Št. 64. V Ljubljani, torek dne 18. marca 1919. Leto III. HflPREJ M mam M tatnu maeb. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldan thednlitvn la apravmlitva v Ljubljani, Fnu>žWnwha abn Mar. 8, L acditB. Učiteljska Hakaraa Narečnima: po poiti ■ dostavljanjem na dom sa e*k> loto K O—, m pri leta K XI—, m irirt lota K 10 50, sa mesec K 3 50, Za Nemčijo ari« Mo K 46- u ostalo tujino in Ameriko K M. » huofatl: Bnoatopna potit vrstica 30 v; porojen prostor K !•—; razglasi la potisno vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primoran popust Reklamacijo sa Ust so poitnino prosto. Posamezna Številka 20 vinarjev. Trst in Gorka. Na seji ljubljanske krajevne organizacije •ISDS 17. t m. je bil pri polni udeležbi vseh za« «pnikov sprejet sledeči sklep: Brez ozira na verodostojnost zadnjih poročil o usodi Trsta. Istre in Goriške Izjavlja krajevna orga-nk34rija v imenu ljubljanskega proletarijata, da ne Priznava nobenih sklepov, katere upostavlja takozvana mirovna konferenca v Parizu. Za na« so vsi sklepi te desetorice, predstavnice svetovnega militarizma, ničevi in popolnoma neobvezni, pa naj bodo ti sklepi ugodni ali neugodni, v korist ali na škodo jugoslovanskega naroda. Socialna demokracija stremi po miru, ki bo zadovoljil vse narode Ev-r°Pe, kf bo združil vse proletar-ske mase tega kontinenta. Takšno rešitev evropskega problema prinese le revolucija svetovnega proletarijata, združitev od svetovnega kapitalizma odrešenega proletariata zahoda in vzhoda. Socialna demokracija zato prezira vse sklepe, ki prihajajo od tega antantnega Sodišča in posluša le one revolucionarne glasove, ki prihajajo v s tajajočega proletarijata. Krajevni organizaciji Ljubljana se nalaga, v najkrajšem času skliče mogočen manife-stacijski shod, ki bo povedal vsem In jasno, ka-tero pot bo hodil nadalje slovenski proletarijai, 00 kateri revolucijonarni poti si zagotovimo posest našega Trsta, naše ^°riške, Istre, Reke in D a1 in a -cUe^_________________• ________________ Liberalci snubijo delavstvo. Mariborski delavec z dne 14. t. m. v uvodnem ^auku .kliče delavstvu: Pod rdečo ali SHS zastavo? Narodno socialna zveza pod okriljem JDS stranke Kliče proletarijat k sebi, to se pravi k liberalni stranki, kateri naj bi bili privesek — kapitalistov. Zdaj se je torej odločiti: ali ostane delavstvo pri socialno demokratični stranki ali hoče biti samo tak privesek? Naša stranka je bila vedno izredno delavska stran-*» vedno na stališču razrednega boja, da doseže za de-vstvo boljše gmotno in duševno stališče: kot taka se borila proti kapitalizmu, proti militarizmu In proti Sakemu principu, ki bi izzival med narodi sovraštvo °*®sto prijateljstva. Vedno smo hoteli, da se odpravi kapitalizem, ki ''»fcmu daje preko mere, a drugemu jemlje in kradč, da "Pi pomanjkanje. Za kapitalista pa smo smatrali vsd-'Ofia, kdor s svojo močjo, bodisi denarno, bodisi s svojo ^ialno pozicijo izrablja in zatira nižjega, zlasti delav-^ in malega človeka sploh. In taki gospodje so okroa A^l - Ali torej naš program ni všeč bodočim članom Na-roš*i»■.