60 The Slovenian (Ljubljanian) sport in the vice of globalisation and transition Abstract In the past 20 years, huge or even tectonic shifts have happened in sports on the global scale. The short presentation of the results in this contribution aims to reveal the influence of these shifts at the time of introducing the new, i.e. changed, political system in Slovenia in 1991, especially in the capital city Ljubljana. The question is: were all the changes to the sport system truly necessary when we gained our statehood, or were some areas changed hastily and in an unplanned way to benefit the state so that many burdens of the development of sport were transferred to it. Only the results of a research project can show the real facts, and this contribution is leading the way to such research. Key words: sport, globalisation, transition, Ljubljana Rajko Šugman Slovenski (ljubljanski) šport v primežu globalizacije in tranzicije Izvleček V zadnjih dvajsetih letih je v globalnem pogledu prišlo do velikih, lahko rečemo tektonskih, premikov v športu. Kako so se ti premiki ob dodatnem – tj. spreme- njenem – političnem sistemu v Sloveniji v letu 1991 poznali, še posebno v njenem glavnem mestu Ljubljani, bomo poskuša- li s krajšim prikazom dobljenih podatkov osvetliti v tem prispevku. Vprašanje, ali so bile vse spremembe v sistemu športa res potrebne zato, ker smo postali država, ali pa smo nekatere zadeve nenačrtno in na hitro spreminjali v korist države in tako prenesli mnoga bremena razvoja športa nanjo. Šele rezultat raziskovalnega pro- jekta bi pokazal prava dejstva in ta pri- spevek je usmerjen prav k taki raziskavi. Ključne besede: šport, globalizacija, tranzicija, Ljubljana mnenja – polemike 61 Uvod „ Nobenega dvoma ni, da je svetovni šport v zadnjih tridesetih letih postal globalna dejavnost. Vse države sveta posvečajo ve- liko pozornost športu tako z vidika najširše športne dejavnosti, tj. športne rekreacije, kot tistega dela športa, v katerem športnik/i na svoji selektivni poti želi/jo ustvariti vr- hunsko stvaritev – vrhunski šport. Prvi in drugi namen udejstvovanja imata še kako pomembno tržno vrednost zaradi kapitala oz. zaradi v zadnjih letih močno poveča- ne športne industrije, ki vpliva tudi na rast nacionalnega BDP , drugi – vrhunski šport – pa ima še vedno močno komponento političnega prestiža, prodajnega in turistič- nega marketinga. Zdi se, da je bil ta prestiž med državami v Evropi najmočnejši v času hladne vojne, vendar – vsaj tako kaže – je močno prisoten še danes. Še vedno šteje- mo kolajne, še vedno gradimo faraonske objekte za gledalce (zdaj predvsem v de- želah tretjega sveta in v bivših republikah SZ), še vedno se borimo za organizacijo največjih prireditev, še vedno povečujemo tekmovalne sisteme ob že tako enormno razbohotenih, še vedno si izmišljujemo (iz- umetničene) nove športne panoge, vedno več je afer z nedovoljenimi sredstvi, ko- rupcije in dogovarjanja rezultatov tekem, še vedno preštevamo dobičke za prestiž, še vedno računamo na povečanje BDP s pomočjo športa … Še bi lahko naštevali, vendar moramo iz opisanih vidikov kreniti na pot sprememb, ki so se – če so se – do- godile pri nas v Sloveniji in posledično v Ljubljani. Na pragu velikih spre- „ memb V ospredju naše pozornosti bodo društva in le tisti šport v društvih, ki je usmerjen v doseganje dosežka/rezultata. Zato v tem prispevku o športnih društvih in športu nasploh ne razčlenjujemo niti športne re- kreacije niti t. i. športne vzgoje v društvih in v vseh drugih za to pristojnih institu- cijah. Obe področji – športna vzgoja in športna rekreacija – zahtevata samostojno obravnavo, ob enem pa je športna vzgoja v vzgojno-izobraževalnem sistemu tako in tako v pristojnosti države in je zato posebej urejana z zakonskimi ter podzakonskimi akti kot vsa druga vzgojno-izobraževalna področja ter jo lahko država ureja kot sama meni, da je najbolje. Marsikdaj pozabimo, da je bila 'telesna kul- tura' (v nadaljnjem besedilu le šport, termin telesna kultura pa le, kadar ga zaradi dikci- je moramo uporabiti) že 1971 z ustavnimi dopolnili k zvezni ustavi SFRJ (Ustava, 1974) v celoti pristojnost republik in pokrajin, tako kot tudi vse druge družbene dejavno- sti. Kakšen naj bi torej bil šport v Sloveniji, je bilo odvisno le od republik in pokrajin samih. Na zvezni ravni je bila do leta 1971 Komisija za telesno kulturo pri zveznem iz- vršnem svetu, po tem letu pa ni bilo več nobenega državnega organa za šport, bili sta le osrednji društveni organizaciji – Zve- za za telesno kulturo Jugoslavije (ZTKJ) in Jugoslovanski olimpijski komite (JOK) (Šu- gman, a, b, c 1999). Posebnost v Jugoslaviji je bila še ta, da je bil 'doma' JOK nekakšen 'privesek' ZTKJ, medtem ko se je do med- narodnega olimpijskega gibanja kazal kot samostojna organizacija. Tudi 'potnike' za olimpijske igre sta na skupni seji določali predsedstvi ZTKJ in JOK. Finančna sredstva za programe ZTKJ in JOK so bila zagoto- vljena v proračunu Zvezne skupščine. V Sloveniji smo takoj po ustavnih amand- majih 1971 ustanovili sektor za šport pri Republiškem Sekretariatu za prosveto in kulturo, vendar je v celoti vodila politiko športa osrednja društvena organizacija – Zveza telesnokulturnih organizacij Sloveni- je (ZTKOS ali ZTKS, ime se je spreminjalo), ki ji je prej omenjeni sekretariat v republiškem proračunu zagotavljal sredstva za njeno delovanje in delovanje/programe vseh včlanjenih strokovnih panožnih zvez. Zapi- sati je treba, da so za šport v vseh realsoci- alističnih državah bila pristojna ministrstva za izobraževanje in zato je tudi Slovenija šport namenila temu vladnemu podro- čju (The Sports structure, 1987; Šugman, 1992a.; Zoran Verovnik, sekretar na MIZŠ, osebna komunikacija, januar 2016). Za sistemsko ureditev financiranja vseh družbenih dejavnosti so bile sredi sedem- desetih letih z zakoni ustanovljene samo- upravne interesne skupnosti (Zakon, 1973), katerih temeljni namen je bilo financiranje njihovih dejavnosti; tudi športa. Pomembne razlike v „ sistemih S padcem Berlinskega zidu in z velikimi spremembami političnih sistemov v vzho- dno evropskih državah so nastale tudi velike spremembe v športu. Bivši državni sistem športa je v omenjenih državah postopno razpadel (Šugman, Žvan in Bergant 1993; Šugman in Žvan, 1995; Šugman, 2006). Ob vsem doslej opisanem se je v Sloveni- ji leta 1991 dodatno zgodila še ena velika sprememba – osamosvojitev Sloveniji in uveljavitev novega političnega sistema. Vse prej opisane spremembe v svetu in pri nas so vplivale na (a) povečano vlogo drža- ve v športu, (b) na organiziranost v vladni in civilni sferi športa (c), na njegovo finan- ciranje, (d) na lastnino športnih objektov in naprav, (e) na kadrovsko problematiko, (f) na razvoj stroke in končno (g) na sam položaj športnih društev in rezultate špor- tnikov. Slednje je za naš prikaz osrednjega pomena. Država in šport „ Tudi Slovenija je po spremembi politične- ga sistema zadržala upravni organ za šport v okviru ministrstva za izobraževanje, kot je bil ta (že zapisano) v vseh bivših realsocia- lističnih sistemih. Z osamosvojitvijo Slove- nije in uvedbo parlamentarne demokracije so se od vsega začetka odnosi med državo in društvenimi organizacijami začeli spre- minjati; država je posegla v civilno družbo (Kustec-Lipicer, 2005). Upravni organ za šport je kmalu po letu 1991 najprej pristo- pil k neposrednemu financiranju športnih dejavnikov na ravni republike in pri tem v celoti odstranil vsako vlogo Športne zveze Slovenije (ŠZS) tudi pri svetovanju financira- nja programov vključenih strokovnih zvez v ŠZS in tudi same ŠZS. ŠZS je ostala brez potrebnega denarja; ni bila takoj pripravlje- na na velik preobrat v financiranju,poleg tega ni imela odmevnih tekmovanj, zato ni mogla takoj globlje poseči po sponzorjih. Dejansko se je začel proces podržavljanja športa (Ali šport podržavljamo, 1992), ki ga je v dobri meri v vseh pogledih pod- piral Komite za razvoj športa Sveta Evrope (CDDS CE), kjer so ga – kar je razumljivo, saj je bil komite vladni organ evropskih držav članic Sveta Evrope – podpirali in v praksi uveljavljali predstavniki tudi našega mini- strstva doma. Postopno se je začel pri nas proces zakon- skega urejanja športa, kar najbolj realno kaže Tabela 1 (Šugman, 1992b.; Marko Raj- šter, sekretar na MIZŠ, osebna komunikaci- ja, januar 2016). 