I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prej em a upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 14. avgusta 1896. •y r/m ijff "jer m:à ib5!/JTí JfïSi '.' SS^^KBffp:» lynfl^n B^SBI^míIV » J^MB» ^ • . ^M^Ll t fc^tefr^ « <- 1 ? ffiHflB^HRi^S * preoptimistično, pokazale Oí bodo paž še volitve. Vse Politiški oddelek. » Volitve na Koroškem. kako bode pa novi zbor precej drugačen od bivšega, v katerem so liberalni in narodni Nemci po svoji volji od-ločevali. Seveda večino bodo narodni Nemci z liberalci vred že še imeli, ker je žanje volilni red ugoden. V ve- Za Slovence je na Koroškem gotovo položaj najne- leposestvu zmagajo liberalci in ti podado roke narodnim ugodnejši. deželnem zboru so dosedaj imeli samo dva Nemcem voljenim v mestih in trgih, pa je večina gotova. poslanca in tudi v bodoče ni pričakovati, da bi jih dosti V narodnogospodarskib vprašanjih se pa vendar utegne več imeli. Neugodna razdelitev volilnih okrájev je v prvi marsikaj premeniti. Narodni Nenoci se ne vjemajo v go- vrsti kriva » mandata. da Slovenci ne moremo pridobiti nobenega spodarskih stvareh z liberalci in utegnejo včasih s kon- % deželnem zboru so dosedaj vladali liberalci, servativci glasovati. Konservativna manjšina nikoli ne bDde v bodoče bodo pa narodni Nemci, kakor se kaže. Nemški konservativci dosedaj v deželnem zboru brez vsega vpliva. Nemški konservativci in Slovenci so izdali skupen niso imeli nobenega zastopnika. Sploh se konservativna program. Glede za nas Slovence sta posebno važna na-stranka na Koroškem ni skoro nič udeleževala javnega slednja odstavka: „Mi hoćemo skupnost in jedinost av-življenja. Dolgo je konservativna stranka mirno prepu- strijskih dežel in narodov pod slavno vladajočo habskurško ščala liberalcem, naj le sami vladajo po svoje v deželi. cesarsko hišo, popolno jednakopravnost za vse, vspešno Od kar je pa tudi na Koroškem nemški liberalizem gojenje višjih dober, vere, narodnosti, prave vednosti in pris močno ob veljavo, se je konservativna stranka za- napredka v državi in deželi Koroški. Odločno zavračamo čela močno gibati. Jela je sklicevati politične shode in letos ima u pa nje, da pri volitvah doseže precejšnje vspehe. Slovenci in nemški kenservativci bodo pri volitvah skupno načelo da vera nima ničesar opraviti s politiko. Ni do volj da zakonodajstvo in uprava, kakor tudi ljudsko za- stopstvo kršćanske dežele le trpe in z besedami čislajo postopali. To je tudi potrebno, upati kacih večjih uspehov. ker na ta način je vero; temveč zahtevamo, da prešinja tudi zasebno živ- ljenje in delovanje, zakonodajstvo, upravo in pravosodje Nadejamo se, da bodo konservativci podpirali slo- Krščanski nauki so podlaga nravne moči ljudstva in za-venske težnje v deželnem zboru. Če tudi tega ne store gotovilo njegovega blagra. Mi hoćemo posredno in nepo- iz ljubezni do Slovencev, nagibati jih bode k temu mo- sredno pobijati židovski vpliv, v kolikor škodi na du ralo to, da brez slovenske pomoči pri volitvah mnogo ne ševnem in gospodarskem polji. opravijo. Na Koroškem so volilni okraji tako razdeljeni, Koroški katoliki, Nemci in Slovenci, vidimo v de- da je mnogo Slovencev priklopljeno nemškim okrajem. Ti litvi človeštva v narodnosti delo božje previdnosti. Edino Slovenci bodo pa konservativcem jako potrebni za zmago. kršćanska pravičnost je ključ, s katerim se morejo Nanje se celo zanašajo posebno adi tega, ker so Slo- rešiti tudi one težkoče » ki so posledica narodnostnih venci politično mnogo bolj zavedni, nego nemški kmetje. razlik. okvirju skupnih kršćanskih načel in ljubezni Pri drugih volitvah pač Slovenci več ne podpirali do skupne avstrijske domovine bodo naši poslanci obeh konservativcev, ako bi videli, da so jih v deželnem zboru narodnostij drug drugega podpirali. Po sebi je umevno, pustili na cedilu. Slovenci in nemški konservativci upajo, da nemško- da bodo svoje posebne narodne koristi prostodušno zago varjali. Nad narodnostjo pa je katoliška vera, ki veže narodni oziroma nemškoliberalni stranki odtrgajo v kmet- avstrijske narode s cesarsko hišo, ta vera pa bode tudi skih občinah vse mandate. Će ni morda to upanje malo porok miru med Nemci in Slovenci na Koroškem 324 smislu teh splošnih načel bodemo reševali de- shode. Takih volilnih shodov, katerih se udeležujejo samo žel ne zadeve ter zago var jali samostojno zakonodajstvo in upravo dežele ; ob jednem pa hoćemo potom deželnega zbora po možnosti vplivati na državno zakonodajstvo, v kolikor se nanaša na Koroške razmere. volilci, ni treba med Časom razpisa volitev do časa, ko so se iste izvršile, naznanjati okr. glavarstvom. V slučaiu pa, da se dovoli vstop tudi nevolilcem, je treba take shode najmanj tri dni prej naznaniti z vlogo, podpisano od enega ali dveh moi, c kr. okr. glavarstvu V tem slučaju so vloge kolekovati s Glede šole zahteva katoliška ljudska stranka za ka- kolekom za 50 kr tolike katoliške šole, v katerih naj se učna doba in tva-rina uravna po razmerah in potrebah prebivalastva v mestih in po deželi. V šolah bodi pouk v maternem jeziku, kjer pa bi se pokazala potreba, naj se otroci uče Folnegovič je naznanil svojim volilcem, da odloži svoj mandat Povod so znani razpori v hrvatski stranki prava V posebnem pismu na svoje volilce, je natanČno 1 kaj kri pu da ostavlja politično življenj t zopet vstopiti v politično ž Izj ko pa da je pri- to zahtevala deželnih jezikov. Ustanove naj se poljedelske in stranka ali pa volilci. obeh obrtne nadaljevalne šole, občine naj dobe merodajni vpliv pri nameščenju učiteljev. Učiteljstvu naj se zavarujejo Italija Pap poslanik ima namen pri abesin skem kr službeno stališče, plača in • y t • V1ŠJ1 plačilni razredi proti vsaki samovoljnosti. Na višji realki v Celovcu, kakor tudi alju Meneliku izposloviti prost odhod laških vojakov, ujetih v zadnji vojski, je dospěl k Meneliku in je bil od tega prav prijazno s přejet Pričakuje, da bo papeževo delo imelo speh Z druge strani se čuje iz italijanske Afrike vest na vseh nadaljevalnih in obrtnih šolah se mora vpeljati da ni upanja, da bi se konečno sklenil mir mej Italij m krščanski nauk." Abe Menelik dobiva velike množine orožj in municije Nadalje našteva program posamezne točke, so ter organizuje skri številno vojsko Italijanska vlada je potrebne nove ceste, vravnava rek in hudournikov, meli vsle 1 tega sklenila poslati čim prej mogoče jeden voj v joracije in lokalne železnice, toda kolikor mogoče brez zvisanja deželnih přiklad, iz denarstvenih ozirov naj v deželni bolnišnici v Celovcu prevzenao postrežbo usmiljene sestre, po potrebi naj se po deželi vřede okraj ne in ob-činske bolnišnice, oziroma zavodi za slepce in hiraice. Afriko, da brani Masavo. Kreta. — Položaj na Kreti je nespremenjen. Krečani hrepene po združenju z Grško, velevlasti se temu upirajo. docim Grrška na tihem podpira vstaše. Posebno Anglija se upira Grrške na Kreti Stoj pač na strani sultanovi meneč, da ji to utegne prinesti koristi. Vzlasti močno netuški padajo angleško vlado zaradi njenega postopanj listi v Da se ohrani ravnotežje v deželnem gospodarstvu, krečanskem vprašanji. Grški kralj sam tudi ni prav zadovoljen treba varčnega gospodarstva in novih virov dohodkov. Za gospodarski napredek in razvoj treba obrtnih in kmečkih da vlada podpira vstaše Boj se, da ne bi vse to imelo zlih posledic za-njega ko vidi, da so si velevlasti tako nejedine v zadrug » vravnati lastninske in dedne razmere, preosnovati tem vprašanju. Grrški narod pa želi da lada podpi kre zalaganje armade, denarne in zavarovalne zavode i. t. Občinski zastopi morajo v deželnem čanske vstaše. Španija V Mej tem, ko