•’( oziru fe še pripomniti, da je vsa pisma nastavljati izrečno na oddelek za repatriacijo efektov Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, da pa je ome-Iftvatj dotlčao dopisovanje na najnujnejše stvari. Glede sročfc in dragih efektov, ki se izžrebajo, se opozarja, da (e treba točno in pravilno zabeležiti številke, eventualno tu JI serije. Depoti v inozemstva, ki so sodno vinkulovani (si-rotiriska tmorina, imovina umobolnih in odsotnih oseb) se morejo dvigati le s privolitvijo sodne nadvarstvene oblasti; treba je torej, da doseže varih ali kurator pri aodiSčii pismeno dovolitev, katero mora tudi priložiti piamu za banko. Vsakdo, ki ne namerja na svojo roko poskrbeti repatriacije efektov, naj se požuri tako, da bodo potrebna pisma in drHgi pripomočki (depotne listine, rentne knjižice itd.) že okoli dne 20. marca t. 1. v rokah Jadranske banke, podružnice r Ljubljani, ker je treba po tem Se pravočasno poskrbeti za prenos pisem v Inozemstvo ?« morajo Inozemske banke še provesti prenos efektov k določenemu zavodu. Repatriacijo efektov v okviru tega razglasa vodi poverjeništvo finančnega ministrstva v Ljubljani. Organizacija delavskih svetov. Na Dunaju ie razpravljala državna konferenca delavskih »vetov o organizaciji delavskih svetov za celo Nemško Avstrijo. Sklenilo se je, da se do 15. marca morajo izvoliti povsod novi delavski sveti. Vsi industrijski kraji, kJ Se teh nimajo, morajo iste takoj ustanoviti. Na tej konferenci se le vpostavilo provizorično državno zastopstvo delavskih svetov m se jc izdelal sledeči šta-tot za njih sestavo: Namen in naloga delavskih svetov, je, da izrazijo voljo vsega delavnega ljudstva v političnem in gospodarskem odru in mu na ta način dajo možnost, da se direktno udeležuje politike. Krajevni delavski sveti sestoje iz izvoljenih zastopnikov: l. fizičnega in duševnega delavstva obeh spotov, vseh obratov in stanov. Izvoljen |e lahko vsak, ki smatra za cilj odstranitev kapitalističnega načina produkcije, razredni boj za sredstvo v svr-ho emancipacije delovnega ljudstva, in spada v svojo stanovsko organizacijo ter je star črez 20 let; 2. izvoljenih zastopnikov vojaškega 'Sveta; 3. voljenih zastopnikov kmetskega »veta; 4. vseh raznih lokalnih organizacij. Kot vodstvo krajevnega delavskega sveta se izvoli eksekutiva, sestoječa Iz načelnika, zapisnikarja, blagajnika in njih namestnikov in štirih prfsednlkov. — Oni pod točko 2. m 4. označeni imajo samo svetovalni glas in se ne morejo voliti v eksekutivo. Krajevnih delavskih svetov voljeni zastopniki tvo-r!ty po gornjem vzorcu okrajne delavske" svete, ti pa zopet deželne. Ti zopet tvorijo državno zastopstvo delavskih »vetov. To zastopstvo voli iz svoje srede državni Izvršilni odbor delavskih svetov s stalnim zborovanjem in sedežem na Dunaju. Razmerje med delavskimi in drugimi delavskimi organizacijami Je urejeno na sledeči način: 1. z lokalne* delavsko anijo, ki je sestavljena iz vodste/ vseh raznih krajevnih organizacij. 2. z vsemi na ta način sestavljenimi okrajnimi organizacijami 3. deželnimi In 4. s centralnim delavskim svetom. Izvrševalnemu odboru je državna konferenca delavskih »vetov po določitvi teh sklepov naročila, da se posvetuje o vprašanju glede kmetskih svetov in predloži tozadevne predloge. V Nemški Avstriji torej imajo povsod svoje delavske, vojaško in kmetske svete, kjer jih pa še ni, se bodo ustaoovIlL Namen raznih »svetov« je jasen. Edino ž njimi se bo mogla izražati res prava, čista ljudska volja. Da pa to mora biti, mora reči vsak, ki je pravi demokrai in » tem tudi priznati, da se more ljudska volja le na tak način vedno najčistejše