62 Tabela 1: Zakonski predpisi na področju športa leta 1991 in 2015 Zakonodaja na področju športa zakonski predpisi 19 91 2015 zakoni 4 14 uredbe - 3 odloki - 1 pravilniki - 22 sklepi - 3 Po oceni OKS-Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) pa naj bi celo preko 40 zakonov in podzakonskih aktov iz različnih vidikov urejalo področje športa (Gabrovec, 2016). Če v Sloveniji do spremembe političnega sistema na področju športa skoraj nismo poznali zakonske regulative, se je ta v dvaj- setih letih neverjetno povečala; t.r. vse, kar je le mogoče, smo ali poskušamo urediti z zakoni in podzakonskimi akti. Šport kot najbolj svobodna dejavnost – tako pravi- jo sociologi – je postal ujetnik zakonskih okvirov. Organiziranost vla- „ dnih organov in ne- vladnih organizacij V zahodnih demokracijah Evrope šport ni vezan le na ministrstva za izobraževanje (razen športne vzgoje v vzgojno-izobra- ževalnih institucijah), saj ima ta del športa, o katerem razglabljamo, posebno močan gospodarski in politični pomen. Da bi ra- zumeli ta vidik organiziranosti športa v vladni sferi, navajamo rešitve v nekaterih drugih – nam bližnjih – državah. V Italiji je za šport odgovoren sam predsednik vlade (prej ministrstvo za turizem in prireditve); v Avstriji ministrstvo za obrambo (v bistvu so za šport odgovorne deželne vlade, le za vrhunski šport imenovano ministrstvo); na Madžarskem ministrstvo za človeške vire; na Švedskem ministrstvo za zdravje (prej ministrstvo za kulturo, še prej pa za gospodarstvo); v Grčiji ministrstvo za kul- turo in šport; v Nemčiji ministrstvo za no- tranje zadeve in na Hrvaškem ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport (kot pri nas) (Šugman, 1992 a.; Zoran Verovnik, se- kretar na MIZŠ, osebna komunikacija, janu- arja 2016). Kot je iz tega kratkega pregleda razvidno, so v različnih državah različne re- šitve, vendar imajo vse države sveta svoje nacionalne olimpijske komiteje (NOK), ki jih priznava MOK, ker drugače športniki NOK ne bi mogli nastopati na olimpijskih igrah (OI). Mnoge države pa imajo še vedno močno društveno organizacijo kot krovno organizacijo civilne sfere športa, ki dejan- sko vodi vso politiko športa. Omenimo lah- ko Avstrijo (Zvezna športna organizacija), Madžarsko (Športna zveza Madžarske), še zlasti pa Švedsko z izjemno močno športno konfederacijo. ŠZS, ki je 1991 vodila osamosvojitveni pro- ces v športu, je začela takoj izgubljati svoj takratni položaj tako do upravnega orga- na doma kot v mednarodnem merilu. Da bi slovenski športniki lahko sodelovali po osamosvojitvi že na prvih OI 1992, smo ustanovili svoj NOK, ki ga je že v začetku leta 1992 priznal MOK kot svojo organiza- cijo (Šugman, 1999c.). Že z ustanovitvijo si je novo-ustanovljeni Olimpijski komite Slovenije (OKS) zagotovil položaj in pri- stojnost predstavljati Slovenijo v MOK in olimpijskem gibanju, po združitvi s ŠZS (decembra 1994) pa tudi v vseh nevladnih organizacijah v Evropi in svetu. Po letu 1992/93 se je na ravni države bistve- no spremenila organiziranost vladnih orga- nov in le delno tudi nevladnih organizacij. Te spremembe kaže Tabela 2 (Šugman, 1992; Marko Rajšter, sekretar na MIZŠ oseb- na komunikacija, januar 2016). Tabela 2: Spremembe v organiziranosti vladnih organov in nevladnih organizacij Vladni organi in nevladne organizacije za šport v Republiki Sloveniji 1990 Vladni organi športa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – direktorat za šport Nevladne organizacije športa Športna zveza Slovenije Strokovne panožne zveze 2015 Vladni organi športa Odbor za šolstvo in šport Državnega zbora (matično telo) Strokovni svet za šport Vlade RS Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – direktorat za šport Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj Zavod za šport RS Planica Nevladne organizacije športa Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez Znotraj OKS delujeta slovenska olimpijska akademija in Klub olimpijcev Strokovne panožne zveze Skupni organ vladne in civilne sfere Fundacija za financiranje športnih organizacij Tabela 2 nam kaže množico vladnih orga- nov v primerjavi z organizacijami nevladne sfere. Ob kopici že prikazanih zakonov in podzakonskih aktov je razumljiva tudi ve- čja vladna organiziranost, ki je Slovenija do osamosvojitve sploh ni poznala. Večje število vladnih organov je delno razumljivo tudi glede na spremembe načina financira- nja in pristojnosti, ki jih je določila vlada oz. Državni zbor z zakoni. Financiranje športa „ Financiranje programov športa na državni in lokalnih ravneh se je po 1992 v celoti spremenilo. Na državni ravni sta financira- nje športa prevzela Ministrstvo za izobra- ževanje, znanost in šport (MIZŠ – upravni organ se je v 25 letih imenoval različno) za proračunska sredstva iz integralnega pro- računa RS in po ukinitvi Loterije Slovenije (Zakon, 1996, 1997) posebna Fundacija za financiranje športnih organizacij (Odlok, 1998). V zadnjih letih pa dobiva določena sredstva država za šport tudi iz strukturnih skladov EU (predvsem za investicije). V splošnem lahko zapišemo, da so se sred- stva za šport iz prej naštetih virov v letih 2009, 2010 in 2011 glede na BDP zviševala, potem pa v letu 2012 strmo padla. V letu mnenja – polemike 63 2013 (Slika 1) so se glede na predhodno leto spet povečala predvsem zaradi večje- ga deleža sredstev iz proračuna RS (Grujić, 2014). Ob tem pa je treba omeniti, da je po- stopek za pridobivanje sredstev iz prvega ali drugega vira dokaj kompliciran – zbiro- kratiziran. Skupna javna sredstva za šport v letu 2013 so nekaj več kot 0,40 odstotkov BDP in so primerljiva s sredstvi v bivšem sistemu, ko je bil odstotek 0,35–0,40 nacionalnega do- hodka (ND – odvisno od leta). Podatki Slike 2 (Grujić, 2014b) kažejo, da je delež sredstev MIZŠ glede na proračun RS v letu 2012 občutno padel: iz cca 1,52 % v letu 2011 na cca 1,28 % oz. se je delež po- novno povečal v letu 2013 na 1,32 %. Če tem sredstvom prištejemo še delež sred- stev iz EU, pa je skok deleža izjemno po- višan na cca 1,69 %. Gre za sredstva, ki jih je RS dobila iz EU za izgradnjo Nordijskega centra v Planici. Deleži sredstev za šport v občinah se razlikujejo in so v razponu od 0,5 do 8,0 % občinskih proračunov (npr.: v občini Kranj so bila v letu 2009 sredstva za šport 7,3 % (Jelko Gros, osebna komunika- cija, 29. 3. 2016). Omeniti kaže, da je bilo financiranje športa do leta 1970 v Sloveniji dokaj neurejeno; Slovenijo so s svojim deležem 0,29 % po vlaganju v šport glede na ustvarjeni naro- dni dohodek (po takratni terminologiji oz. ekonomskih statističnih kazalcih) prehitele BIH (0,50 %), Hrvaška (0,37 %) in Srbija (0,44 %). Bistveno se je izboljšalo stanje po usta- novitvi telesnokulturnih skupnosti (TKS) 1974, vendar je bil delež sredstev za šport samo iz proračuna RS v letu 2013 (1,31 %) znatno manjši, kot je bil v času telesnokul- turnih skupnosti, ko se je 'telesna kultura' financirala iz posebnega prispevka – bru- to osebnega dohodka. Največ sredstev je takrat 'dobil šport' iz javnih sredstev v prvih dveh letih telesnokulturnih skupno- sti 1974–1975, ko so bila sredstva za šport občutno večja, kot so bila za kulturo, zato je takratni IS Skupščine SRS po hitrem po- stopku 'športu' znižal prispevno stopnjo iz bruto osebnega dohodka tako, da je bila stopnja za šport daleč izpod stopnje za kulturo (Šugman, 1972; Šugman, 1974a.; Šu- gman, 1974b; Šugman in Giacomelli, 1982). Tako bivši Komite za telesno kulturo IS S SRS (1970–1975) kot Telesnokulturna sku- pnost Slovenije (1976–1990) sta financirala 'šport' vseh dejavnikov športa v Sloveniji preko takratne ZTKS. Eno temeljnih vprašanj v financiranju špor- ta je vprašanje sredstev Fundacije za finan- ciranje športnih organizacij. Do 1995 je s temi sredstvi (iz vira Loterije Slovenije) raz- polagala ŠZS, delitev po programih zvez pa sprejemala njena skupščina. Zakaj se danes sredstva fundacije za šport uvrščajo med javna sredstva (niso sestavni del integral- nega proračuna), verjetno ni znano. Zakaj naj ne bi bil vir fundacije avtonomen vir OKS–ZŠZ, kar bi se lahko že zdavnaj naučili od najbližjih sosedov na zahodu (CONI?!) (Gabrovec, 2016)? Že s spremembo v finan- ciranju športa bi naredili velik korak naprej za večjo avtonomijo društvene organizira- nosti športa. Med poznavalci športa sta že več let v raz- pravi dva pristopa za financiranje športa: (a) Slovenija ni tako bogata, da bi lahko financirala že preko 90 znanih športnih panog pri nas (znotraj njih pa še množico disciplin) in zato