Spanij že časa bije od odboru polagati ločilni boj proti vstašem na Kubi, pojavili so se zadnji čas vsakoletne natančne račune o dohodkih in stroških ter preosnovati preskrbljevanje ubogih. Glede volilne pravice zahteva stranka direktne volitve tudi v kmečkih občinah resni nemiri in izgredi v Spaniji sami v pokrajini Valencija. Pokazale so se močne roparske čete, katere premagati ni bilo moč žandarmeriji, temveč se je moralo vojaštvo mobilizovati proti njim. To pomeni za Šp eliko novo skrb ker ji s tajnim glasovanjem; volišča naj so po občinah, volilni manjka še za Kubo vojakov, in niti teh ne more zadostno s okraji naj se pravičneje razdele, volilne zlorabe naj se potrebnim preskrbeti, Roparske čete pa so se pokazale pa preprečijo. ni smatrati za navadne razbojnike, ker ti zasledujejo politično smer. Poroča se, da so pojav in nastop teh Čet vspodbudili Politični pregled. Mir 1) v Deželnozborske volitve na Koroškem priporoča glede bodocih deželnozborskih volitev sledeče vsaki občini naj se naši možje družijo že sedaj, da se pogo-varjajo o volitvah, volilnih in zaupnih možeh itd. Posebno je paziti ^^^^^H^^^^HHH li Ini vstaši na Kubi zopet z druge strani se pa čuje da imajo nastali nemiri republikanski značaj. Polj imajo ti uporneži jako hvaležno kajti nezadovoljnežev mnogo v Spanij in anarhizem je mocno razvit ondi in vsi ti bodo pritegnili s temi vstaškimi četami so menda dobro oborožene. Ker je Spa nija to-li preobložena s skrbjo za Kubo, utegne nova vstaja Valenciji, če se je ne bo moglo v korenini zatreti, resne po Država je financijelno propala, mo v gld da so vsi volilci tudi res zapisani pri županu v vo- sledice imeti za zapisnik, da nobeden ni izpuščen. Vsak kdor plačuje narhizem se je ondi preživel in republičani silijo vedno odloč 3 neje na dan. Kuba je že malone zgubljena in zdaj še dom direktnega davka in ni bil zavoljo tatvine ali goljufij zaprt, ima volilno pravico. Če je ta ali oni izpušce takoj pritoži popravi. 3, naj se pišejo. Vsaka pomota naj se pravočasno župan noče pomote popraviti, se je hitro pritožiti take da ga homatij Opre in trdno se bo morala držati vlada da premaga vse te težkoče na c okr. glavarstvo 2.) Pri izbiranju volilnih mož ni gledati toliko na to, kateri je bolj bogat, veljaven, rnarveč po- sebei na to, kdo je najbolj zanesljiv. Kdor se je že obnesel volite ga zopet, kdor se je pa že enkrat izvil, tega ne volite več mammtmmmm 9 WWWWWW^^ « € I mi € Obrtnija. Tedaj ne smete izbirati omahlj liberalcev, šulferaj številno siidmarkij 3.) Na dan volitve pridite vsi polno- volitvi in izvolite vsi ene in iste može, kateri se vam prej priporočajo. Najboljše je vuliti z listki, na katere so zapisani volilni možje Nobeden ne sme prej proč iti preden Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Odsek je ob sporočilu zgornjega dopisa prosil zadruge, da naj izreko svoje mnenje o tem predmetu je volitev končana, da so vsi zopet navzoči, ko bi bilo treba in je vrhu tega sklical enketo, h kateri so se pova- iz katerega koli uzroka v drugič voliti 4.) Skličujte volilne bila načelništva zadrug v Ljubljani. Iz došlih pismenih poročil je posneti, da je domače delo po celi deželi razširjeno. Vendar če ne upoštevamo obeh pododdelkov; 1.) Domači postranski posel in 2.) domača industrija, katera oba sta v deželi močno razširjena, vidimo, da je obrtno domače delo t. j. pridobitna delavnost pomočnikov izven delavnice ali domačih pomočnikov in kosnih mojstrov omejena skoro samo na deželno stolno mesto in njegovo okolico in toraj skoro le na krojaški in čevljarski obrt, četudi, je vredno omeniti takozvano tovarniško domačo industrijo (izdelovanje čevljev, žimnih sit), kakor se vrši v posameznih delih dežele. Dalje se poudarja v poročilih zadrug, da je želeti, da se uredi pomočništvo izven delavce in do-moča industrija v smislu predležečih poročil. V en-keti so se pa izrekle vse zadruge proti pomočništvu izven delavnice, pri čemur se je poudarjalo, da je isto škodljivo razvoju obrta, da ne prinaša obrtnikom nobenih koristij in vzgaja skoro same skaze. Iz teh razlogov bi bilo le v interesu samostojnih obrtnikov in tudi kupujočega občinstva, če se odpravi poraoč ništvo izven delavnice, kajti ne more se tajiti, da so večkrat predmeti izgotovljeni s pomočjo pomočnikov izven delavnice in kosnih mojstrov precej ceneji, da pa so tudi slabeje izgotovljeni in je tudi snov, iz katere so narejeni manj vredna. Dalje poudarjale so zadruge tudi zlo, da trgovci ali tudi druge osebe, ki sami ne znajo nobenega rokodelskega obrta, istega vrše po pomočniku, kl doprinese zakonito zahtevano sposobnostno dokazilo za samostojno izvrševanje obrta. Ta obrtnik je le imemoma mojster, v resnici je le službujoč rokodelec ali poslovodja, kajti on ne plača niti davka niti prostora, še manj pa pomočnikov, tudi ne more samostojno prodajati izdelkov, temveč le za svojega gospodarja Pripeti se celo, da izdelovalec izdelkov ne prodaja, temveč tretja oseba, ki spada ali k družini ali k hišnim gospodarstvu pravega gospodarja. Na ta način se prezro določila obrtnega reda in se oškodujejo osobe, ki zase vrše rokodelske obrte. Ker se je pa pomočništvo izven delavnice v večih mestih, na Kranjskem prav za prav ukoreninilo le v deželnem stolnem mestu in so razmere take, da bi takojšnja odprava ne bila niti v interesu lastnikov obtov. niti pomočnikov. bi bilo isto le v toliko, kolikor mogoče omejiti in bi bilo delovati na to, da na-stopijo razmere, ki bi pomagale popolnoma odstraniti pomočništvo izven delavnice Če bi se pomočništvo izven delavnice odpravilo, bi moralo prav mnogo lastnikov obrtov imeti večje delavske prostore in bi morali poskrbeti za vse ono, kar določa § 74 zakona z dne 8. marca leta 1885., drž. zak. štev. 22. To bi prouzročilo ob sebi umevno večje stroške. Pomočnik izven delavnice lahko pomaga tudi svoji ženi doma, da nadzoruje otroke inv sicer posebno takrat, kadar ima ta opraviti zunaj. Ze iz povedanega je razvidno, da bi prepoved pomočništva izven delavnice ne bila lahko izvedljiva Po mnenju odsekovem bi bilo tudi delati na to, da se polagoma odstrani pomočništvo izven delavnice, kajti le potem bi se mogle odstraniti škode, ki so s tem spojene. Odseku se zdi izvajanje v zgornjem ukazu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva prav primerno, po katerem se ne more prej urediti pomočništva izven delavnice. ne da bi se ob jednem ne stopilo na poljë domače industrije in da bi torej uredba morala obsezati ves delokrog domačega delà. Domači postranski posel in domača industrija, kakor jo omenja imenovani ukaz trgovinskega ministerstva in ki sta v smislu § 1. novele k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883. in člena V, lit. e) uvodnega za- kona k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859, drž. zak. št. 227, izvzeta od uvrstitve mej obrte, naj se pustita izven veljavnostnega okoliša obrtnega reda. Definicijo obeh teh pododdelkov domačega delà bi bilo pa sprejeti v obrtni red. Pri domačem postran-skem poslu pa naj udeležba pri delu ne bo omejena na člane lastne družině, temveč naj morejo to delo opravljati tudi navadni posli, kakor je to v navadi tudi pri domači industriji. Dalje meni odsek, da naj bi se, če se ta definicija ne sprejme kmalu v obrtni red, takoj primerno spremenil visoki ministerski ukaz z dne 16. sept. 1883 št. 26.701 ali prav za prav 4. odstavek tega ukaza. Glede obrtnega domačega delà se pripominja, da je le odobravati, da se smatrajo pomočniki izven delavnice za obrtne pomočne delavce v smislu § 73. zakona z dne 8. marca 1885., drž. zak. št. 22. da lastniki trgovskih obrtov