izražati, ne pa na način »demokratizma - imperializma«, ki so si ga zasanjali »gospodarji« tako, da končno res sami mislijo, da je demokratizem! __________________ Politični pregled. , Prestolni govor regenta Aleksandra je ogovor vladarja kakršni so običajni po vseh monarhijah. Mini- strstvo ga je koncipiralo v lepih besedah. Iz katerih odseva navduševanje za novo državo in pozdravlja ujedin-jenje. Narodno predstavništvo naj deli s krono delo za dobrobit prebivalstva nove države. Govor se pritožuje o nasilstvu tujca, o težkih izkuštvih in o načelih, ki so obvladala javnost nekdaj, ki pa danes ne bi bila več n« mestu, ker se tiaglaša osvoboditev narodov. Tudi prea-sednik Narodnega Predstavništva, dr. Pavlovič Je govoril dolg govor, v katerem je naglašal ista načela. Na-glašal je, da je temelj nove države demokracija, slavil Je zmago in poveličeval Srbijo kot prvoboriteljico jugoslovansko. Protestiral je v svojem govoru proti laškemu imperializmu in proti londonski pogodbi, ki določa, da se odcepijo deli Jugoslovanov od skupnosti. Klical je maščevanju, razvil prav kratek program in pozival k složnemu delu. — Soc'aln! demokrati v Narodnem Predstavništvu se prestolnega govora niso udeležili. Udeležili se tudi ne bodo adresne debate, ker smatrajo ljudstvo za suvereno in je ta razprava le formalnega pomena, ki obnavlja običaje dosedanjih parlamentov. ™ Generali prihajajo v Ljubljano. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 17. t. m.: Med tem, ko so izmed štirih generalov, ki jih je pariški najvišji vojni svet delegiral, da preiščejo takozvani ljubljanski in zaloški dogodek, dospeli v Ljubljano Se amer.ški general Trest, angleški general Gordon in francoski general Savy, do-sedaj italijanskega generala Segreja, ki je bil v to antantno komisijo delegiran kot zastopnik Italije, še ni iz neznanih vzrokov v Ljubljani. Kakor je znano, Je general Segre v Ljubljano uvedel italijansko subkomisijo s pretvezo, da bo nadzorovala antantne transporte živil na Dunaj in v Prago in repatriacijo goriških beguncev v zmislu pogodbe za premirje. — Italijani proti srbskim dijakom v Rimu. »Tribuna« napada srbske dijake, in zahteva, da se jih kar najhitreje izžene iz Italije in jih pošlje nazaj na Balkan. — Italijani o »sleparju« Trumblču. »La Tribuna« se ukvarja v dolgem članku s Trumbičem z njegovo »žalostno« posebnostjo in pravi, da je edino Jugoslavija izmed vseh držav zastopana po delegatu, ki ni niti politik ali diplomat, niti begunec, mučenik ali upornik, ampak čisto navaden — slepar nizkega rodu, brez vsake inteligence, ki deluje samo s sleparijami in zvijačami in kateremu se vsak pošten človek izogne, kakor je to storil po vsej pravici Sonnino. Ta človek zastopa narod, ki je vreden svojega zastopnika. Spomenica Trumbičeva ie znamenje in dokaz njegove duševne manjvrednosti in posebno njegove nesposobnosti, dvigniti se nad politično poštenost obeh balkanskih narodov, ki se imenujeta Slovenci in Hrvati. Trumbič je tu pokazal svoj pravi značaj, značaj konf.denta in špiclja avstrijske policije, katera je našla v njem in njegovem narodu istovredne naslednike. Hrvat je vedno isti, bodisi že suženj Avstrije ali ne. — Tako divja in pSuje »Tribuna«. Imperialistična politika italijanske vlade se niti za mah ne razlikuje od aneksijonlstične politike pangermanistične vlade Viljema II. Kot