je treba sprejeti prioritetni red panog, ki so pomembne za Slovenijo in jim v financiranju iz javnih virov nameniti prednost ter (b) vsaki panogi moramo na podlagi stroke in možnosti trženja pustiti odločitev, da se uveljavi v svetu. Prvi pri- stop je že dolgo znan in pri nas mnogo- krat uveljavljen v praksi. Prvič je prioriteto panog za financiranje 'športa' sprejela že Skupščina FZS leta 1947 (Zapisnik, 1947; 10 let, 1955a), za tem 1964 konferenca ZTKS (Aktualni problemi, 1964), kasneje t.r. vse konference ZTKS za njo in TKS Slovenije. Pomembnost panog in njihovo financira- nje so sprejemale skoraj vse države vzho- dnega real-socialističnega bloka do spre- memb političnih sistemov. Poznano je, da se je NDR iz politično prestižnih razlogov odpovedala že visoko uvrščenim reprezen- tancam v odbojki, rokometu in nogometu v Evropi (za osvojeno mesto na EP , SP ali OI prejme celotno moštvo le eno kolajno) in namesto njih uvrščala v svoj prednostni red predvsem gimnastiko in plavanje, kjer lahko en tekmovalec osvoji več kolajn. Dru- gi pristop je našel pri nas svoje mesto tudi v 18.b. členu sporazumu 1976 (Samoupravni sporazum, 1979), kjer piše: »/ …/ da bomo zagotovili razvoj »s podporo posameznikom – vrhunskim športnikom določenih kategorij v občinah in republiki (po enotni kategoriza- ciji) ne glede na športno panogo, posebej je treba zagotoviti možnosti za športni razvoj tistim mlajšim kandidatom, ki imajo pogo- je, da v določenem času dosežejo vrhunske športne dosežke.« V Sloveniji je bila izvede- Slika 1: Financiranje programov športa na državni in lokalnih ravneh. Slika 2: Delež sredstev MIZŠ glede na proračun RS. 64 na tudi obsežna raziskava o pomembnosti športnih panog v našem prostoru (Petrović idr., 1973). Po letu 1993 sta MIZŠ in FŠ uveljavila nov pristop v financiranju športa: na podlagi programskih prošenj izvajalcev športne dejavnosti sofinancirata programe po vse- binskih sklopih. Kot primer navajamo OKS, ki je v letu 2013 prejel iz MIZŠ in fundacije 36,2 % potrebnih sredstev oz. v tisoč EUR– 1.432,4 EUR, kar pomeni, da je moral OKS-ZŠZ s pomočjo sponzorjev, tujine in lastno dejavnostjo zbrati za izredno razširjeni program (ne le za redne poletne in zimske OI), ampak za mnoga tekmovanja mladih (tudi za OI mla- dih) 2/3 manjkajočih sredstev. Znano je, da prispevata dva republiška vira med 20 in 25 % vseh sredstev, ki jih špor- tni subjekti na republiški ravni potrebujejo za uresničevanje svojih programov brez investicij. Pomeni, da morajo izvajalci pro- gramov zbrati 75–80 odstotkov denarja iz drugih virov. V bivšem političnem sistemu, kjer je prevladovala družbena lastnina, so športna društva preko direktorjev – lju- biteljev športa – to še zmogla. Danes ob zasebni lastnini podjetij, ko prevladuje ka- pital, pa je to izjemno težko. Sponzorji, to- rej zasebni lastniki podjetij – ki so po vrhu vsega že mnogi tujci – pa dejansko tega denarja niso več pripravljeni vložiti v šport. In če tudi so določena zasebna podjetja še pripravljena vlagati v šport, je razumljivo, da želijo ti vlagatelji dobiti za to povračilo/ ekvivalent v ekonomski propagandi. Zato so danes sponzorske pogodbe izjemno pomembni dokumenti, katerih pogodbe- ne obveznosti se morajo v celoti udeja- njiti. Spori se običajno rešujejo na rednih sodiščih, ker gre v sponzorskih pogodbah za civilno-pravna razmerja. Pri tem ne gre pozabiti, da je pri sponzoriranju športnih društev ali prireditev s strani gospodarskih družb gotovo najmočnejši faktor televizija. Brez neposrednih prenosov za reklamiranje produktov sponzorjev v načelu ni več de- narja iz tega vira. Ker sta pri financiranju programov društev v celoti usahnila članarina in prihodek od vstopnin, tudi zaradi nižje kakovostne rav- ni moštvenih športov, je razumljivo, da na vseh koncih in krajih primanjkuje denarja. Zato mnogi slovenski izvajalci športnih programov, posebno organizatorji velikih športnih prireditev, iščejo sponzorje v tuji- ni. Lastnina športnih „ objektov in naprave Lastninska razmerja na športnih objektih ter napravah so večplastna in za razumeva- nje tega pomembnega segmenta športa moramo vsaj za nekatere objekte malo seči v čas med obema svetovnima vojnama. Najprej gre za celoten kompleks domov/ objektov bivših sokolskih društev, ki jih je po drugi svetovni vojni z zakonom (Zakon, 1945) pridobila Fizkulturna zveza Slovenije. Na podlagi sprememb in dopolnitve Zako- na o društvih (Zakon, 1947) in odpravi tega zakona iz leta 1945 (Zakon, 1948) ter njene Uredbe (Uredba, 1947) z navodili je bila do- ločena uporaba vseh objektov in naprav za telesno vzgojo. Na podlagi sklepov razšir- jenega plenuma FZS 1952 (Plenum, 1952; osebni arhiv Šugman; osebni arhiv Tjaše Andree, odvetnica, osebna komunikacija, 22. februarja 2016; Rakočević, 1991) je bilo celotno premoženje FZS razdeljeno med novo ustanovljeno Zvezo športov Sloveni- je (ZŠS) in Zvezo za splošno telesno vzgojo Partizan Slovenije. Partizan je dobil vse do- move z zemljišči predvojnih društev Sokol, Planinska zveza domove, koče in njim vsa pripadajoča zemljišča, Strelska zveza vsa strelišča in Konjeniška zveza vse objekte za konjeniški šport; vse ostale športne objek- te in naprave pa je dobila ZŠS (Dom Ilirije v Planici, Stadion za Bežigradom, hotel v Podkorenu, stavbo Slovenija-športa na Dal- matinovi ul. v Ljubljani in nekatere druge objekte). V tem času je ZŠZ pridobila tudi stavbo in veliko zemljišč v Seči pri Portoro- žu, kjer je bil (okrog 1956) sedež Šolskega centra za šolanje amaterskih kadrov. Objek- ti ZŠS (ime osrednje zveze se je skozi čas spreminjalo v ZTKOS, ZTKS in ŠZS) pa so v petdesetih letih delovanja omenjene zveze doživljali različne usode; največ jih je prešli v druge roke. Po osamosvojitvi Slovenije 1991 so domovi Partizana leta 1993 prešli na novoustanovljeno Športno unijo Slove- nije (ŠUS) (Zapisnik, 1993; Šugman, 1999b; Panika, 2016) in tako so bivša sokolska (za tem partizanska) društva ostala brez do- mov. ŠUS jih je postopno vračal/prodajal nazaj občinam, vendar se danes z njimi ravna zelo različno – v glavnem propadajo. Vse do osamosvojitve Slovenije so torej bila mnoga športna društva lastniki športnih objektov, tako kot so bila za kulturo kultur- na, za gasilce gasilska, za lovce lovska ipd., saj so mnoge objekte zgradili člani društev s prostovoljnim delom, mnogi pa so bili postavljeni s samoprispevki občanov. Vlada RS je leta 1993 prenesla nekdanjo športno društveno in družbeno premože- nje na lokalne skupnosti, objekte republi- škega pomena (npr. Planico) pa na državno raven. Predsedstvo ŠZS je tega leta v po- sebnem gradivu opredelilo svoje poglede na mnoga vprašanja o športu v tem obdo- bju in med drugim predlagalo Vladi RS '… moratorij nad lastninjenjem objektov v štirih točkah … '; (predsedstvo ŠZS je predlagalo vladi, da naj društvena lastnina ostane še naprej društvena; naj o lastnini društev od- loča najvišji organ društva ali zveze; naj z nekdanjo družbeno lastnino na športnih objektih upravljajo društva in naj velike objekte – ki jih je težko vzdrževati – upravlja država); enako stališče je zavzel tudi Svet društvenih organizacij Slovenije (SDOS): »/ …/ društvena lastnina je nedotakljiva …« (Šugman, 1999e, f). Vlada predloga ŠZS in SDOS ni sprejela. Občine so tako prevzele v upravljanje mnoge objekte in za njihovo upravljanje ter vzdrževanje imenovale jav- ne zavode. Tako zdaj lokalne skupnosti/jav- ni zavodi upravljajo z objekti; rešitve, kako društva koristijo športne objekte javnih za- vodov, pa so od občine do občine različne. So občinski javni zavodi, kjer slednji pre- vzemajo vse stroške društev pri njihovem koriščenju; so občine, kjer morajo klubi pla- čevati minimalno najemnino; nekje klubi plačujejo celo ekonomsko ceno najemni- ne; so občine, kjer samo z večjimi objekti upravljajo zavodi, z manjšimi pa krajevne skupnosti ali društva ipd. Športni delavci, ki so nekoč z ljubeznijo in brezplačno skrbeli za vzdrževanje 'svojih' objektov, so se sicer rešili težkega bremena vzdrževanja, vendar so izgubili svojo 'materialno' bazo. Izjema so planinske koče, ki so v lasti društev, z manj- šim deležem tudi PZS in občine, nekatere koče pa so v zasebni lasti (Damjan Omerzu, strokovni sodelavec, osebna komunikacija, 18. februarja 2016). Po letu 2010 se je bistveno izboljšala špor- tna infrastruktura velikih objektov v Slove- niji, še posebej v Ljubljani. Omenimo lahko kompleks Stožic, Nordijski center v