kot taki ne smejo imeti pomočnikov izven delavnice, da ti ne izvršujejo obrtnih del za več podjetnikov in tudi ne smejo sami zopet imeti pomočnih delavcev, ker bi jih bilo v tem slučaju za samostojne obrtnike smatrati in bi bili obvezani zglasiti svoj obrt. Odsek izjavlja, da bi po njegovem mnenju tudi delavske legitimacije, katere bi izdalo obrtno oblastvo pomočnikom izven delavnice, mnogo pripomogle, da bi se odstranila zla. ki so spojena s pomočništvom izven delavnice. Te legitimacije naj bi se vsako leto obnovile, a bi se moškim delavcem pod 22 letom sploh ne izdajale, izvzemši take osebe, ki so telesno pohabljene, vsled česar so za delo v delavnici nesposobne. Vendar naj bo visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo opravičeno dogovorno z visokim ministerstvom za notranje stvari in po za-slišanji trgovske in obrtniške zbornice in dotičnih zadrug, za posamezne obrte starostno mejo do maksimalne meje povišati in odpraviti pomočništvo izven delavnice s tem, da polagoma odvzame delavske legitimacije. Če se to tako uredi, se imajo tudi pomočniki izven delavnice kot pomožni delavci, v kolikor obrt za katerega delajo, ni tovarniški, oziroma se lastnik tovarniškega podjetja poslužuje pravic § 108. ob r., smatrati za člane zadruge svojega okoliša, in da se morajo pri pomočnikih izven delavnice v sploš-nem uporabljati določila VI poglavja obrtnega reda in določila zakona o bolniškem zavarovanji. Glede druge kategorije obrtnega domačega delà, katero zgor-nji ministerski ukaz omenja pod oznanilom „kosni mojstri1* je odsek za to, da imajo ti svoj obrt zglasiti in da imajo kot lastniki obrtov iste pravice in dolžnosti, kot vsi obrtniki. V tem oziru naj bota tudi za kosne mojstre merodajna posebno §§ 98. in 100. obrtnega reda. Odsek predlaga: Čestita zbornica naj v smislu teh izvajanj poroča na c. kr. dež. vlado. — Predlog se sprejme. V. Zbornični svetnik Josip Kušar poroča, da je vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 13. maja t. 1. povodom njenih predlogov v svrho novega konstituiranja šolskega odbora, ki je doslej skupno posloval za obe c. kr. strokovni šoli, vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje z ukazom z dne 30. aprila 1896, št. 8225, opozorilo na to, da ima po § 4., pravil c. kr. strokovne šole za lesno industrijo v Ljubljani, oziroma po § 3. pravil c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo ravno tam za vsako teh šol poslovati poseben šolski odbor. Ker je zbornica v svoji seji dne 2». februvarja t. 1. le zborničnega svet-nika Ivana Dogana volila za svojega zastopnika v zgornji skupni šolski odbor, je sedaj treba, da v vsako gori navedenih strokovnih šol pošlje jednega zastop- nika. Vsled tega priporoča odsek, da se sprejme na-stopni predlog : Čestita zbornica naj voli v šolski odbor c. kr. strokovne šole za lesno industrijo v Ljubljani gosp. Ivana Dogana, zborničnega člana in pohištvenega mizarja v Ljubljani in v šolski odbor c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo v Ljubljani g. Avgusta Skaberneta, zborničnega člana in trgovca z manufakturnim blagom v Ljubljani. — Predlog se sprejme. VI Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o vprašanju, če je obrtovanje izdelovalca glina-stega blaga A D. smatrati za tovarniško ali za roko-delsko. Po § 1., odstavek 4, zakona z dne 15. marca 1883 , ima v dvomih, če je obrtno poujetje smatrati za tovarniško, odločevati politična deželna oblast po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice in udeleženih zadrug. v slučaju priziva pa minister za notranje stvari dogovorno s trgovinskim ministrom. Po ministerském ukazu z dne 18. julija 1883., št. 22.037, je smatrati za tovarniška podjetja taka obrtna podjetja, v katerih se vrši izdelovanje ali obdelovanje obrtnih prometnih predmetov v zaprtih delavnicah ob ude-ležbi več kakor 20, izven svojih stanovanj poslujočih delavcev, pri čemur se rabijo stroji kot pomočno sredstvo in obstoji pravilo, da se razno delo vrši razdeljeno. Loči se tovarniško podjetje tudi od roko-delskih produktivnih obrtov po tem, da obrtni podjetnik sicer vodi podjetje, a se ne udeležuje sam delà, dalje po višjem dávku in po tem, da je firma protokolovaná. Po § 1. zakona z dne 28. dec. 1887. glede delavskega zavarovanja proti nezgodam, drž. zak. št. 1. iz 1. 1888, so vsi v tovarni poslujoči delavci in obrtni uradniki po določilih tega zakona za-varovani proti posledicam nezgod, ki bi se pripetile pri obratu. V razjasnilih k določilom zakona glede zavarovanje proti nezgodam, tičočim se dolžnosti zavarovanja priloga A k visokemu ministerskému ukazu z dne 3. aprila 1888., drž. zak. št. se glasi : V svrho sedanje zglasitve imajo za tovarne veljati ona obtna podjetja, ki so se doslej za tako smatrala. V dvomu so za tovarne smatrati taka obrtna podjetja, v katerih se vrši izdelovanje ali obdelovanje obrtnih prometnih predmetov v zaprtih delavnicah ob ude-ležbi več kakor 20, izven svojih stanovanj poslujočih pomočnih delavcev in katera so od rokodelskih produktivnih obrtov tudi v tem ločijo, da lastnik podjetja isto sicer vodi osobno, a sam vendar ne dola. Netovarniški obrti so podvrženi dolžnosti zavarovanja le tedaj, če ista nastopi po odstavku 2. § 1. zakona o zavarovanju proti nezgodam (obrtni obrati, ki se raztezajo na izvršitev stavbenih del) ali po odstavku 3. (obrati pri katerih se rabijo stroji za moč) § 1. zakona. Če se ozremo na te ministerske ukaze, vidimo, da bi mogli le deli teh za to govoriti, da je podjetje A. D. smatrati za tovarniško. Izdelujejo se peči in semtertja tudi drugi glinasti obrtni prometni predmeti v dveh različnih naprtih delavnicah. V jedni teh je bilo 18 pomočnih delavcev in 5 vajencev, torej skupaj 23 pomočnih delavcev (§ 73. zakona z dne 8. marca 1885., drž. zak. št. 22). V podružném pod-jetju je bilo pa le 13 pomočnih delavcev, kakor jih omenja zgoraj § 73. Okolščina toraj, da več kakor 20 pomočnih delavcev delà v zaprti delavnici, bi govorila za to, da je to podjetje za továrno zmatrati. Ta okolščina pa pri presoji tega vprašanje ne more merodajna biti, ker število pomočnih delavcev močno menja in se večkrat pripeti, da je manjša kot 20. Iz števila delavcev se torej ne more sklepati, da je vsako rokodelsko' podjetje, če število delavcev pre-seza 20, smatrati že za tovarniško. V jedni kakor drugi delavnici se stroji ne rabijo kot pomočno sredstvo. Tudi ni v pravilu delitev delà. Podjetnilk vodi ob sebi umevno delo v obeh delavnicah in tudi sam delà. Tudi visokost davka ne govori za tovarniško podjetje in tudi ne okoliščina, da podjetnik ni tr-govsko sodno protokolován. Iz poročila mestnega magistrata na c. kr. deželno vlado se more sklepati, da ta smatra to podjetje za rokodelsko lončarijo in tudi iz poročila c. kr. obrtnega višjega nadzorništva je razvidno, da ima ta obrat izključno rokodelski značaj. Odsek je torej mnenja, da ima rekurent prav, če trdi, da je njegov lončarski obrt rokodelsk, na katerega se ne more uporabiti zakon glede zavarovanja proti nezgodam. Odsek omenja še, da je tudi visoko c. kr. upravno sodišče z razsodbo z dne 6. novembra 1895., št. 5176, glede podobnega podjetja se izreklo, da isto ni dolžno zavarovati se. Iz teh razlogov predlaga odsek : Čestita zbornica na se izreče o zadevi v smislu tega poročila — Predlog se sprejme. VII. Zbornični svetnik Josip Rebek poroča o prošnji odbora za oskrbovanje vaškega premoženja v Drnovém, kjer se vsled ukaza deželne vlade z dne 13. aprila 1855. št. 5923 vrše letni in živinski semnji dne 12. marca, 24. junija, in 29. septembra, za povišanje štantnine za konje, vole, krave, telice