je propadel nemški imperializem, propadel bo tudi laški in vsakršni imperializem, kajti pasti In propasti mora, v to bodo pomogle organizirane mase svetovnega proletarijata. j— Nemčija in njen Izvoz. LDU. Pariz, 16. (DunKU.) Reuterjev urad doznava, da je Nemčija dobila dovoljenje zlato in gotovo blago Izvažati, da se /1 omogoči s tem skupilom plačevati dobavljena živila. Kontrolni urad za ta nemški izvoz bo ustanovljen najbrže v Rotterdamu. Nemcem bo dovoljeno v Norveški nakupiti ladje in zopet začeti z ribolovom v Severnem nemškem morju. Nadalje, se bodo ukrenili koraki v olajšavo blokade. ~ Nemčja o zvezi narodov. LDU. Berlin, 16. (DunKU.) Včeraj je priredila nemška liga za zvezo narodov manifestacijo za resnično zvezo narodov. Državni minister Erzberger je otvoril manifestacijo z daljšim govorom, v katerem je rekel poleg drugega: Niti za- stopniki nemškega naroda v narodni skupščin., niti nemška vlada nima nobenega mandata, pritrd ti miru, ki se ne bi oziral na 14 točk VVilsonovih. Ako bodo aliiranci to podlago miru preko 14 točk \Vilsonov.h točk obremenili z novimi pogoj, bo morala narodna skupščina odkloniti pritrditev takemu miru in vlada bo morala odkloniti podpis in prepustiti odločitev narodu. Referendum nemškega naroda mora potem privesti odloč.tev. Kakšna bo, o tem ni nobenega dvoma. ^ — Iz nemško-avstrjsko narodne skupščine, LDU. Dunaj, 15. (DunKU.) Narodna skupščina. Posl. Eldersch poroča v imenu glavnega odseka o predlogu glede sestave državne vlade. Predlog se glasi: državni kance-lar — dr. Karel Renner: ker je državni urad za notranje stvari In za šolstvo podrejen državnemu kancelarju, se imenuje za državnega podtajnika za šolstvo Oton' OlOckeU za državnega podtajnika za bogočastje Viljem Nliklas; državni tajn k za pravosodje dr. Rihard von Brattusch; državni tajnik za finance dr. Josip Schumpe-ter; državni tajnik za poljedelstvo in gozdarstvo Josip StOckler; državni tajnik za trgovino, obrt, industrijo Iti zgradbe inž. Ivan Zerdik; državni podtajnik za industrijo dr. Viljem Ellenbogen; državni tajnik ra socialno upravo Ferdinand Hanusch; državni tajnik za socializacijo in vodja državnega urada za zunanje stvari dr Oton Bauer; državni tajnik za vojne zadeve dr. JoM Deutsch; državni podtajnik dr. Ervin Wayss; državo' tajn.k za prehrano L6wenieldt-Russ; državni tajnik m promet Ludvik Paul. -— Zbornica nato voli vlado. Član' velikonemškega združenja se odstranijo iz dvorane. Oddanih je bilo 99 glasovnic, ki se vse glas jo za> navedeno ilsto. Državni kancelar in ostali člani kabinet* vstopijo v dvorano, kjer jih poslanci pozdravijo s ploskanjem. Državni kancelar dr. Renner razvija nato program vlade. Kar se tiče zasedenih ozemelj, izjavi, da bodo ne naš narod, ne zbornica, ne vlada pozabili doIZ-j uosti, ki jo imajo do svoje domovine. Vlada ne bo n.ko11 pozabila, zahtevati od vsega sveta, da se samoodločb* narodov nanaša tudi na nas, in da osvobodimo brate ? zasedenih pokrajinah. To bo naša prva in najsvetejša t>s"l loga. Zunanja politika se bo nadaljevala v istem duhu kakor doslej, t. j. v duhu sprave, ki je temelj WilsonovW načelom. Nočemo sovražnosti z državami, nastalimi 11:1 ozemlju bivše monarhije. Delovati hočemo na to,, da s® vzpostavi promet in da s svojimi sosedi živimo v dobri11 odnošajih. Naša zunanja politika pozna le eno smer' združenje z