Planici, Gimnastični center v Ljubljani, biatlonsko središče na Pokljuki, nogometni center na Brdu, pa tudi mnoge adaptirane večje in manjše športne dvorane in stadione v Lju- bljani, Kopru, Mariboru, Celju … Na ravni države upravlja z Nordijskim cen- trom Planica Zavod za šport RS Planica, ki ima delno zagotovljena sredstva v proraču- nu, v prihodnje pa načrtuje zavod pokritje vseh stroškov vzdrževanja in upravljanja z najrazličnejšimi dejavnosti, še posebej v povezavi s turizmom v tem delu Slovenije. mnenja – polemike 65 Kadrovska problema- „ tika Kadrovsko problematiko v športu, ki ga obravnavamo, je mogoče ocenjevati iz treh zornih vidikov: (a) vodstvenih struktur strokovnih zvez na vseh ravneh, (b) profe- sionalnih delavcev v športu in (c) športnika – profesionalca, ki mu je športna dejavnost poklic. Slednjega bomo podrobneje opi- sali v poglavju 'Položaj športnih društev in rezultati športnikov.' V prejšnjem sistemu so člani društev izbirali za vodenje društev/zvez predvsem ljudi iz politike in gospodarstva, saj so imeli veliko moč pridobivanja denarja za 'njihove klube' iz delovnih organizacij. Kdo so bili ti ljudje, vemo malo. Študij o 'funkcionarjih' (v tujini ima termin funkcionar negativni prizvok) je malo. Nekaj je študij, ki so bile opravljene že pred mnogimi leti v državah zahodne de- mokracije; ena pa je tudi pri nas (Šugman, 1982). Znano je bilo, da so imeli nekaj razi- skav tudi v bivši SZ in NDR, vendar izsledki njihovih raziskav nikoli niso videli luč sveta, ker je bil šport močno politično dimenzi- oniran in v celoti v rokah države. Nekaj pa je takih, ki morda vsaj malo osvetljujejo kadrovsko problematiko danes. Omenimo lahko naslednje: Magnane (1964) je v svo- jem delu Sociologia du sport ugotovil, da ‘funkcionarji’ na področju športa v Franciji sploh ne pristajajo na to, da bi dajali kakr- šne koli podatke o sebi; Becquart – Lecler- cg (1976) je v raziskavi v Franciji dokazal, da sta osebni delež in prostovoljno sodelova- nje v športnih društvih predvsem faktorja osebnega vzpona in želje po napredova- nju v politiki; Heinemann (1977) je športne ‘funkcionarje’ razvrstil v tri skupine: prvo skupino sestavljajo pomembne osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja, v drugo je uvrstil ljudi, ki ‘bežijo’ od doma (in družine), v tretjo pa je uvrstil bivše špor- tnike. Poudarja, da ‘funkcionarji’ premalo poznajo zakonitosti športa; Heinilä (1978) je proučeval sistem vrednot finskih športnih ‘funkcionarjev’ in ugotovil, da se preveč poudarjajo pozitivni učinki njihovega dela. Pravi, da ostajajo ‘funkcionarji’ v športu na svojih položajih zelo dolgo, dokler lahko ‘držijo predsedniško palico’ v svojih rokah; Chazaud (1981) pa ugotavlja, da se mnogi prav preko športa želijo uveljaviti v politič- nem življenju Francije. Verjetno nekatere ugotovitve raziskav sredi oz. konec prejšnjega stoletja v zahodnih demokracijah veljajo zdaj tudi pri nas. In to: noben vodja zveze ali društva ne želi materialnih koristi za sebe (če gre za izje- mo, ki potrjuje pravilo); zaradi odmevnosti športa v medijih lahko vodja postane me- dijska osebnost, ki mu omogoča vzpon v lokalno in tudi državno politiko; zdaj osta- jajo vodje na svojih položajih 'zelo dolgo, dokler lahko držijo predsedniško palico' (Heinilä, 1978). Reelekcijskih dob in študij o 'funkcionarjih' pri nas ni več. Vendar ne gre pozabiti, da se zlasti v zadnjih letih v zvezi s 'funkcionarji' na najvišji ravni – vsaj v ne- katerih panogah v svetu – pojavljajo veliki korupcijski škandali (podkupovanja pri gla- sovanju za organizacijo velikih tekmovanj, kupovanja glasov pri volitvah za vodilna mesta, vnaprej dogovorjeni rezultati zaradi športnih stav, doping afere ... itd.), ker se na mednarodni (v mnogih državah pa tudi na državni) ravni 'obračajo milijarde. Šport je postal posel, kar je reklamirala tudi Športna loterija Slovenije – 'Šport je velik posel'. Veliko vlogo v športu so po letu 1991 dobi- le strokovne službe, ki so se močno razširile in profesionalizirale. To nam kaže Tabela 3, v kateri pa ni zajetih profesionalnih služb strokovnih panožnih zvez. Omenimo pa vendarle, da je bilo do 1975–80 v takratnih republiških strokovnih zveza zaposlenih zelo malo delavcev; nekateri profesionalci so bili zadolženi za vodenje pisarn dveh ali celo treh zvez, vendar je takrat delovala ob profesionalcu množica prostovoljcev, naj- več študentov. Večjo profesionalizacijo na zvezah (v nekaterih zvezah je danes zapo- slenih 20 in več profesionalcev) zasledimo po letu 1995. (V osebni komunikaciji o zaposlenih leta 2015 so januarja in februarja 2016 posredo- vali podatke Samo Košir za OKS, mag. Katja Koren za fundacijo, Zoran Verovnik za MIZŠ in Jelko Gros za zavod; ostali podatki – za ŠZS in TKS – so povzeti po konferencah oz. skupščinah obeh organizacij.) Nedvomno je zanimiva razporeditev profe- sionalnih delavcev skozi 40 let, še posebno, kako so se zaposlovali delavci na MIZŠ in osrednji športni organizaciji nekoč v ŠZS, zdaj v OKS-ZŠZ. Razumljivo je, da so se naloge na področju športa po razdružitvi športa od zveznih športnih organizacij v bivši SFRJ in s sloven- sko državnostjo bistveno spremenile, ven- dar so nam lahko zaposlitve na ravni drža- ve (ponovno poudarjamo brez zaposlenih delavcev v strokovnih panožnih zvezah, ki so dejansko sprejeli največ novih zadolži- tev) kažipot za prihodnje. Zanimiva je zaposlitev na Zavodu za šport RS Planica, ki združuje več pomembnih strokovnih služb, saj so v njegovih enotah tudi muzej športa, celotna informatika športa, enota za šport otrok in mladine ter (še posebej izgradnja) zdaj vzdrževanje ter upravljanje z Nordijskim centrom Planica. V oči bode dejstvo, da je zaradi obsežnih nalog redno zaposlenih delavcev v tem za- vodu dejansko malo v primerjavi s številom delavcev v MIZŠ. Položaj športnih dru- „ štev in rezultati špor- tnikov Športna društva so bila ustanovljena z Zakonom o društvih (Zakon, 2009, 2011) in so posebnega nacionalnega pomena za vsako družbo. »Nobenega dvoma ni, da organizacije prevzemajo osnovne družbene Tabela 3: Profesionalni delavci v športu na ravni republike leto MIZŠ TKS S ŠZS OKS skupaj FŠ Zav. 1972 2 je ni bilo 7 ga ni bilo 8 – ga ni bilo 1982 3 5 8 ga ni bilo 16 – ga ni bilo 19 92 6 je ni bilo 7 3 16 – ga ni bilo 2012 17 ju ni bilo več 24 41 – 9 2015 10 ju ni bilo več 24 34 – 20* Legenda: MIZŠ = Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport TKS S = Telesnokulturna skupnost Slovenije ŠZS = Športa zveza Slovenije OKS = Olimpijski komite Slovenije FŠ = Fundacija za financiranje športnih organizacij Zav. = Zavod za šport RS Planica * = v Zavodu je razporeditev zaposlenih takšna: 3 – skupne službe, 4 – za šport otrok in mladino, 2 – za informatiko, 1– za projekt Zdrav življenjski slog, 2 – v Muzeju športa in 8 – v Planici. 66 vrednote, vendar to ne zanika dejstva, da je vsaka organizacije enkratna združitev na- stanka, zgodovine, sociostrukturnega konte- ksta, tehnologije, zaposlenih, vodstva in da člani v njej proizvajajo in oblikujejo skupni sistem simbolov in pomenov, ki je posledica skupnih izkušenj iz preteklosti,« je zapisala Mesner – Andolškova (1995). Člani športnih društvih so različnih starosti, socialnega in zdravstvenega statusa, verskih in političnih prepričanj, s športom pa se ukvarjajo zara- di vzgoje, rekreacije (nameni so lahko zelo različni: zaradi izboljšanja zdravja, razvedri- la, druženja …) do tega, da bi vsaj nekateri člani društva postali tekmovalci, tudi zaradi vrhunske ustvarjalnosti. In prav zaradi pe- strosti dejavnosti so športna društva po- sebnega družbenega pomena. Tudi za to imajo podobne zakone o društvih vse države na svetu. Društvena razvejanost v Sloveniji je posebnega nacionalnega po- mena in jo lahko po njenih zgodovinskih koreninah, kulturnih vrednotah in številu društev uvrščamo na vrh društvene orga- niziranosti v Evropi. S slovensko društveno organiziranostjo se lahko primerjamo s Če- ško. Prve podatke o številu društev na Sloven- skem po 1945. letu zasledimo v poročilih FZS leta 1946, ko naj bi bilo pri nas 166 fiz- kulturnih društev (10 let, 1955b), leta 1948 pa 145 FD in 194 sekcije, ki so bile enote društev (10 let, 1955c) ter leta 1949 že 680 FD in 504 sekcij (10. let, d. 22). Po AJPES je bilo v 2015 letu 23.816 društev: športnih, lo- vskih, ribiških, pevskih, dramskih, gasilskih, filatelističnih ipd. V začetku leta 2014 je bilo v RS cca 8.000, v 2016 pa je bilo po AJPES v Sloveniji skoraj 10.000 športnih društev in cca 1.000 SP ali drugačnih oblik zasebnega dela v športu (AJPES, 2016; Andrej Kramar, višji področni referent II, osebna komunika- cije 1. 