle. A dan premaga noč, sonce razjasni Oblake, ideali premagajo zmote. Učiteljstvo bo doživelo svoje vstajenje! Zato, kvišku srca! Povežimo vse sile za dobro šole in stanu! Naj bo naša organizacija armada junaških borcev! Naj učiteljstvo prednjači v borbi za zmago pravice! V svitu tega razpoloženja bodo tudi naše skupščine prisrčnejšc in živahnejše. Na mesto nezaupanja in umaknjenosti vase naj stopi iskren, pogumen in vesel tovariški izraz.