materjo Nemčijo. Vlada bo nadaljevala 1 vsem poudarkom pogajanja, ki jih je z Nemčijo priče"1 provizorna vlada, in jih bo končala čimprej. — Nato P0' dajo govorniki velikonemškega združenja, socialnih mokratov in krščanskih socialcev, načelne izj?ve. ^ načelnika komisijo za socializacijo je zbornica 1**°*“ dr. Bauerja. —■ Nemci bodo morali tudi svoje aeroplano Izroc* Vrhovni vojni zbor zaveznikov, tako poroča »Ag^l Havas«, je sklenil, da jo treba Nemčijo razorožiti tu ,| na polju avijdt ke, ker bi mogla Nemčija tudi tu posta11! v bodoče nevarna. —• Zrakoplovska pristanišča. LDU. Berlin, (DunKU.) V svrho ustanovitve zrakoplovne črte fl^ Prago in Varšavo, in sicer preko Strassburga in Mei#’ za, zahteva ententa pristanišča severno WOrttemburž* in Bayreutha in dva pristanišča v Šleziji. Pogajanja v Poznanju so se razbila. LDU. Pari*’ 16. (Brezžično.) Pogajanja v Poznanju, ki so bila komisijo aliirancev, na čelu jim Noulens, in nemšk«1* pooblaščenci, so se popolnoma razbila. Nemški vol#1 j delegati so izjavili, da se morajo vrniti v Berlin, da ročajo vladi. Civilni delegati so jim sledili. Ni ven11 j upanja, da bodo pogoji, ki so Jih stavili aliiranci, spr®', leti. — Obsedno stanj« In pruski deželni zbor. LP^ Nauen, 15. V Berlinu je zborovala v petek popoWn‘; pruska deželna zbornica. Prišlo je do velikih razprl med večinskimi socialisti, ministrom za pravosodstv0 Heinejem in neodvisnim socialnim demokratom Adolfa"1 Hoffmannom. Heine je izjavil, da je bila vlada vsied d«' godkov prisiljena odrediti obsedno stanje in da to misli preje opustiti* dokler ni popolen mir v Velike"1 Berliuu. Bila bi največja neumnost, da bi se odredba, so jo itak težko uvedli, sedaj ppustila, da bi se pote'11 lahko nadaljevalo morenje in ropanje. Pravosodni ster je kljub večkratnemu prekinjenju govora in Pf£>*? stom neodvisnih socialistov podrobno opravičeval °| redbe ter ožigosaval nejasno in neprozorno vedenje odvisnih socialnih dmokratov napram komunisti^1’'11' pučem. Omenil je tudi vedenje neodvisnih socialnih of' mokratov na krajih, kjer se jim Je posrečilo priti <* moči. Heine je nadalje izjavil, da bodo vsi krivci usfltf’ titve Liebknechta in Rozo Luxemburgove klicani na govor. Po Heinejevem govoru je Adolf Hoffmann v in polurnem govoru napadal vlado in vladne čete. ** Holandski listi poudarjajo z vedno močnejšim podčr*3' njem potrebo odpora proti boljševizmu z vzpostavitvi nemškega gospodarskega življenja. Tako slika »Rieu^* Rotterdamsche Couratit« nevarnost, ki preti Nemčiji v prevari po težkih mirovnih pogoj h od pripadnikov boli' ševizma. Samo živila in priložnost dela, pravi list. mogla udušiti boljševizem. »Vaterland« meni, da bo tanta potem, ko je odstranjena vojna ps hoza, ki diktir® v Parizu sklepe, uvidela, da je vzpostavljena Nemč^ najboljše sredstvo odpora proti boljševizmu. Posebi* svari list antanto pred iluzijo, da bi bila Poljska r.000.000 dolarjev. Celokupna vsota posojil aliirancem z,'uša 8.941,667.000 dolarjev. — Komisija za zrakoplovstvo. LDU. Pariz, 16. (DunKU.) »Agence Havas« poroča: Konferenčni odsek je 'mel v soboto popoldne saino kratko sejo, katere se Wllson ni udeležil. VVilson je v svoji sobi natančno proučeval poročila, ki so bila sestavljena v njegovi odsotnosti o končnih vojaških določbah premirja z Nemčijo. Odsek sveta desetorice je imenoval male države, ki