2. 2016). Slovenski šport stoji na društveni or- ganiziranosti. Ta je od društva (baze) do mednarodne ravni dvakrat vertikalno povezana: prvič preko svoje panoge (npr. atletike) do evropske in svetovne federacije ter drugič preko (zdaj) OKS-ZŠZ do Evrop- skih olimpijskih komitejev in MOK. Nič ni čudnega, da je ob prvem obisku sloven- ske športne delegacije pri J. A. Samaranc- hu 1991 v Luzani prvi mož MOK dejal: »To je Vatikan.« (Verjetno je mislil reči: jaz sem močnejši od Vatikana) (Šugman, 1999d). Posegati v to društveno sfero ne pomeni le rušenje društev (ki so tudi kulturna iden- titeta naroda), ampak pomeni tudi rušenje vrhunskih športnih stvaritev. Kajti nihče drug kot samo društva ob izdatni denarni pomoči staršev in velikih ljubiteljev dolo- čene panoge – članov društev – so doslej 'ustvarili vrhunske športnike.' Samo v neka- terih specifičnih panogah (npr. v smučanju zaradi snega in števila dni skupnih priprav, ki so od discipline do discipline različna) nadgrajujejo zveze že oblikovano športni- kovo osebnost in njegovo pot. Za jasnejšo podobo te misli lahko zapišemo: Katanec ali Zdovc v reprezentancah ne bosta 'nare- dila' nobenega novega vrhunskega igralca (lahko znanje nekaterih le nadgradita), igra- lec se 'naredi' le v klubu. Lahko pa sestavita, glede na veliko število naših dobrih igral- cev v tujini, ki igrajo tudi v najmočnejših klubih Evrope, zelo močne reprezentance (kot primer navajamo: nogometna repre- zentanca na SP , odlična mesta odbojkarjev, rokometašev in košarkarjev na EP , presene- tljivo uvrstitev hokejistov na OI ipd.). Vpra- šanje za naše igralce v tujini je samo eno: ali sploh želijo vsi najboljši braniti barve domovine – Slovenije. V zadnjih 30 letih je bilo ustanovljenih več različnih mednarodnih športnih asociacij kot jih je bilo od ustanovitev MOK 1894 do 1995. Vzroki za ustanovitev so bili zelo raz- lični, največkrat pa so povezani s prestižni- mi ambicijami športnih delavcev. Samo na kratko poglejmo današnjo stanje organiziranosti športa v civilni sferi na ravni države. Tabela 4 kaže neverjetno razvejanost dru- štvene športne sfere na Slovenskem, ki izhaja iz kulturnih, zgodovinskih, že pred prvo svetovno vojno tudi političnih, ko- Tabela 4: Razvejanost društvene športne sfere na Slovenskem Izvajalci športne dejavnosti društvene sfere 2015 Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez združuje (Samo Košir, samostojni strokovni sodelavec OKS – ZŠZ za pravne in kadrovske zadeve, osebna komunikacija januarja 2016) 34 nacionalnih športnih zvez olimpijskih športov 20 zvez, ki jih MOK priznava 18 nacionalnih športnih zvez ne olimpijskih športov 76 občinskih športnih zvez 21 športnih zvez in združenj 4 športne zveze in združenja, ki se pretežno ukvarjajo s športno rekreacijo 3 zamejska športna združenja (dejansko sta le dve : v Avstriji in Italiji, na Madžarskem pa je za šport odgovorno splošno združenje – Zveza Slovencev v Monoštru) K tem izvajalcem moramo prišteti še – po AJPES – cca 10.000 športnih društev (Zavod za šport RS Planica pa v svojih poročilih obravnava le 3.749 društev, ki so vključeni v strokovne panožne zveze in 65 strokovnih zvez). renin in prizadevanj Slovencev za njihovo samostojno državo. Pregled vrhunske športne ustvarjalnosti skozi zgodovino kaže, da smo Slovenci imeli, da imamo in da (po vsej verjetno) bomo imeli vedno športnike, ki so in bodo v individualnih športnih panogah v svetov- nem vrhu. Pri imenovanju vrhunskih špor- tnikov bi lahko zelo hitro naredili napake, zato bomo omenili le športne panoge (in discipline) in ugotovili bomo, da skoraj ni panoge pri nas, v kateri se skozi čas ne bi pojavil vsaj en Slovenec v samem vrhu Evrope ali sveta: alpinizem, atletika, balina- nje, boks, deskanje na snegu, gimnastika, jadranje, jadralno letenje, judo, kajak-kanu, kegljanje, kickbox, kolesarstvo, kotalkanje, motociklizem, padalstvo, plavanje, ples, plezanje na umetnih stenah, smučanje (v vseh disciplinah), streljanje, šah, tenis, vesla- nje ... Panoge, v katerih športniki dosegajo vrhunsko ustvarjalnost, iz obdobja v ob- dobje valovijo: enkrat so na vrhu športniki ene, drugič druge panoge … to valovanje je za slovenske individualne športe/špor- tnike značilno tako v času bivšega sistema kot danes. Z daljšo kontinuiteto so že nekaj časa na vrhu prisotni smučarski skoki, kajak- kanu, ples, streljanje in judo, pred tem pa veslanje in gimnastika. Pred letom 1991 so bila tudi nekatera dru- štva s svojimi rezultati zelo odmevna in pomembna v Evropi. Omenimo lahko AŠK Olimpijo, RK Celje, RK Slovan, NK Olimpija, HK Jesenice, HK Olimpija, OK Branik itd., vendar prav ti (sicer z drugimi imeni) danes preživljajo težko krizo. Ne le ti, mnogi klubi so iz takih ali drugačnih razlogov (tudi za- mnenja – polemike 67 radi preveč ambicioznih športnih delavcev in največkrat njihovih finančnih vložkov) že v celoti propadli, životarijo ali so na robu propada, kot npr. RK Kozina, RK Drava (ž), RK Piran (ž), RK Velika Nedelja, RK Izola, RK Olimpija (ž), OK Kropa, OK Novo mesto, NK Drava, NK Izola, NK Nafta, NK Ajdovščina, NK Beltinci, NK Mura, HK Acroni, HK Celje, HK Kranjska gora, HK Vevče in še mnogi nogometni, odbojkarski, košarkarski, roko- metni in hokejski klubi itd. (Zavestno ne omenjamo klubov v vaterpolu in ragbiju, saj klubov v omenjenih panogah pri nas ni veliko in tudi njihova kakovost ni bila na visoki ravni.) Obstajajo velike razlike med kakovostnimi dosežki društev/klubov pred leti 1991, ko so mnogi imeli pomembno vlogo v bivši Jugoslaviji (nekateri so segali tudi v Evro- po), s klubskimi dosežki po osamosvojitvi. Primerjave so težavne, ker mnogih drugo in tretje razrednih tekmovanj pred letom 1991 v moštvenih športih, kot so danes v Evropi, sploh ni bilo. Klub temu so nekateri podatki zanimivi. Tabela 5: Pomembnost in dalj časa trajajo- ča uspešnost slovenskih športnih klubov v Evropi panoga klub do 19 91 19 91– 2010 2 0 11 – 2015 nogomet Olimpija S M M Maribor M S S košarka Olimpija P S M hokej Jesenice P S M Olimpija P S M rokomet Celje P S S Slovan P M M Krim (ž) P P S odbojka Branik, NKBM P M S Branik (ž) P S M ACH 0 P S * Calcit K.+Lj (ž) M S S Legenda: P – pomembnost in uspešnost S – srednja pomembnost in uspešnost M – manjša pomembnost in uspešnost * Calcit je bila ženska ekipa OK v Kamniku, ki se je 2014 preoblikovala v OK Calcit Ljubljana Glede na dejstvo, da je izjemno težko po- staviti objektivna merila pomembnosti in uspešnosti slovenskih klubov v Evropi (ocena je odvisna od števila klubov, od raz- vitosti panoge in predvsem od tekmoval- nih sistemov, ki se od panoge do panoge bistveno razlikujejo), je razvrstitev klubov v Tabeli 5 subjektivni poskus avtorja, ki lahko nosi tudi določene napačne ocene. Klubi v tej tabeli se s svojimi rezultati (uspešnimi ali manj uspešnimi) pojavljajo v Evropi skozi neko daljše obdobje, vendar ima Slovenija še več klubov (predvsem v odbojki in roko- metu), ki so po osamosvojitvi z enkratnim dosežkom v Evropi opozorili nase, vendar so kmalu ugasnili zaradi različnih vzrokov. Med njimi so nedvomno: RK Prule (m), RK Cimos (m), RK Robit Olimpija (ž), OK Calcit Kamnik (m), OK Kanal (m) itd. (za rokomet in odbojko osebna komunikacija Marta Bon in Marko Zadražnik, 16. marca 2016). Mnogi tudi neimenovani klubi, predvsem v odbojki, košarki in rokometu, tekmujejo danes občasno v evropskih nižje razrednih tekmovanjih, vendar je njihove rezulta- te težko primerjati z nekdanjimi glede na množico (resnično množico) klubov pov- prečne kakovosti in (včasih) nesmiselno razširjenih tekmovalnih sistemov. In ne gre pozabiti, da so bili mnogi ime- novani klubi stebri vrhunskega športa in vprašanje je, če se bodo še kdaj vrnili na nekdanjo kakovostno raven vsaj na doma- či sceni. Stanje v moštvenih športih se po letu 1991 kaže v drugačni luči kot v indi- vidualnih športih. Kajti denarja za ponov- ni vzpon moštvenih športov dejansko ni več toliko, kot ga je bilo pred letom 1991 zaradi zmanjšanja sponzorskega denarja, drastično povečanih tekmovalnih sistemov (ki največkrat niso v funkciji stroke, ampak kapitala) in s tem stroškov potovanj, zara- di popolne profesionalizacije športnikov in zaradi posledic globalizacije športa. Na ravni vrhunskih moštev bomo v tem