in prašiče. Ta prošnja se s tem utemeljuje, da se je moralo ži-vinsko sejmišče v smislu oblastvenih odredeb urediti. Odseku se zdi neznatno zvišanje štantnine, in sicer: za konja od 5 kr. na 6 kr., za vola, kravo ali telico od 4 kr. na 5 kr, za prešiče brez razločka starosti za komad od 2 kr. na 3 kr., utemeljeno, ker stroški za živinsko sejmišče niso bili majhni in je tudi nad-zorovanje živinskih semnjev z večjimi stroški spojeno, kakor je bilo ob času odobritve obstoječih tržnih taks. Povišana štantnina tudi ne presega tarife k občinskem pristojbinskemu zakonu z dne 3. decembra 1868., dež zak. št. 17, in odsek vsled tega predlaga: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče za zaprošeno zvišanje štantnine. — Predlog se sprejme. VIII. Zbornični svetnik Avgust Skaberne poroča o vprašanji mestnega magistrata Ijubljanskega, če so tesarji upravičeni v mestu ljubljanskem kriti strehe z opeko. Trditev prositeljev je prava, da spada po ministerski naredbi z dne 30. junija 1884., držav, zak. št. 110, obrt krovcev z opeko in skrilji mej rokodelske obrte, za katerih nastop je po § 14. novele k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39, treba po propisih §§ 11, 12 in 13 sposobnostnega dokazila. Na Kranjskem se do zadnjega časa obrtniki niso pečali s samim pokrivanjem z opeko. Pokrivanje poslopij z opeko ali deskami so doslej oskrbovali le tesarji in nikomur bi tukaj ne bilo prišlo na um, da na Kranjskem izučeni tesar potřebuje še posebnega sposobnostnega dokazila za pokrivanje z opeko, ker je obče znano, da se je ta pri tesarstvu izučil kriti poslopja z opeko in da je tega tudi zmožen. Po mnenji odsekovem so oni, ki so dokazali sposobnost za samostojno izvrševanje tesarskega obrta, tudi doprinesli dokaz, da zamorejo poslopja kriti z opeko in deskami in da imajo torej na Kranjskem tudi pravico kriti poslopja z opeko. Pripominja se, da se na Kranjskem od lanskega leta izvršuje krovski obrt. Drugače je na Kranjskem s krovskim obrtom s skrilji, katerega vrše že mnogo let usposobljeni krovci s % skrilji Odsek torej predlaga: Zbornica naj v smislu S^ÍKÍ^ tega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme (Dalje sledi.) Poučni in zabavni del. W' M T Kmetijstvo. » Kristof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.) Šesto poglavje. Naprava sadnega vina. Najglavnejši razloček mej sadnim in grozdnim moštom » da sadni mcšt težje vre in ima manje sla dorja v sebi. Dočim v grozdnem moštu pri pravi gorkoti v malo tednih izvre 12 do 16 odstotkov sladorja potre buje sadni mošt za do odstotkov sladorja včasih več mesecev in včasih še po leto popolnoma ne prevre. Pri tem, kako naj ravnamo s sadnim moštom. rati se moramo na to ? če mislimo sadno vino ozi-doma rabiti ali ga pa prodati. Za prva je omeniti. Ker sadni mošt dolgo vre, dolgo obdrži svojo ogljikovo kislino in osveževalen. Na drugi strani je pa nevarnost, da sla- dor ne preide šlem ne pa v alkohol, dokler ni vretje končano, da se pijaca popolnoma zgosti in v sebi nima dovolj alkohola. Mošt se rad spridi : 1.) če se rabi deloma gnilo sadje. 2.) Če se napačno ravna z zmletim sadjem Če se precej ne iztisne, se morajo tropine s pogrezilnim dnom držati v tekočini, drugače nastane ocetna kislina in s tem dobi se slaba pijača, ki se noče sčistiti in se ne drži. 3.) če se sok pomeša z vodo, dobi se pijača, ki se ne drži dolgo poleti. večjih gospodarstvih naj posebej naredi mošt za prvih pet mestcev in za pozneje Za pr vega se tako rabi voda brez sladorja, za poslednjega se pa mora pridejati za vsak hektoliter vode 10 kilogramov sladorja in mošt takoj po glavnem vrenju pretočiti. 4.) Če se mošt ne pretoči z drožij, se lahko raz- krojijo drožje, in spridijo mošt. Najbolje je, če se mošt pretoči takoj po glavnem vretju. Potem mošt od sebe, ali pa od tega, da se pridene kilogram sladorja pri no- vem vrenju dobi ogljikovo kislino, ki pripomore, da mošt bol>e osveževalen in se bolje drži. Mošt za kupčijo mora imeti dovolj alkohola in mora popolnoma izvreti. Priporoča se, da se hektoliter moštu in če šlemast tudi pridene 20 gramov salmijaka 20 cramov strojila. Mošt mora tehtati 55 stopinj Oechte za v? dorja tere se spravi mošt po glavnem vrenju kakor pivo i acih pet gramov ki manjkajo, se pridene kilo sla-Za velika podjetja so jako dobre ledenice, v ka- Ru- javo ali počrnelo sadno vino se ščisti, če se na hektoliter přilije liter svežega mléka. Priporoča se pa popřej poskusiti, to je dene se žličico mléka v steklenico vina in počaka, da se vino sčisti. Kalnim, šlemastim vinom Na Spanskem. (Dalje.) Tem bolje morem računati na vresničenje svojih načrtov ! — zaklical je Kolumb trdno prepričan. Zmagovalci najdejo v zmagi križa nad polumesecem temveč veselja za razširjenje božje slave po vsej zemlji. Dolgo težko čakam, da se izvrši, kar je od měnil Bog in trdno verujem, da je baš zaradi tega me božja milost řešila ob razníh viharjih in drugih nevarnostih. Tako je bilo na pr. v znameniti bitvi pri nosu sv. Vincencija, katere sem se udeležil pod poveljstvom svojega bratranca „mlađega" Kolumba, kakor so ga imenovali, da so ga ločili od starega admirala, ki je tudi imel moje ime. Napali smo bene-čansko brodovje vračajoč se iz Flandrije. Bila je huđa bitka. Ladije so se tako druga v drugo žarile, da se je začel boj z meči in pěstmi mej mornarji. Bitva je trpěla od jutra do večera. Ladija, kateri sem jaz za-povedoval, se je bila sprijela z veliko beneško vojno ladijo. Na nas so letele granate in kmalu je okrog nas gorelo. Beneška ladija, ki je bila pritrjena na našo ladijo z verigami in kljukami je tudi jelo goreti a vendar me je Bog nepoškodovanega rešil iz tega plamena. Skočil sem v vodo, zgrabil plavajoče veslo, in srečno přišel na breg, ki je bil kaki dve uri daleč. Mari ne morem v tem videti prsta božjega? Mari li jaz ničevno bitje bil vreden takih znamenj božje milosti, ako bi ne bil odmenjen za razširjenje božje slave in veličanstva ? In oči Kolumbove so se zopet zasvetile. Naudu šenje, s katerim je govoril, je nekako vplivalo na slušatelje in v njih zadušilo vsako čuvstvo nezaupnosti. Res je, gospod Kolumb zaklicala je po kratkem molčanju gospa Beatrisa, — pogosto smo mi samo orodje božje previdnosti. Če tudi jaz ne morem popolnoma razumeti naših teorij, a v srcu čutim njih resnico in pripravljena sem njih uresničenje podpirati, kolikor bode mi mogoče. Moja krstna botra, Beatrisa de Bobadilja, markiza de znana s kraljico Izabelo in bode gospa Moja, je dobro gotovo na mojo prošnjo izposlovala avdijenco pri Njiju veličanstvu. Da blagoslovi in poplačaj vas presveta De vica za vaše dobre namere!- — rekel je ginjen Ko lumb. — Nikdar ne pozabim dobrote vaše. Brez pri se pridene na hektoliter 300 gramov španske prsti. S tem poročenja, brez pokroviteljstva in zagovorništva vi se sčisti in dobi lepo barvo. sokih oseb se težko kaj doseže. Moja revščina me sili, da hodim v ponošeni obleki in to je jedna ovira uresničenju mojih načrtov. Vse sodi po vnanjosti in zatorej.., 328 To trenotje se je zaslišalo močno žvižganje, ki je šlo kar skozi ušesa, in vsi so se nehote stresli... — 0, presveta Mati Božja! — zaklicala je Be-atrisa, — kaj to pomenja. — Le mirni bodite, gospa, to je najbrž kričanje kake nočně tice, — tolažil jo je Diego di Arana. — Vendar moramo biti previdni — rekel je Ferdinand. — Kako se je hitro zmračilo mej našim pogovorom ! . . . Nismo li zašli ? . .. Pot je vedno slabša in drži vedno bolje v gore . .. okrog in okrog ni sledu obdelane zemlje ... — rekla je Beatrisa. — Strašno žvižganje je tudi Kolumba prisililo, da je jel premišljevati. Z jednim samim pogledom je ogledal vso okolico in spoznal vso nevarnost položaja. Glas, ki je přišel do njegovih ušes, bil mu je le predobro še znan izza časa njegovih bojev z neverniki. — Gotovo smo naleteli na kako četo mavriških roparjev, od katere nimamo ničesa dobrega priča kovati, — rekel je. — Zaklinjam se pri sv. Jakobu, vi imate prav, gospod. — Pri tacih razmerah je najbolje, ako se vr-nemo — odgovori Dijego. — Sicer pa poglejte, Arano, v kakšnem kraju smo — reče Kolumb. — V soteski se nahajamo in to žvižganje ni druzega, kakor znamenja roparskih straž- nikov, da smo jim srečno prišli v past. — Za vraga! Dijego je hudo pogledal Kolumba. Morda je ta neznanec baš zaradi tega se ž njimi spustil v pogovor, da jih zavede v past ! Kdo ve, če ni mavriški ogleduh ? ! 