naj se povabijo, da pošljejo zastopnike v komisijo za zrakoplovstvo. Tej komisiji pripadajo danes samo zastopniki Zedinjenih držav, Velike Britanske, Francije, Italije in ■Japonske. Višji svet aliirancev je sklenil, sprejeti v to komisijo tudi zastopnike Belgije, Brazilije, Kube, Grške, Portugalske, Rumunije in Srbije. — Ko poginjamo gladu, so pričeli v Parizu prouče-vatl... LDU. Amsterdam, 16. (DunKU.) Reuterjev uraa Poroča, da je kontrolor za živila Reborts, ki se je iz Pariza vrnil v London, izjavil, da proučuje najvišji gospodarski svet potrebne odredbe, ki bodo omogočile, da se preskrbi stradajoča Evropa z živili. — Američani proti zvezi narodov. LDU. Amsterdam, 16. (DunKU.) Nizozemska brzojavna agentura javlja: V Washingtonu so ustanovili zvezo, ki ima namen, boriti se proti ustanovitvi zveze narodov. Člani te zveze so senatorji, ki so se izjavili proti zvezi narodov. Boljševiško gibanje v Ameriki. »Riječ SHS« prinaša iz Ne\v-Yorka brzojavko, da je posebno poverjeništvo za izpodbijanje boljševizma izdalo zakon, da se s strogim zaporom kaznuje vsako izobešanje rdečih zastav, puntarsko govorjenje in vsaka boljševiška propaganda. Rudarske stavke so baje izbruhnile na zapadu države Virginije, tako tudi v državi New-Jersey. Dopisi. Shod v Šiški. Prav- marljivo delujoča šišenska podružnica ljubljanske krajevne politične organizacije je priredila v soboto dne i5 t. m. ob 7. uri zvečer dobro obiskan javen shod v gostilni Favaj. Sodrug dr. Korun je zborovalcem pojasnil nekaj najbolj perečih dnevnih vprašanj: mirovna konferenca, prosta trgovina in stanovanjska beda v Ljubljani končno razložil Domen organizacije in tiska za stranko. Zbrani boslušalci, med katerimi'je bilo veliko številb žensk, so izvajanjem pazno sledili in v mnogih vprašanjih na referenta pokazali svoje zanima-nie za javne zadeve. Želimo, da bi marljivi so-šlrugi, ki vodijo šišensko podružnico, večkrat Priredili slične sestanke. Jesenice. Dne 14. marca t. 1. se je vršil v gostilni pri Verglezu javni železničarski shod, ki je bil tako dobro obiskan, kakor že mnogo let ne! Predsedoval mu je sodrug Mlakar, po-D>čal je sodrug Mihevc o pomenu organizapije. Ni posebno lepo, da se mora o takem dnevnem redu govoriti, ker bi ga moral že vsak šolar razumeti, ali žal, da je pri nas tako in nič dru- gače! Zasluga zato gre raznim agitatorjem Z. J. Ž., katerim železniški uslužbenec sploh že od daleč smrdi, pa še zrniraj lazijo za železničarji, ter jih sleparijo z raznimi obljubami. Rešitev raznih vprašanj, ki jih z gospodi kot so Zvezarji ni mogoče rešiti, je edino mogoča v »Splošni železničarski organizaciji«, ki raste kakor gobe: Zvezi pa se udirajo tla, ker je stavba postavljena na močvirje! Prav imenitno zabavo smo imeli z g. pl. Kapusom, ki je v polni luči pokazal, kakšen »demokrat« da je in kako rad bi okoval ubogo železničarstvo v verige, iz katerih ne bi bilo rešitve. Ali žal, tisti časi so minuli, ko je delavstvo od strahu pred uradniki trepetalo! Bliža se čas, ko bo ravno narobe prav, in to gospodje tudi dobro razumejo in pravijo: Slovenec bodi »narodno-solidaren« s svojim izkoriščevalcem, oni so pa lahko razredno solidarni s svojimi stanovskimi tovariši kateregakoli naroda ali katerekoli vere! — Železničarstvo, zapomni si, da razredni boj ni fraza, od tega ne odnehamo preje, dokler se naši izkoriščevalci