času v Evropi sicer težko našli klub, ki bi imel s podpisanimi pogodbami igralcev moštvo, sestavljeno izključno iz domačih igralcev; moštva so sestavljena iz igralcev različnih nacionalnosti, za njimi pa stojijo 'lastniki klubov,' ki vlagajo denar v moštva izključ- no zaradi zaslužkov. Ali je vstopila na to pot tudi Slovenija? Očitno, saj imajo najboljši slovenski klubi (ACH Volley, NK Maribor, HK Telemach Olimpija, KK Union Olimpija, NK Olimpija, RK Krim Mercator (ž), KK Krka, RK Celje PL itd.) veliko tujcev, pa ne le najboljši klubi, ampak tudi nižje razredni. Klubi, ki se še želijo uveljaviti v Evropi in jim kot 'društvo po zakonu' ni mogoče uresni- čiti vseh zakonskih pogojev, ustanavljajo 'ob klubu' podjetja kot sestavni del kluba/ društva. Ker po naši zakonodaji nihče ne more biti lastnik društva, se taka društva približujejo društvom v tujini, njihov status pa podrobneje urejajo pravila nacional- nih panožnih zvez in njihovo vključitev v tekmovalne sisteme. Pot menedžerjem in sklepanje pogodb z igralci je tako odprta. Ne bo odveč, če zapišemo, da v prejšnjem sistemu v društvenem športu take rešitve niso bile mogoče. Popolnoma drugačno stanje je z reprezen- tancami, ki jih doma in v svetu sestavljajo igralci, ki igrajo po vsem svetu. Tako je sta- nje tudi pri nas, kar kaže Tabela 6. (V osebni komunikaciji o slovenskih igralcih v tujini in o reprezentantih iz klubov v Sloveniji v 2015 so januarja 2016 posredovali podatke za HZS: Rok Srakar, tiskovni predstavnik HZS; za KZS: Anže Blažič, predstavnik za odnose z javnostjo KZS; za NZS: Sonja Lovšin, sektor za mednarodne in pravne zadeve; za OZS: Gregor Humerca, gen. sekretar OZS in za RZS: Uroš Mohorič, direktor moških repre- zentanc.) Selektorji slovenskih reprezentanc izbirajo igralce največ iz klubov, ki imajo sklenjene pogodbe s klubi v tujini; pomeni, da so ti igralci popolni profesionalci in po pravilu igrajo za bogate lastnike, mnogi tudi v naj- močnejših ligah evropskih držav (tudi na drugih kontinentih). Tabela 6 govori sama za sebe: (1) igralci, ki igrajo v slovenskih klubih se težko prebijajo v reprezentančne vrste in (2) izjemno veliko igralcev služi svoj kruh v tujini. Tako kot za individualne tudi za moštvene športe velja pravilo, da smo imeli oz. imamo Slovenci med množico igralcev v različnih Tabela 6: Sestava nekaterih državnih reprezentanc 2015 Štev. Slovencev, ki so igrali v tujini * Štev. igralcev v A reprezentanci SLO iz slovenskih klubov** Hokejska zveza Slovenije 88 13 Košarkarska zveza Slovenije 106 5 Nogometna zveza Slovenije 845 3 Odbojkarska zveza Slovenije 35 14 Rokometna zveza Slovenije 150 8 68 moštvenih športih vrhunske igralce svetov- nega slovesa (košarka, nogomet, rokomet, hokej na ledu, odbojka), ki so nekoč igrali doma, danes pa predvsem v tujini. Slovenski šport deli usodo njegove glo- balizacije, pa tudi spremembe domačega športnega sistema. Denarja doma ni in od- hodi igralcev v tujino, kjer so dobro plačani, so razumljivi. In ker je profesionalizacija športnikov tudi pri nas – vrhunskih in tudi mnogih ne vr- hunskih – dejstvo, je bil potreben samo še korak, da so se za svoje pravice profesio- nalci združili v svoj sindikat. Udejanjanje v športu je postal poklic in z nazivi poklicev v javnosti (»… po poklicu je levi branilec …«) pačimo samo slovenščino. Za tako hitre in drastične spremembe ver- jetno Slovenija ni bila pripravljena. Stroka „ Težko je dejavnost današnje Fakultete za šport (FŠ) primerjati z obdobjem med leti 1960 in 1990, ko so bili šele položeni temelji visokošolskega študija in mnogo kasneje tudi raziskovalnega dela, ki je pripeljalo ta- kratno visoko šolo v fakulteto in njeno vklju- čitev kot enakopravno članico v Univerzo. Raven športne stroke in znanosti – kinezio- logije – sta se v okviru FŠ v zadnjih 20 letih izredno razvili. To je predvsem posledica večjih vlaganj države v sistem izobraže- vanja in raziskav po letu 2005. FŠ nudi za strokovno delo v športu (ne samo za špor- tno vzgojo v šolah) veliko izšolanih kadrov za večje število športnih panog, ki zaseda- jo mnoga pomembna strokovna mesta v društvenem športnem življenju (nobena kadrovska šola v svetu ne šola kadre za vse športne panoge, tudi ne največja v Evropi – Deutsche Sporthochschule Kőln) in visoko raven znanstveno raziskovalnega dela. V nekaterih športnih panogah so doma izšo- lani strokovnjaki v večini (smučanje, skoki, plavanje, gimnastika, košarka, rokomet ...), poleg tega pa mnogi zelo uspešno opra- vljajo trenerski poklic v tujini. Tabela 7: Število študentov na Fakulteti za šport leto vpisani s statusom diplomi- ranci magistri doktorji 19 9 0/91 482 126 3 3 2015/16 992 133 3 3 Tabela 7 kaže vpisane študente s statu- som (Maja Ušeničnik Podgoršek, osebna komunikacija 24. marca 2016), diplomiran- ce po dodiplomskem študiju, magistre in doktorje znanosti (Igor Smolič, tajnik FŠ, osebna komunikacija, 22. februar 2016) v letih 1990/91 in 2014/15. Razlika med leto- ma vpisanih študentov je zelo velika zaradi uveljavitve novih programov (reforma bo- lonjskega študija leta 2009/10) in dejstva, da je veliko število absolventov našlo takojšnjo zaposlitev brez diplom. Prav v študijskem letu 2015/16 bo predvidoma diplomirala večina od preko 250 že prijavljenih absol- ventov. Zaradi tega številke diplomantov/ magistrov in doktorjev znanosti v obeh šolskih letih izkrivlja sliko. FŠ izobrazi za pra- kso veliko število izšolanih kadrov za vse izvajalce športnih programov: profesorje športne vzgoje, diplomirane organizatorje rekreacije, trenerje … V okviru FŠ (Zbornik, 2016; Janez Vodičar, direktor Inštituta za šport, osebna komu- nikacija, 18. 02.2016) delujeta še dve po- membni enoti: (a) Inštitut za kineziologijo (IK), ki opravlja znanstveno-raziskovalno delo na področju športa in ima v svojem programu dva raziskovalna programa, več aplikativnih projektov in nekaj razvojnih projektov, in (b) Inštitut za šport (IŠ), ki na visoki strokovni ravni opravlja strokovno, svetovalno in razvojno dejavnost za naše perspektivne in vrhunske športnike, v za- dnjem obdobju pa tudi veliko storitev za športnike iz tujine. Za športna društva in posledično za dose- ganje vrhunskih stvaritev športnikov so za njih pomembni Športno diagnostični cen- ter, Laboratorij in Oddelek za tehnologije in inovacije. Športno diagnostični center načrtuje in koordinira izvajanje nacionalnega progra- ma meritev in svetovanj za vrhunske ter nadarjene športnike. Na podlagi skupnega programa OKS in NŠPZ pripravljajo skupne strokovne podpore kandidatom za POI, ZOI in mladinske OI. V njem merijo tudi tek- movalce iz drugih držav: Avstrije, Ukrajine, Rusije, Češke, Hrvaške, Bosne in Hercegovi- ne, Srbije in Italije. V laboratorijih IŠ se je v zadnjih 7 letih iz- vedlo na letni ravni preko 850 meritev in izmerilo v povprečju okoli 9000 športnikov, vendar je longitudinalno opaziti upadanje števila merilcev iz različnih razlogov. Tako razvejane institucije, kot je danes FŠ, v prejšnjem sistemu športa v Sloveniji ni bilo, zato je tudi razumljivo, da FŠ kot celovito institucijo stroke pri nas uvrščajo v Evropi med zelo pomembne institucije. Ljubljana in šport „ Zdi se, da sta globalizacija in tranzicija najbolj prizadeli glavno mesto Slovenije. Mnogi menijo, da gre v mestu izključno za pomanjkanje denarja, vendar je ob tej teža- vi treba iskati vzroke verjetno tudi drugje. Samo bežno preletimo nekatere značilno- sti športa v Ljubljani: Športna zveza Ljubljana nima nobe- – nega vpliva na vrhunski šport in ga tudi ne sofinancira. Povezuje društva, denar pa dobiva od MOL, fundacije, članarine in lastnih programov. Zapo- slenih ima le 5 delavcev. (Aleš Remih, sekretar ŠZ Ljubljana, osebna komuni- kacija, januar 2016). Šport v mestu vodi in sofinancira – Oddelek za šport MOL v soglasju z županom; zaposluje 10 oseb. Deleži sredstev iz MOL, ki jih dobivajo klubi za svoje programe, so 20–30 %. (Marko Kolenc, vodja oddelka za šport MOL, osebna komunikacija, januar 2016). Javni Zavod za šport Ljubljana upra- – vlja in vzdržuje 120 športnih objektov; zaposlenih ima 1 12 delavcev. (Tatjana Polajnar, direktorica Zavoda Šport Lju- bljana, osebna komunikacija, januar 2016). Športna infrastruktur v Ljubljani se je bistveno izboljšala. Pridobila je Centralni športni objekt Stožice, gim- nastični center, načrtujejo olimpijski bazen, postopno urejajo tudi druge objekte, vendar bo Božič – Kristančiče- va Dvorana Tivoli še naprej ostala