0 Kolumb je vidno jasno prečital misli mlađega člověka stoječega pred njim. Mirno in dostojno je vzdržal ta oštri pogled Diejega. In ko je videi, da se Dijego začenja sramovati svoje nezaupnosti je hitro šel k gospej Beatrisi. — Bodoči trenotki morejo biti skrajno nevarni za življenje, gospa. Mi, gospa, moramo pred vsem vas varovati. Pojdite s konja in zavzemite varno mesto v sredi karavane. 0, gospod Kolumb, je li tako nevarno? Mari se izpolni lahkomišljena Ferdinandova želja. 0, presveta Mati Božja, kako je strašno! — Pred vsem — previdnost, gospa Mi moramo biti pripravljeni, da odbijemo napad. Pred vsem moramo ogledati in nabasati puške. V tem sta Dijego in Ferdinand po kratkem po-svetovanju pojasnila svojim ljudem, v kako nevarnost so prišli po svoji neprevidnosti. Prigovarjala sta jih, naj se dobro drže in naj bodo pripravljeni za napad. Potem sta šla k Beatrisi. 0, gospod Ferdinand kak hudi duh je bil v gostilni vdahnil vam ono strašno željo, ki se sedaj izpolni.. . — Močen krik, s katerim so dali roparji znamenje, je pretrgal Beatrisi besede. — Zaklinjam se pri sv. Jakobu, približujejo se. — zaklical je Ferdinand. — Treba se je rešiti ali pa vsaj drago prodati svoje življenje! — Gotovo smo obkoljeni — rekel je Kolumb s trdim glasom. — Povratek je nam odrezan. Držati se moramo, kolikor časa je mogoče in zasesti postojanko, ki bi nam varovala hrbet. Ta naprej moleča skala je za to popolnoma pripravna. Pod nje varstvom lahko pogumno počakamo in odbijemo prvi napad roparjev. § Ta čas se pa mej bojem gospej morda posreči prodre ti skozi vrste roparjev. — Kolumb ima prav, — rekel je Diego. Sedaj pa na delo! Kakor se v vseh nevarnostih življenja podvrže vse močnejšemu značaju, tako je tudi tukaj vse tiho priznalo nad seboj oblast Kolumbovo, kateri je hladnokrvno postopal in dajal povelja glede zasedenja ugod- nejše postojanke. Voz so hitro izpregli, mule in konje razložili in jih tako postavili, da so bolje krili ljudi. Gospo Bea-triso in Kolumbovega sina postavili so v sredo. Vsi so nategovali ušesa in oči v temi, a bilo je vse tiho. Bila je tiha poletna noč. Lune ni bilo, le zvezde so tam pa tam blesketale na temnomodrem nebu. Lahek močen veter je obveval skale in obraze pot-nikov, stiskajočih puške v rokah in pripravljene biti se na življenje in smrt. — Nevarnost je velika, gospoda — rekel je Kolumb. Pa dosedaj nas je Bog varoval o vseh nevarnostih in tudi sedaj se moremo zanašati na njegovo milosrčnost in pomoč. Pri teh besedah je Kolumb pokleknil in molil kratko molitev, ki je segla do srca vsem njegovim tovarišem. Ko so vstali, so vsi drug drugemu podali roke. Celo različje mej gospodo in slugami je prene-hala v tem trenotju nevarnosti. Vsi so čutili, da je od po guma vsacega moža odvisna njih rešitev. A okrog je bilo tiho, kakor popřej. (Dalje sledi.) 1 ÎiÉÉi§ifï.............Novice!...........îliÈiëiiÎI I jy> :..........................................................................5«................................: * » Obcni zbor Družbe s v. Cirila in Metoda se je letos vršil v Ijubljani. Že v ponedeljek je došlo v Ljubljano mnogo rodoljubov iz zelene Štajerske, tužne Koroške in kršne Primorske. Priredil se je prijateljski sestanek pri Fer-lincu, kjer se je najpiej predsednik družbe zahvalil, da so rodoljubi iz vseh slovenskih krajev se zbrali na občni zbor pre-pomenljive družbe. Potem se je začela najprijetnejša zabava, pri kateri se je pelo in napivalo. Marljive narodne dame šen-peterske podružnice so pa prodaj ale lepo izdelane kovinske svetinje v spomin jednajstega družbinega shoda. V torek je pa bila maša v frančiškanski cerkvi, katero je imel o. Čadež, po maši so se pa zbrali gostje v veliki dvorani „Narod. Doma". Predsednik g. Torno Župan je pozdravil shod s primernim govorom. Omenjal je, da sta se vršili prvi dve veliki skup- ščini v prostorih stare Citalnice, XI. pa se vrši v domu, ka- 329 teri si je postavil narod sam, v „Narodnem domu", za kateri teri preti nevamost potujčenja. Y tedanji citalnici so utemeljili so prispevali vsi stanovi in kjer bode odslej pribežališce ro-jakom iz vseh krajev. Bodi to dobro znamenje, da so se zdru- našo tere družbo, naj bo sredotočje oni požrtvovalnosti, brez ka nemogoče oteti kaj mladeži iz neprijateljevih rok. Za žili skupščinarji v „Narodnem domu", da zboruje prva v njem danes Vas je, čč skupščinarji, družbino vodstvo zopet sklicalo družba, ki deluje na jedinost vseh Slovencev, „Viribus unit s" v prvostolnico slovensko in sicer v tišti dom, v katerem bo tudi naš slovenski rek Naj bi vendar že jenjal prepir mej družba imela svojo stalno pisarno in po svetovalnico, kateri je brati jega imena, naj se imenuje „Concordia". (Dobro klici) Če velika dvorana v „Narodnem domu" še nima svo- zgradila skupna požrtvovalnost slovenska, da se tu zopet po svetujete in navdušujete za slovensko šolstvo Kako tolažilno vorni k je potem Go pozdravil sku}.ščinarje, povdarjajoč, da se vladala bilo, ko po preteku prvega desetletja vodstvo moglo sto- bodo danes prepričali, kako nerazdružljiva jedinost piti pred Vas in zaklicati veselo vest* Po vsem ozemlji, kjer mei elani odbora, in izrazujoč upanje, da ohranijo slogo vsi, prebiva naš rod, je že upeljana slovenska šola za slovensko prišli iz raznih krajev slovenskega ozemlja, je zaklical : venskemu narodu „Concordia" — „Sloga" (Živio klici.) Slo- Za predsednikom je zborovalce pozdravil župan ljubljanski mladež! Naši nasprotniki so se spametovali, so opustili pogu-bonosni svoj lov na slovensko deco. „Schulverein", „Siidmark", „Lega nazionale" so odložili bojno kopje ter v miru zaspali. gosp Ivan Hribar s sledečiini besedami: Velecenjene dame! Natornim in ustavnim pravieam je zadoščeno tuii na Sloven- Častita gospoda! Kot župan bele Ljubljane pozdravljam Vas skem, kajti vsi poklicani faktorji delujejo za vzgojo naše mla- vse prav prisrČne. Ponosen sem, da me je takoj prvo leto deži v slovenskem duhu . . . zdaj se torej lahko mirnim srcem mojega županjevanja dotela velika čast, pozdraviti v imenu raziđemo in svoje delovanje raztegnemo na drugo polje kultur- mesta Vas premile sestre in predragi bratje, ste prihiteli nega razvitka za naš narod. A to je pium desiderium z vseh stranij, koder prebiva naš rod, da v njega prvostolnici pobožna želja — ne v razhod, nego le še v tesnejše združenje darujete srca svoja na altarju domovinske ljubezni. Zares, Vas kliče vodstvo, kajti ni še přišel čas i da opustili n US1- redkodaj vidi bela Ljubljana družbo, katero bi isti plemeniti ljeno nam samoobraaabo". Prav zdaj je naša družba nastopila nagibi bili priveli skupaj, katero bi isto srčna čutila tako novo pot, položivši temelj šolskovzgojevalnim zahodom, kateri tesno družila, kakor Vas, slavna in castita gospoda ; a če jo kdai vidi, tedaj ta družba nikdar ni tako številna, bodo poznim