ne poboljšajo, ter nas ne pripoznajo za človeka in jim ne bomo živina! Razredni boj je živa potreba, ker je ogromna večina naroda delavstvo, ne pa kapital! Ce zmaga delavstvo v razrednem boju, potem je šele narod dovolj močan za višjo narodno življenje. Danes razume tudi slovenski delavec, da potrebuje v tem boju zaveznikov, in ti se dobijo samo pri razredno-zavednih socialističnih delavcih vseh narodov. Delavska mednarodnost je pogoj za narodni napredek vseh Jugoslovanov. Železničarji, sedaj nam sije zlata zarja, pazimo, da nam ne uide, čas je zlato, in ta se mora porabiti v svrhe izobrazbe in agitacije za pošteno delo, za proletarsko svobodo, in ta se mora doseči, ako gremo po začrtani poti, katero sta nam pokazala Marks in Engels: Delavstvo celega sveta, združi se! Gospodu pl. Kapusu pa svetujemo, naj se vdrugič, ako bode še posetil naš shod, da namenoma nagaja, da se bolj dostojno obnaša, sicer postane iz velikega gospoda še manjši možiček, kakor se je to zgodilo pri našem shodu. Gospod Kapus, dobro si zapomnite, da taki shodi niso sklicani za zbijanje šai; sklicani so zato, ker železničarstvo potrebuje dobrega in zdravega nauka, ne pa vaših fraz. Železničarji si pa dobro zapomnite, kaj hoče naša »demokratična« gospoda! Lesce. Kot uslužbenec državne železnice sem prejel dne 1. t. m. 263 K plače. Izdatki za živež, premog in stanovanje znašajo 270 K, brez onih 60 K stroškov za otroka, ki obiskuje šolo v Kranju. Kje naj iščem prejemke za primanjkljaj in za obleko, za družino, obstoječo iz štirih oseb? Sreča,je, da mi ni treba plačati pdeka, ker (razun malih izjem) že tri leta črn »krikskofe« ližemo, ker se mleka ne dobi, pri tem ko ga imajo pri nekaterih gospodarjih pujski dovolj! Medtem ko nekateri uživamo različne suhe nadomestke iii še teh ne moremo plačati, imajo drugi še vedno vsega v izobilju. Bog živi vse diplomate, ki se znajo z ljudstvom 20. stoletja tako fletkano igrati! Kamnik. V neki izložbi v Kamniku se vidijo razglednice-fotografije, katere nam izpričujejo barbarstva prejšnjega avstrijskega militarizma. Na vešalih in drevesih, jrovsod visijo nesrečne žrtve grozne morije. Pri pogledu na te žrtve militarizma človeku zastane kri in nehote stisne pesti . . . To so dokazi, ki bodo pričali poznim rodovom o naši kulturni Evropi! Prav je to, da se take stvari razstavijo in ljudstvu pokaže, kam dovede fanatični militarizem narode in države! Ali da srnejo te slike mali otroci občudovati vsak dan na poti v šolo in iz šole, to ni lepo in zdravo! Te slike se naj razvrsti malo višje, da jih otroci ne bodo mogli videti! Celje. Ker popravlja nad vse stvarno poročilo zaupnega shoda NSZ v Celju tukajšnja »Novodobna tetka«, češ, da je opazovalec iz cinkarne pozabil omeniti med drugim tudi to. da se je vrhu vseh zmožnih in nezmožnih obljub obetalo poleg drugega tudi novopristopivšim članom NSZ reci: zlate ure, bodi povedano, da ie to pri najboljši volji preslišal, sicer bi že na shodu opazovalec omenil, da je ta obljuba pač nadvse pretirana, saj je marsikdo že med vojsko kakor tudi v času, ko obstoja Jugoslavija, zapazil, da kupujejo vrli narodni trgovci z zlato kramo v Celju skoz cel čas alpaka kakor tud’ pocinkane žlice v nemški trgovini Rakusch. Ker je dotičnim trgovcem najbrže zaloga zlatih ur in žlic pošla, istih pa tvrdka Rakusch nima v zalogi, bi morala nešteta