tisto stičišče in zbirališče športnih delavcev Ljubljane, kjer se 'sprejemajo' najpo- membnejši dogovori in kroji športna politika Ljubljane (in marsikdaj tudi Slovenije). Vrhunski šport je na nezavidljivi ravni: – počasi in vztrajno drsi navzdol, kar ka- žejo naslednji podatki: Za športnika leta 2015 RS DŠNS je gla- 1. sovalo 131 novinarjev, ki so skupno oddali 786 glasov. Med 22 športniki so prejeli 4 Ljubljančani le 25 glasov, tj. 3,2 % vseh glasov (22 B. Savšek, kajakaštvo; 1 G. Dragič, košarka; 1 M. Novakovič, nogomet, in 1 S. Handanovič – nogo- met (Jože Zidar, predsednik ZDŠN Slo- venije, osebna komunikacija, 18. januar 2016). mnenja – polemike 69 Za športnico leta 2015 RS DŠNS je gla- 2. sovalo 131 novinarjev, ki so skupno oddali 786 glasov. Med 12 športnicami je prejela Teja Belak (gimnastika) 35 glasov ali 4,5 % vseh (Jože Zidar, pred- sednik ZDŠN Slovenije, osebna komu- nikacija, 18. januar 2016). Kako so glasovali Bloudkovi nagrajenci 3. za Športnika leta 2015 RS v Dnevniku: od 48 glasov je dobil samo S. Berton- celj – gimnastika en glas (2,1 %); med ženskami ni bilo nominiranke (Matej Grošelj, novinar Dnevnika, osebna ko- munikacija, januar 2016). Nekdanje razvite športne panoge in njeni klubski nosilci so usahnili (težko atletika, kegljanje, balinanje, plavanje, smučanje …) in zelo malo verjetno je, da bodo kmalu povrnili nekdanjo slavo nosilcev vrhunske- ga športa ne le v Ljubljani, ampak tudi v Sloveniji. Vrhunski športniki v individualnih panogah torej 'rastejo' po vaseh in manj- ših mestih daleč izven Ljubljane. Slednjo trditev lahko zapišemo tudi za kolektivne športne panoge, ki so se 'preselile' izven prestolnice v večja ali manjša mesta in tudi na vasi (Krško, Novo mesto, Domžale, Ka- mnik, Šenčur, Šentjur, Zavrč, Dol, Dolenja vas, Kanal, Zagorje ob Savi, Portorož, Rado- mlje …). Zakaj je tako? Špekulirali bi o na- števanju nastalih vzrokov, ker so lahko zelo različni (lahko je slab športni sistem, slabša motivacija otrok za športno udejstvovanje, nezainteresiranost staršev in/ali društev, drugačen slog mestnega življenja, financi- ranje ...); le poglobljena sociološka raziska- va bi pokazala prave vzroke. V moštvenih športih pa se stanje spre- 4. minja iz zelo slabega, v slabo in malo boljše in spet v zelo slabo. Nekdanji klubi evropske slave usihajo: hokej in košarka sta na dnu, moškega rokometa ni, nogomet se popravlja, odbojka se podira … ženskih moštvenih športov Ljubljana, razen v rokometu (ki spet usiha) in zdaj v odbojki, ne premore več. Če so nekoč vodilna moštva kolektiv- 5. nih športnih panog bila sestavljena iz- ključno iz domačih igralcev, obogate- na še s študenti, ki so prihajali na študij v Ljubljano, je danes drugače. To kaže Tabela 8. (Osebna komunikacija o tujih igralcih v petih moštvenih športih v Ljubljani v 2015 so januarja 2016 posre- dovali za ACH Volley Marko Zadražnik; za HK Telemach Olimpija Janko Popo- vič; za KK Union Olimpija Jaka Daneu; za NK Olimpija Sonja Lovšin in za RK Krim Mercator Marta Bon). Tabela 8: Število igralcev v nekaterih ljubljanskih klubih število igralcev dec. 2015 klub vseh s pogod- bo od tega tujcev ACH Volley 15 HK Telemach Olimpija 27 5 KK Union Olimpija 12 4 NK Olimpija 33 8 RK Krim Mercator 16 4 Ljubljanski klubi mimo načel globalizacije, kar pomeni obogatitev igralskega kadra s tujci, ne more. Vzroke za tako stanje morajo poiskati športni delavci v Ljubljani sami. Še zlasti, ker namenja MOL visoka sredstva za šport: preko 30 milijonov v letu 2015 (tudi z investicijami) in od tega cca 15 milijonov za dejavnosti (Marko Kolenc, vodja oddelka za šport MOL, osebna komunikacija, 22. fe- bruar 2016). Zaključek „ Namen tega prispevka ni kazati poti naše- ga športa iz primeža globalizacije športa v času tranzicije; vendar so v njem morda odtenki, ki bi lahko vodili k jasneje zasta- vljenim ciljem. Zanimivo je dejstvo, da od 1991 do danes ni noben vladni organ in ne nobena nevla- dna organizacija pristopile k širši razpravi o poteh nadaljnjega razvoja športa pri nas. Nacionalni program športa, ki ga spreje- majo MIZŠ oz. Vlada RS in na koncu DZ ni tak dokument, ki bi razčiščeval športno po- litična, sociološka in tudi filozofska stališča do nadaljnjega razvoja te dejavnosti. In nič se ni čuditi, če imamo (kar je sicer dobro) vsako leto veliko konferenco o marketingu (in ne o menedžmentu!) v športu in so vsi mediji t. r. vsak dan polni izključno samo v posredovanju rezultatov tekem doma in tujine. Vse to kaže, da je današnji šport, ki ga obravnavamo v tem prispevku, dejan- sko velik posel. Ni mogoče mimo dejstva (ne glede na to, da segmenta športne rekreacije ne obrav- navamo), da ne bi omenili velik porast Slo- vencev, ki se s športom ukvarjajo izključno samo zaradi razvedrila, druženja, zdravja ... Dosedanje športno udejstvovanje Sloven- cev vsaj v določenih odtenkih kaže visoko stopnjo ozaveščenosti in njihovo kulturno raven. Pravijo: postali smo športni narod. Morda, vendar ob velikem padcu življenj- skega standarda in vedno večji revščini ni pričakovati povečane športno rekreativne dejavnosti Slovencev vseh starostnih, soci- alnih, zdravstvenih in drugih kategorij. Ne glede na to, da je v tem prispevku pred- vsem prikazan le en vidik dejavnosti špor- tnih društev – tekmovalna usmerjenost za doseganje vrhunskih stvaritev (agon, tekma – ki je imanentna funkcija športa), ki predvsem zaradi globalizacije in profe- sionalizacije nosi s seboj že opisane tudi mnoge deviantne pojave, ostajajo društva temelj naše nacionalne športne omike. Vendar so tudi športna društva skupaj z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in starši še kako odgovorni za vedno nižjo gibalno izo- braženost in ozaveščenost otrok ter veliko- krat za neprimeren slog bivanja. Zaradi po- polnoma spremenjenega načina življenja, ki je pogojeno z vedno večjo avtomatiza- cijo, robotizacijo in računalništvom, se bo ogromna populacija 'delavcev' spremenila v sedeče robote za vodenje proizvodnega procesa na daljavo. Še manj bo gibanja in še bolj bodo ljudje obremenjeni s hitro in neprimerno prehrano. Zato bo treba na- pisati novo strategijo športa, predvsem zaradi zdravja otrok. Mlada generacija je že vstopila v to obdobje (Strel, J., Starc, G., Ko- vač, M., 2014; OECD, 2016), saj so naši otroci po debelosti na četrtem mesti po raziskavi OECD na svetu. Ob tem se je treba močno zamisliti! Zatiskali bi si oči, če ne bi omenili mnoge moralno-etične dileme, ki se postavljajo pred nami: kam vodi današnji šport pred- vsem zaradi mladih generacij, ki vstopajo v športno dejavnost; smo zamenjali 'Mens sana in corpore sano' s 'Panem et cirsenses,' ali lahko šport izgubi svojo bistveno filo- zofsko noto 'igrajočega se človeka' (Homo ludens) … na ta in še na mnoga druga vpra- šanja lahko odgovorijo le filozofi, pedagogi ter sociologi in ne politiki ter ekonomisti. Ob zaključku tega prispevka želimo še enkrat poudariti, da slovenski vrhunski šport stoji na društvenem življenju, na množici zanesenjakov, ki so vsak trenutek prostovoljno pripravljeni pomagati svo- jim društvom, še posebej takrat, ko gre za športnike, ki kažejo potenciale za dosega- nje vrhunskih stvaritev. Brez staršev, klubov in brez amaterskih športnih delavcev, ob profesionalnem pristopu strokovnjakov (pa ni nujno, da so vsi tudi zaposleni) ni vrhun- skih športnih stvaritev. Tudi noben zakon o športu (Zakon, 1998) ne bo slednjim naved- bam v pomoč. Ob tem lahko zapišemo, kar izhaja iz doslej rečenega, da je potrebno 70 na novo ovrednotiti amatersko delo in dati amaterjem (ne glede na delo, ki ga v klubu opravljajo), prostovoljcem, zanesenjakom – ljubiteljem športa in svojega kluba zasluže- no priznanje in spoštovanje. Glede na vse opisano ni mogoče reči, da je vse le v pomanjkanju denarja, še po- sebej ne v Ljubljani (Grošelj, 2016). Skoraj zagotovo lahko zapišemo, da so vzroki v poslabšanju določenih segmentov športa tudi v sistemu, ki se v celoti približuje podr- žavljanju bivšim realsocialističnim državam. Razumljivo je, da tudi slovenski šport deli usodo splošne globalizacije in da je vedno bolj vpet v trdi profesionalizem in športniki v poklicno udejstvovanje. Tu prevladujeta denar in lastniki kapitala, ki kujejo iz špor- tnih in športnikov dobiček. In kot pravi v svojem intervju nekdanja 'snežna kraljica' Janica Kostelić (2016). »To so bili drugačni, romantični časi. Takrat je bila to resnična ljubezen, zdaj pa je vse posel. Ampak ta- kšen je pač svet, v tej smeri gremo, tega ne moremo spremeniti, treba se je prilagodi- ti …« Šport je navsezadnje odsev družbenih raz- mer v vsaki državi. In če je športna (pred- vsem civilna) sfera zadovoljna z današnjem stanjem in močnim posegom države v urejanje sfere športa društev, potem naj podpre prizadevanja države, če ni, potem naj se z argumenti odločno upre nadaljnje- mu podržavljanju ali pa kot je dejala Janica Kostelić – se naj prilagodi. Odločitev o tem v vsakem primeru sprejemajo športne aso- ciacije same. Viri z opombami „ AJPES. http://www.ajpes.si/Registri/Poslov- 1. ni_register/Vpogled_ePRS . Aktualni problemi telesne kulture (1964). 