trdno se nadejamo nikdar ne odlikuje po taki rekel bi sveti tedaj se harmoniji, uvodne rodovom besede A, da boste, njeno slavo oznanjevali še ČČ skupšČinarji, te splošne bolje umevali, treba kar poseČl v posamezne kakor velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, na kateri stroke družbinega delovanja ter ]e naslikati vsaj ,y glavnih sta zastopana oba spola in vsi stanovi In take harmonije je obrisih, iz Česar se boste prepričali, da sme vodstvo s po- potreba. Čuvajte torej, gospoda slavna ! da se ohrani ; čuvajte nosom kazati na uspehe, katere je dosegla naša družba to zlasti Vi, katere je zaupanje sosester in sobratov postavilo družbi na čelo Ohranila se pa bode, ako „družba sv. Cirila (Dalje sledi.) in Metoda" ostane vedno zvesta načelom, katerim ima zahvaliti svoj postanek in se skrbno izogiba vsega, kar kolickaj v Dopolnilna volitev za državni zbor Vsled stanu bilo vzbujati domnevanje, da se je od teh načel odda- smrti držav, poslanca kanonika Kluna se razpisuje za sodne ljevati začela. Kjer gre za veliko, kjer gre za sveto stvar, okraje Ljublj Vrhnika Litij ostani naše uho vedno gluho za tajna prišepetavanja, in naj Lašče nadomestna volitev v dan Zaticina, Ribnica in Velike . septembra prihajajo od katere strani koli In velika, sveta stvar je, za Lfjubljanskega Sokola izlet v Kranj se je razvi! katero ima delovati družba sv Cirila in Metoda Vsaj se ima v pravo narodno slavnost. Udeležil se ga je ljubljanski „Sokol" v bran postavljati proti onim pogubnim nakanam potujcevanja, z nad 60 členi z starosto dr. Tavčarjem na čelu, „Gorenjski s katerimi nemški in laški naši sosedje upajo krčiti število Sokol" z 34 členi, na Čelu mu starosta V. Majdič, „postojnski naše ter tako odvzemati nam teritorij Ino last; last one pre- Sokol" je poslal starosto dr. Treota s 15 členi, „tržaški Sokol" krasne zemlje, na katero smo privezani po spominih mladosti starosto dr. Gregori goriški Sokol u starosto Gabrščeka s srčnimi vezmi. In kako se to delà gospoda slavna? Nežno Kazven sokolskih opazili smo obilo drugih društev. Slovenski mladino, katero najslajša vez govorice spaj i z Jjubečo materijo, bicikliški klub Ljublj u Je bil korporati s 30 členi hočejo oropati te vezi ter tako izruvati jej ono najlepšo cvetko, navzočen. Dasi je vreme že zjutraj slabo kazalo, zbralo se klije v otroških srcih, čut ljubezni in spoštovanja do bitja, na stotine občinstva na ljubljanskem kolod od koder se je katero je življenje svoje postavljalo v nevarnost za dete svoje, v dveh vlakih odpeljalo proti Kranju. Na vseh postajah se je katero je negovalo in odgajalo ta najdražji si zaklad Gospoda moralo priklopiti novih voz, osobito v Škofjiloki se je izlet slavna! Zgražamo se, kadar čitamo v zgodovini, kako so dkje nikom pridružilo mnogo rodoljubov in rodoljubkinj s škofjeloško turške čete trgale materam od prsi nedolžno dete ter jo mo- čitalnico na Čelu Po sijajnem sprejemu na kranjskem kolod- rile. Barbarstvo nazivljamo to po vsej pravici. A kaj naj pre- voru se je jel slavnostni sprevod sokolskih društev pomikati dragi moji ! rečemo o tem, kako se dandanes odtujujejo deca skozi bogato z zastavami okrášeno mesto. Pred mestno hišo materam ? Ne more sicer otroci ; a trgajo se jim srca iz živih je došlece v krasnih besedah pozdiavil kranjski župan gospod modernemu barbarstvu delo vati teles. Gospoda moja! To je moderno barbarstvo. Proti takému Savnik, na kar mu je v lepem govoru odgovoril starosta dr. je dolžnost nas vseh, zato pa Tavčar. Popoludne ob - 5 uri se je pričela ljudska veselica z je vršila na v to na-vsakem oziru sijajno z občudovanja vredno nam J* srcu prirastla družba sv. Cirila in Metoda, katera veliko javno telovadbo. Telovadbo si je delovanje v tem smislu postavila za nalogo Da nje lašc zgrajenem velikem telovadišču se je v delovanje bilo uspešno, to je moja želja in to bodi, gospoda pela obito so se proste slavna! vaša skrb V to ime Bog pomozi ! točnostjo Telovadba na orodjih, katere se je poleg ljubljanskega Županu se je za pozdrav zahvalil predsednik, in pou- udeležil tudi postojinski „Sokol" pod predtelovadstvom staroste darjal, da bodi Ljubljana vzgled drugim občinam, kajti Ljub- dr. Treo-ta, je tudi na tem polju pokazala velik napreiek slo- Ijana jako veliko žrtvuje za družbo Zatorej „Bog živi Ljub- venske telovadbe Po telovadbi sta se spustila dva balona, mla- ljano in njenega župana!" ' ' dina se je razveseljevala ob raznih mladinskih igrah, med ka- Tajnik g. Žlogar je poročal o družbinem delovanju v m. 1. : terimi je osobitno radost in smeh vzbujala igra z lovilnikom, Naša družba je v zadnji poslovni dobi stopila v drugo deset- toda letje svojega obstanka. Pred dež je nanagloma prekinil veselje in zabavo ln spodil leti sklicala je vrle mnogobrojno občinstvo pod gostoljubne strehe kranjskih gostiln domorodce v-središče slovenskih dežela, se posvetujejo, kaj Pri Maj se nadaljevala storiti v obrambo one naše mladeži ob slovenskih mejah, ka- kolikor so to pripušcali skromni prostori. Godba in petje sta se menjavala z navdu 330 senilni govori in le prekmalu je poklical sokolski rog Sokole v vrsto in k odhodu. Spremljani od neštevilnega občinstva so se ob zvokih godbe in sokolskih rogov podali na kolodvor in se burno pozdravljani po vrlih gorenjskih Sokolih odpeljali proti beli Ljubljani. — Naš divni Bled je let03 obiskalo izredno mnogo tujcev, znamenje, da je Čedalje večje zanimanje za naravni kras naše Gorenjske Tujci so zasedli tudi vsa stanovanja v zasebnih in navadnih hišah Le žal, da izredno deževje zadnjih tednov toli sprijnje veselje letoviščarjem — Predkoncesijo za zgradbo male železnice, ki naj bi vodila iz južnega kolodvora po mestu in v Šiško, na Vič in Kurjovas, je podělilo c. kr železnično ministerstvo kranjski stavbeni družbi. Železnico bi naj gonil par, elektrika ali pa konjska sila. — 25letnica čitalnice v Staremtrgu pri Ložu se je preložila na nedeljo dne 23. avg. Slavnost obeta biti lepa. Udeleži se je tudi Ljubljanski Sokol, ki bo nastopil tudi v te-lovadbi. Slavnostní govor ima prec g drž posl. A. Koblar in društvo razvije tem povodom svojo novo zastavo — Slov. planinsko društvo je dne 10. t m. ob udeležbi 95 turistov otvorilo slovesno novo kočo na Kredarici pod vrhom Triglava. Mtj udeleženci je bilo tudi 15 dam in zastopniki Čehov in Hrvatov. Na vrh Triglava je dospělo hkrati 60 planincev. Navdušeni govori in petje so se vrstili na vrhu in ob otvoritvi koče, katero je č g župnik Aljež blagoslovil. Koča ima prostora, da lahko v nji prenoći 60 osob. — Učni tečaji za slamnikarstvo. Po prizadevanju deželnega odbora, trgovske in obrtniške zbornice in dotičnih občin, je ministerstvo za uk in bogccastje na predlog c. kr. deželne vlade ustanovilo v namen povzdige sbmnikarstva na Kranjskem v nastopnih krajih v jesenskih in zimskih mesecih 4 do 6 tednov trajajrče učne tečaje za slamnikarstvo. Ti tečaji bodo v Domžalah, Moravčah, Rovi, Mengišu, Kamniku, Smarci, Dolskem, Trzinu, Radomljah, Prevojah, Lukovici in v Cerkljah — Slavnostno odkritje spominske plošče skladatelju Gregoriju Riharju vršilo se bo 25. t m. v Polhovem gradcu. — Konjsko dirko v trab priredi konjerejski odsek kmetijske družbe kranjske dne 14. septembra t. 1. v Št Jarneju na Dolenjskem. — Utopljenega so našli dne 2 t m otroci iz Bo-hinjske Bele pri kopanji v bohinjski Savi 701etnega srenjskega reveža Valentina Ropreta. Najbrže je šel sam v vodo iz obup-nosti, ker je baje po neprevidnosti zanetil veliki požar, o katerem smo zadnjic poročali, da je vpepelil vec poslopij v Bohinjski Beli — Velika nesreća bi se bila kmalu minolo nedeljo zjutraj