2. Lju- bljana: Konferenca ZTKOS. Ali šport podržavljamo? Razgovor na TV Lj.1 3. (Andrej Brvar, Meta Vesel, Marjan Jemec in Rajko Šugman). Marca 1992. Opomba: Marca 1992. leta je bila prvič javno izrečena misel, da slovenski šport podržavljamo. Kaseto hra- ni avtor tega prispevka. Becquart-Leclerc, I. (1976). 4. Paradoxe du pou- voir local. Presses de la fondation nationale des sciences politiques. Chazaud, P. (1981). 5. Sport, accidents et securite. Guide de reglementation et de jurisprudence. Vigot, 1981. 10 let športa v svobodi (1955). 6. Ljubljana, Zve- za športov Slovenije, str. a. 19; b. str. 15, c. str. 20 in d. str.22. Gabrovec. B. (2. februarja 2016). Denar Fun- 7. dacije ni denar države. DELO. 58/27 str. 4. Grošelj, M. (12. 01. 2016). Brez denarja ni pra- 8. vega koncepta. Kriza Ljubljanskega športa. Dnevnik, str. 18. Grujić, S. (2014). 9. Pregled športa v Republiki Sloveniji v obdobju od 2009 do 2013. Ljubljana: Zavod za šport RS Planica, MIZŠ; str. a. 20. b. 21. Opomba: Vsakoletna publikacija Pregled športa v Republiki Sloveniji (za leto dni nazaj) je gotovo izjemno delo za spremljanje stanja slovenskega športa in bo za bodoče rodove tudi pomemben zgodovinski dokument. Heinemann, K. (1977). Ist ehrenamtliche Mi- 10. tarbeit noch zeitgemäss. Sport-unterricht, Schorndorf , 26, 1, 6. Heinilä, K. (1978). The value orientations of 11. finnish sport leaders. IX, Word congrees of ISA, Uppsala, 08-14, p.19. Kostelić, J. (28. 01. 2016). Nisem zagovornica 12. življenja po pravilih. Rekord. 2/2, str. 19. Kustec-Lipicer, S. (2005). 13. Dileme o poseganju države v civilno družbo. Primer državne regula- cije na področju dopinga v vrhunskem športu v Sloveniji. Ljubljana: FDV(doktorat znanosti). Magnane, G. (1964). 14. Sociologie du sport. Galli- mard, Saint-Amand. Mesner-Andolšek, D. (1995). 15. Organizacijska kultura. Ljubljana: GV. Odlok o ustanovitvi Fundacije za financira- 16. nje športnih organizacij v RS. Ur.l. RS, 9, z dne 6. februarja 1998. OECD: http://zenska.hudo.com/zdravje/ 17. zdravo-zivljenje/slovenija-na-cetrtem-me- stu-na-svetu-po-stevilu-predebelih-otrok/ Panika v Partizanu. Komunala jih prodaja 18. (4.02. 2016). Delo 58/št. 29, str.12. Petrović, K., Šturm, J., Hošek, A., Momirović, 19. K., Pavlovič, M., Petrovič, N. (1973). Valorizaci- ja in klasifikacija športnih panog v SR Sloveniji. Ljubljana, Visoka šola za telesno kulturo. Plenum - Prepis sklepa razširjene seje plenu- 20. ma FZS. 12.VII. 1952. Arhiv ŠZS, zdaj OKS-ZŠZ; arhiv odvetnice Tjaše Andree. Rakočević, S. (1991). Pregled in analiza prav- 21. nega stanja nepremičninske imovine Parti- zana Slovenije. Neobjavljeno delo. 25.2.1991. Arhiv ŠZS, zdaj OKS-ZŠZ in arhiv odvetnice Tjaše Andree. Samoupravni sporazum o uresničevanju ne- 22. katerih pomembnih vprašanjih nadaljnjega razvoja telesnokulturne dejavnosti v SR Slo- venji (1975). V: Nekateri aktualni problemi tele- sne kulture v Sloveniji (1979). Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, str.131. Strel, J., Starc, G., Kovač, M, SLOFit (2014). Ana- 23. liza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2013/2014. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Šugman, R. (1972). Sistemsko financiranje te- 24. lesne kulture. Slovenija paralele, 9. str. 76-81. Šugman, R. (23.09.1974). (a) O stopnjah. 25. DELO- Šport. XVI. štev. 222, str.13. Šugman, R. (30.09.1974). (b) Pred sporazu- 26. mevanjem. Razlike. DELO-Šport. XVI. štev. 228, s t r.13 . Šugman, R. (1982). 2 7. Latentna struktura nekate- rih demografskih, socialnih in političnih značil- nostih funkcionarjev na področju tekmovalne- ga športa v SR Sloveniji. Zagreb: FFK (doktorat znanosti). Šugman, R. (1992). 28. Organiziranost športa doma in v svetu. Ljubljana: Fakulteta za šport v Ljubljani. Str. a. 84-104, b. 120-123. Šugman, R. (1999). 29. Prelomno obdobje sloven- skega športa 1988-1994. Ljubljana: Fakultet za šport v Ljubljani, a. str. 36-37; b. str. 139. c. str.109. d. str. 101-102, e str. 138, f. str.144. Opomba: 17. januarja 1992 je J. A. Samaran- ch, predsednik MOK, s faksom obvestil pred- sednika OKS mag. Janeza Kocijančiča, da je MOK priznal OKS. Šugman, R. (2006). Dileme in perspektive slo- 30. venskega športa doma in v Združeni Evropi. Teorija in praksa. 43. 3-4, 4/2006, str. 373-385. Šugman, R., Giacomelli, O. (22.01.1982). In- 31. formacija o analizi družbeno ekonomskih odnosih na področju telesne kulture v SR Sloveniji. Informacije TKS Slovenije, 1, str. 59- 70. Opomba: Iz citiranih gradiv izhaja, da je bilo nujno potrebno v Sloveniji urediti financira- nje 'športa,' ker so Slovenijo do leta 1968 po vložku glede na ustvarjeni narodni dohodek prehitele BIH, Hrvaška in Srbija. Šugman, R., Žvan, M., Bergant, I. (1993). 32. Stanje in odnosi med vladnimi športnimi organi in ne- vladnimi športnimi organizacijami v Evropskih državah. Ljubljana: Fakulteta šport Univerze v Ljubljani. Šugman, R., Žvan, M. (1995). Conditions in 33. Sport in European Countries: Differences between the East and the West before 1989, and Relationships between Governmental Sports Institutions and Non - Gavernmen- tal Sports Organizations (ur. Mester, J.). Congress Proceedings Images of Sport in the World. Köln: Deutsche Sporthochschule. Pp. 256-264. Opomba: Avtor tega prispevka je bil kot uvodničar vabljen na največji športni kongres doslej, ki ga je organizirala ob svoji 75 letnici Visoka športna šola v Kőlnu. K so- delovanju je povabil izjemnega poznavalca športa dr. Milana Žvana. Njun referat je znan- stveni svet kongresa kot edinega med vsemi prispevki slovenskih udeležencev na tem kongresu uvrstil v Zbornik kongresa. The Sports structure in the countries of the 34. Council of Europe. (1987). Clearing House, Bruxellex. Uredbe o odstopanju splošnega ljudskega 35. premoženja v rabo fizkulturnim društvom in ustanovam. Ur.l. FLRJ, 70/47 mnenja – polemike 71 Ustavni amandmaji k Ustavi SFRJ (1971) I. do 36. XLII. V prečiščenem besedilu Ustave SFRJ z dne 21. februarja 1974. Zapisnik Skupščine FZS, 4. in 5. januarja 1947. 37. Ljubljana, Arhiv FZS, ŠZS. Zapisnik Skupščine Partizana Slovenije. 38. Lju- bljana, 13. marca 1993. Arhiv ŠZS, zdaj OKS-ZŠZ in arhiv odvetnice Tjaše Andree. Zakon o prenosu imovine telesnovzgojnih 39. društev na Zvezo FDS. Ul. l. LRS, 48/45. Zakon o spremembah in dopolnitvah zako- 40. na o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih. Ul. l. FLRJ, 70/47. Zakon o odpravi zakona o prenosu imovi- 41. ne telesnovzgojnih društev na Zvezo FDS z navodila za izvajanje tega zakona. Ur.l. LRS, 41/4 8 . Zakon o telesnokulturnih skupnostih. 42. Ur.l. SRS, 20/73. Opomba: Leta 1990 so bile skupnosti ukinjene in začasno imenovani skupščinski odbori, tudi Odbor za telesno kulturo. Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije 43. Slovenije. Ur.l. RS, 44/96 in 4/97. Zakon o športu. 44. Ur.l. RS, 22/98. Zakon o društvih. 45. Ur.l. RS, 61/06, 58/09 in 3 9 / 11 . Zbornik Fakultete za šport Univerze v Lju- 46. bljani 1960-2010 (2010). Ljubljana: Fakulteta za šport. Splošna opomba: Krovno športno organizacijo so od leta 1991 vodili: dr. Rajko Šugman, predsednik ŠZS (1990–1995), naprej OKS in za tem OKS–ZŠZ dr. Janez Kocijančič (1991–2014), Bogdan Gabrovec (2014–…) Sektor/direktorat/oddelek so od 1990 do 2016 vodili: Marko Trškan, Vlado Vobovnik, dr. Janko Strel, dr. Aleks Vest, dr. Jakob Bednarik, dr. Damir Karpljuk, mag. Simon Starček, mag. Drago Ba- lent, Marko Rajšter, dr. Edi Kolar, dr. Boro Štrum- belj ... Na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani so od 1991. bili dekani dr. Franc Agrež (1991–1995), dr. Otmar Kugovnik (1995–1997), dr. Krešimir Petro- vić (1997–2000), dr. Bojan Jošt (2001–2007), dr. Milan Žvan (2007–…). dr. Rajko Šugman redni profesor v pokoju rajko_sugman@t-2.net