pripetila na dolenjski železnici Mej ŠkoUjico in Šmarjtm sta si tovorni in osobni vlak vozila nasproti Ko je osobni vlak vozoč iz Smarja se prikazal iz predora, prisopihal mu je nasproti tovorni vlak Sreča, da sta strojevodji provocasno opazila bližajočo se nesrečo in sta vlaka ustavila. Potniki vo-zeči se z osobnim vlakom so bili vsi zbegani, videci, v kaki nevarnosti so bili. Le malo je manjkalo in vlaka bi bila v predoru skup ti Čila. Kdo je zakřivil pomoto, bo preiskava dognala — Grozovit vihar podoben ciklonom, o kakoršnih čujemo iz Amerike, j^ divjal dne 6. avgusta zjutraj v kamniškem okraju v smeri od Vodic proti Brdu. Podrl je brez števila na-polnienih kozolcev, odkril streh in otresti in polomil sadje Pretrgal je telegrafiČno žico na dveh krajih Drevje je lomilo kar na pol in izkoreninilo največje in najstareje hoje in hraste. Poljske pridelke je vse pomandralo Po gozdih je napravilo neiimerno škodo. Prizadete so najbolj občine Vodice. Moste, Suhi dol, Mengiš, Smarea, Homec, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Krašnja, Bîagovica, Rova. Škoda se ceni v vseh občinah do 80.000 gld. — Iz Ivanjcev pri Radgoni se nam piše dne-7. avgusta: Dne 1. avgusta imeli smo nevihto z točo, zrna so tehtala 25 — 30 gramov, in od tega dne naprej do danes vsak dan naliv. 6. avgiista zjutraj bila je taka burja, da je najstareji ljudje ne pomnijo zopet z točo, stare hraste je z korenino trgalo z zemlje. Negovskej grajščini je izruvalo 1& starih sadnih dreves. V Lokavskem vrhu podrlo je smreko čez kravji hlev, ter kravo in tele ubilo. Na več poslopjih je strehe raz njih pometalo. Vinogradi, kateri so lepo kazali, so-tako poškodovani, da se še prihodnje leto ni obroditve nadjatk Turske grozovitosti na Arménském. „Sankt-Peteburgskije Vjedomosti" pišejo o klanji Armence v sledeče: „To pripovest posnemamo iz francoskega lista „Reveu des Revues" Mož, ki je prebil po svojih trgov-opravkih ves čas teh dogodkov v mestu „Urfi", se je skrival v gcstilnici. Jeden del teh dogodkov je sam iz M ,__ okna videl, drugi del mu je pa pripovedoval njegov znanec Turek, ki je v tem času tudi v Urfi bival. Po končanem klanju se je pripisovalec teh odgodkov, ker ga nikdo ni poznal, oblekel po turški in se odpravil iz Urfija v Biredžik. , Dne 15. oktobra 1895. 1. se je v Urfiju raznesla vest, da so ob jednajstih predpoludne blizu stolne cerkve napadli Turki armenskega bankirja Bogosa in da mu je jeden izmej njih doprinesel pet smrtnih ran. Priče tega, nekoliko mladih Armencev, zgrabili so razbojnika in ga prignali na glavno stražo. Tam dasira?no se je dokazalo, da je ravnal na povelje kapitana, so da vendar-le pre-bodli z bajonetom. Truplo njegovo so vojaki přinesli pred hišo guvernerja in so rekli, da so je cteli „gjavrom" (psovka kristjanov). To je bil začetek dolgo vrste bêd urtskih Armencev. Tolpa, lahkoverna, da so tega Turka ubili Armenci, je po vsem mestu kričala, da se morajo vsi neverci poklati. Ponoči se je slišalo streljati, zjutraj so Turki raz-nesli govornico, da so Arnenci posbušali, pa brez uspeha, napasti turške dele mesta. Tolpa, ko je zaslišala to, se je vrgla s krikom „slaven je porok Mahomet" na bazar oropat prodajalnice armenskih kupčev. Ropanje S) se deležili tudi vojaki, a policija, priča běsnosti tolpe, jo je pa še hujskala. Nakrat se prikaže na basaru Hassan-paša. wHajd\ fantje," je kričal, „celih 48 ur imate na razpolaganje ! Pokoljite Armence in vsa ta bogastva bode vaša." Tolpa, pa deroča za ropanjem, ne sliši besed paše. In glej, vojaki na njegovo povelje z bajoneti in kopiti pušek potiskajo tolpo z bazarja in vse plane proti arménskému delu mesta s krikom „slaven je prorok Mahometu. Tolpi slede ženske, udarjajo v tamburine in plešejo, kakor da bi bile na svatbi. V trenutku so bile na samem «i stoječe hiše Armencev oropane Armenci pa poklani. V armenski del mesta udreti se Tur kom ni posrečilo. Raz-kačeni vsled tega neuspeba so se Turki zopet vrnili na bazar, kjer so 1700 prodajalnic popolnoma oropali. Kar je bilo boljšega, so pobrali vojaki iz prodajalnic, ostalo. v 331 pa tolpa. Nastopila je noč, grozovitosti so ponehale, a le da bi se v jutro z novo sila začele. V torek je governer zbral vse razbojnike, Kurde ii Falahe, razdeli mej nje vse možno orožje, od puške do lopate, in ji poslal v armenski del mesta. Zaman so jim Armenci kričali: „Mi smo zvěsti podložniki! Točno plačujemu davke! Prizanesite nam!" Divja, razcapana tolpa, katero so vojaki vodili, je takoj napadla armenski del mesta. Do 11. uri zvečer so Turki skušali udreti, a ko je noč nastal, so se morali brez uspeha umakniti. Tu so Turki razvideli, da tako ne bodo zmagali oboroženih Armencev, in so sklenili, poslužiti se drugih sredstev: okrožili so armenski del mesta z vojaki ter niso pustili tja nobenega živeža. V sredo so oblastniki poklicali k sebi imenitnih Armencev in jih vrgli v ječo. „Vi imate revolucijsko društvo," so jim rekli, „ imenu j te njegove člane; vi imate 1800 Martinijevih puški dajte jih ven!" Zaman so se Armenci trudili prepričati Turke, da nimajo nikakih Martinijevih pušk. Potem pride v ječo Hassan-paša z mute-sarifom iz zahteva od jetnikov ogromno svoto denarja, přeteč jim z vislicami. Denar je přejel, iz ječe pa Armencev ni pustil. Potem so poklicali svečenike in zahteval), naj dajo orožje. „Mi se bojimo", odgovore Armenci, — „zamore nastati klanje; nam je treba imeti za ta slučaj vsaj katerokoli orožje". — „Bodite pokojni", pravi na to mutesarif, „ako daste orožje, vas bodem jaz sam # . ^mÉ^KĚ bránil!" Verovali so njegovim besedám, se dali preslepiti in so přinesli Turkom vse svoje orožje do kuhinjskega noža. Vojaci so potem obhodili vse hiše, pretaknili dvo- rišča, prevohali kleti, še grobov niso pustili v miru, po-vsodi so iskali, ni li še kje kaj orožja. Ko niso nič našli, so se šele upokojili, Armenci so bili kakor oblegani, Turki jih niso pustili iz njihovega delà mesta in jim tudi ne dovolili luči prižgati. Komaj se je kjerkoli zvečer ali pa ponoči pokazala luč, takoj so Turki nastavili svoje puške tja in streljeli. 48 dnij (cd 16, oktobra do 2. decembra starega stila) so Armenci prebili tako življenje. Dne 3. decembra je bila ta prepoved razveljavljena in se jim je dovolilo hoditi za svojimi navadnimi opravki. Nekateri so šli na bazar pogledat svoje prodajalnice, tam pa so našli popolno razrušitev. Čez nekoliko dnij je tolpa muselmanov podala se za mesto, da bi se posve tovala, kako boljše postopati proti neoboroženim Armencem. Dne 16. decembra se je raznesla govorica, da se Turki pripravljajo napasti Armence. Duhovenstvo in od- ličnjaki armenski obrnili so se tedaj na mutesarifa s prošnjo, naj izpolni svojo obljubo. „Pojdite mirno", jim je rekel, „ne bojte se ničesa! Sem že poslal vojakov v vaš del za vašo obrambo!" In res, poslal je 300 mož regularne vojske in 1500 hamidjé, kateri so obsedli armenski del. Okoli tisoč jih je udrlo naravnost v armenski % del mesta in so začeli delati. Vsi ti so kričali po ulicah mimogredočim Turkom: „Pojdite hitro v „dvorec guver-nerja, tam delijo orožje !" In kmalu se je zbrala ogromna oborožena tolpa, katera je z divjo razkačenostjo planila na hiše. Braniti se je Armencem, katerim celo peresni nožek ni ostal, bilo nemogoče. Turki so ulomili dun, udrli v hiše in vasi, mladi in stari, mcški in ženske, postali so žrtve njih běsnosti. Besneli so pred očmi možev in očetov nad ženskami in dekleti; ubijali jih po dolgem, nezno-snem mučenji. Z rafinirano krvoločnostjo so klali male otroke pred očmi starišev ; radovali so se nad krikom svojih žrtev ... Ko je noč napočila, so se Turki umak-nili. Drugi dan zjutraj se je zopet zaslišala trobenta in tolpa se je zopet pokazala v tem delu mesta ter nada-ljevala klanje. Zaman so kristijani přinesli vse, kar so imeli, prosili prizanašanja in se valjali pred nogami teh zverij. Proti poldnevu prišla je tolpa do stolne cerkve, kamor se je bilo zaprlo okoli 3000 Armencev. Potem, ko so Turki vzdignili vrata iz težajev, so zagledali, da je Armencev v cerkvi mnogo in so razvideli, da bi njih klanje preveč časa vzelo. Našli so razbojniki blizu cerkve 50 sodov petrolja in so sklenili, vse Armence, kolikor jih je bilo v cerkvi, hkrati pogubiti. Vlili so mej nje petrolej in ga zažgali. Samo jednemu, ki bil je ves ranjen in obžgan, se je posrečilo, skočiti iz cerkve in skriti se Turkom za kopico mrličev. Do večera so besneli Turki, nikomur niso priza-nesli, oropali vse hiše in cerkve, pobili vse Armence razun nekoliko starih žensk in otrok. V času urfskega klanja poginilo je več ko 10.000 Armencev ! Ni ostalo ne ljudij, ne pastirjev. kmej osem duhovnikov je samo jeden utekel smrti. In vendar razbojniki še niso bili zadovoljni. Vojaki so glasno govorili: „Samo šest ur še klanja, in povelje sultana bi bilo izpolneno po vsi točnosti!" In tu okoli se godi ravno to : v Biredžiku, Ajutabn, Adijamanu, Malatiji, Severegu, Gurunu in Derendu ko-ljejo Armence, ropajo njih hiše in odpeljujejo njih žene in hčere. Ne samo jedenkrát so popotniki očividci slišali od turških vojakov : „Mi smo vzeli Armencem orožje, smo oropali njih premoženje in odpeljali njih hčere. Dobro smo se poveselili. — Strela ga ubila — prasiči raztrgali. Dne 7. t m. je ubila strela kmeta Janeza Dombroviča v Godi na Hrvatskem, ko je svinje pasel. Svinje so planile na mrtvega pastirja in ga raztrgale. — Boji z biki. V Marseillu so bili dne 9. t. m. boji z biki. Ta zabava je pa zgubila v Franciji vso mičnost, od kar je prepovedano bike na grozne načine mučiti in moriti. Sedaj je vse le bolj nekako draženje bikov in razđraženemu biku se umakniti. Ljudje, zlasti ženske v Marsselu so zahte-vali, naj se jeden bik umori. Ko se jim ni hotelo ustreci, so areno zažgali, da je pogorela. — Zaradi dvoboja je obsojen v Ratiboru v šestme-seČni zapor na trdnjavo slušatelj zdravilstva Kasknv. V Greifs-waldu je bil poklical dva Častuika na dvoboj. — Linčani. V Hohnvillu pri Novem Orleansu so ljudje udrli v ječo in pobili pet zaradi umora zaprtih Italijanov. — Invalid izza napoleonskih vojsk Rigineli je umrl v Parmi v bolnici v starosti 99 let. Bil je poškodovan na oběh nogah in je hodil z bergljami. Vzlic temu je dosegel visoko starost. 332 Anarhist v cerkvi. V Radidi na Španskein se utihotapil v cerkev neki anarhist in splezal za altar, pri katerem je župnik ravno maševal. Tam je položil na tla dina-mitno bombo, užgal užigalieo in hotel zbežati. Neki orožnik ga je bil opazoval. Ugasnil je užigalieo pravočasno in přijel anarhista, kateri je imel v se dve drugi bombi. Sedemnajstletna morilka svojega očeta. VDu-ranyu na Ogerskem se je zgodil grozen uboj. Posestnik Links je v pijanosti pretepal svojo ženo, jo naposled vrgel ob tla in jo hotel s sekiro ubiti. Njegova 171etna hči Amalija mu je iztrgala sekiro iz rok in ga udarila s tako silo, da mu je razklala glavo. Links se je zgrudil mrtev. Orožniki so mlado ubijalko svojega očeta odgnali v zapor. Pogorelo mesto. Mesto Ščedrinj v minâki guber-niji na Ruskem je popolnoma pogorelo. Ogenj, kateri so raz-bojniki najbrž nalašč zanetili, se je hitro razširil, zlasti ker so razbojniki užgali mesto na raznih koncih. Vse hiše so bile lesene, vsled česar se ni dalo nič rešiti. Osem oseb in mnogo živine je pogorelo Pogrezanje v Mostu. V Mostu na Češkem so se zopet zacele pogrezati hiše. Mej prebivalstvom ie velik strah. Ljudje imajo naloženo hišno opravo na vozove, pred hišami, da beže, ako se kolickaj začne premikati. Nekaj hiš se nnli teden pogreznilç in tudi železnico je pretrgalo. Ponesrečil mi- se ni nikdo, Če tudi so iz neke hiš > s težavo ljudi řešili. Zanimivo je, da v Mostu sedaj v najlepših hišah stanujejo samo. delavci Del mesta, se pogrezuje, je imel najlepše hiše, a sedaj razen delavcev, nikdo neče ondu stanovati. V najlepših hišah so stanovanja sedaj nenavadno poceni. Draginja stanovanj v Budimpešti je tako velika» da mnogi ljudje zapušcajo mesto. Vsled tega je mnogo stanovanj praznih. Na vsaki hiši je več listkov, v katerih se po-nujajo stanovanja. Gospodarji so že začeli prijenjavati pri stanovanjih Boj mej delavci. V genueškem pristanišču so zadnje dni bili boji mej nemškimi in italijanskimi delavci. Več delavcev z noži ranjenih. Silno vročino imajo v Severni Ameriki. V Novem Yorku imajo v senci po 40° O gorkote. V soboto je s Novem Yorku umrlo 14 ljudij za solnčarico, v St Louisu 20 in Chikagi 15. Na stotine konj je v Novem Vorku na ulici od vročine poginilo Tovarne in delavnice so zaprte. V Brnu dne 12. avg. t. 1. : 8, 84. 18, 88, 85. Na Dunaji dne avg t. 1.: 87, 10, 20, 22, V Gradci dne 8. avg t. 1.: 89. 30, 73, 77, 13 priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 29. julija 1896. Pšenica gld. 7 70 kr , rž gld. 6 30 kr., ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 7 — kr kr., proso gld. ajda gld. leča gld. 10 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr.. turšica gld. 5 20 kr.v kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld. 11- kr NOVO! PrenareJene zvezdne ure NOVO! Hadfad Watch Company imajo nalog vse švicarske ure od- V. ti< v straniti. Prenare-jena ura, katera ima povsem novo urno sestavo, je, kar se tiče natanč- nosti nedosežna. c irv w 'i i A i m ¥ Prenarejena ura bo v umetnem ciseli-ranem inmasivnem façon - pokiovom razposlana Façon zlato je nova zlato-barvna tvarina, američanske iznajdba, in ta zlata barva ni samo zu-nanja ámpak « ir kvV sto/ skoz. in je iifobcutljiva proti kisliiiani, kakor pravo zlato. \ Cena samo gld. prenarejene ure so vsled posebne zlite kovine tako pravim zlatim uram podobne, jih še veščaki ne morejo razločiti, tudi ne zavoljo njih umet-nega delà. Mi pre-vzamemo za prena- Gena samo Notranje delo prena- rejene ure tako natančno vsake kedor \i ili kV rejene uie Hart- ford Watch Comp. popolno poroštvo, da nikoli ne zgube pravo zlato barvo. Cena z 3 façon zlato-pokrovi (odskočni pokrov, sa- vonete) samo 5 gld. m i Vr s? i « * • . « ' SB tr . « .»..»i >•• ». . m. V , . » želi dobro uro imeti, najtopleje priporo-camo. Vsaki uri bode priloženo 3 letno pismeno poroštvo. Vsakdo ima pravico v teku 8 dni svoj denar na-zaj zahtevati, ako ma naša prenarejena ura ne dopade. Cena façonzlatmi pokrovi le 5 gld. s, M ^^^ 7: aarftjii rinw) ČS íTíV V\1 Siř si « j»« / 3 'w Kr Vw- U X y? r ř K' r>> Mil Sry,^ m V/ • " W i , ; • pol ai h i rnifc Caffirginef • KilrfiMMkeo AS Yr. mm g I J f yps M g» primes je kot bobovi a vi edíno zdrava Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo ! Zaradi ničvrednih po-narejfcnih izdelkov je treba paziti u izvirne zavoje z imenom: ICathreiner Prosimo naše prenarejf-ne ure od Hadfad Watsch Comp. enakim, toda ničvrednim izdelkom premeniti. Vsaka ura ima vtisnjeno tvrdko Hadfad Watsch Comp. Razpošilja proti poštnem povzetji tvrdka ure Anton Bruder Dunaj II. Praterstrasse 16. uram pripadajoče façonzlate verižice sportfaçon le 3 ffld. ri Svarilo. " Neka dunajska tvrdka ponareja naša oznanila zvezdne ure mi napis delu, ponuja navadne Goldin ure. katere prodajamo Vsaka ura naj se vrne, katera nima „Hadfad ali Watsch Comp4' na kazalu no t ran j em na nas obrne, M pomagamo. mu njegovi pravici Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. - Tisk in založba: J. Blasnikovi uasledniki.