množica pristopivših članov NSZ pač zastonj čakati na izpolnitev obljube. Člani Narodnega sveta pa sicer barantajo s konji, žitnimi produkti, denuncijacijami itd., a z zlatimi urami do danes še ne, sicer bi že najmanj razne za organizacijo zaslužne može odlikovali z zlatimi urami. Iz Celja. Ali hočete pričeti s terorjem? — Ne, ne »Novodobna tetka«, pač pa s pravičnim nastopom! »Narodnega« mašinista Vrečkota ni prišla deputacija socialistov izganjati iz podjetja, ampak celotno, tisti čas v službi se nahaja- • joče delavstvo. Narodnih »mogotcev« Jurman in Pavčič ter svetnik Hummel, ki so bili ves čas vojske le »tajč«, nadvse črnorumeni in ki še danes večinoma nemškutarijo, pa delavstvo zavoljo raznih, naprarn delavstvu naperjenih dejanj ne mara. Zato se ne ustraši delavstvo tudi ne vaše na belgrajsko vlado vložene ničnostne ovadbe, in najsi jo je skoval še kak tak v tej stroki izmuštrani advokat, bodisi pod falango Narodnega sveta ali pa družbe preganjanih. Vse drugo vsled pomanjkanja prostora na drugem mestu. Škale-Velenje. »Slovenski gospodar« je prinesel v 10. številki članek, ki ne odgovarja resnici. Dopisnik trdi namreč, da se pri nas silijo delavci v socialno demokratično stranko, in se jim grozi, da izgubijo delo, če ne pristopijo k nam. Vemo, da boli te gospode, da naša strokovna organizacija tako lepo napreduje, vendar naj jim povemo, da je ta vojna pokazala delavcem. h kateri stranki pripadajo! Ni daleč čas, ko bodo pri nas vsi delavci strokovno in tudi politično organizirani! Noben delavec se pa še ni izjavil proti soc. dem. organizaciji, kot to piše »Slov. Gospodar«. Opozarjamo dotič-nega dopisnika, da nas pusti popolnoma pri miru, ker ga dobro poznamo in imamo dovolj stvari zoper njega, če jih hoče izvedeti! Pri našem premogokopu še niso nikdar imeli klerikalci pri delavstvu zaupanja in ga tudi ne bodo imeli, ker jih predobro poznamo! Dnevne vesti. , — »Pripravimo puške!« Pod tem naslovom prinaša »Jugoslavija« z dne 16. t. m. članek, v katerem že sedaj vzpodbuja na vojno, da s silo dobimo nazaj, kar nam je ugrabil Pariz, na ta način, da napademo uboge Italijane! Naše ljudstvo torej naj gre pobijat ubogo italijansko ljudstvo, ki za to krivico, ki se nam je zgodila, gotovo ni odgovorno. Zoper one pa »Jugoslavija« ne poziva, ki so v svojem imperijalizmu nenasitni! — Ali mislite, da vam bo delavec kar tako zopet šel na limanice in si pustil sekati roke in noge in se oslepiti zato, ker so predstavniki tam v Parizu rekli: do tu bo Italija? Kaj je krivo na tem italijansko ljudstvo?! Članek že zdaj poživlja na iredentsko delovanje, pove, koliko da se je že zbralo za iredemt-ski fond — in hoče s tem najbrže povzročiti, da Italijani zasedejo še ostali del Slovenije! To je narodno izdajstvo! To je velika neumnost! Nadalje govori članek, da bo odslej edino naše delo, da brusimo nože in bajonete, sušimo smodnik itd. — pa s tem delamo tudi dobičke, kaj ne! Ali se vam blede? Ali mislite, da se ljudstvo res ni ničesar naučiio med to zadnjo grozno vojno, da se bo med sabo zopet klalo?! »Preko Tilmenta in preko Piave!« — ali pa z, vami v Savo! — Mi smo mnenja, da je navdu-ševanje v take namene takrat na mestu, kadar je primerno. Kdaj pa je primerno, o tem mora odločati trezna preudarnost glede možnosti in splošnih interesov. O vsem pa treba resne razprave. v Prevarane nade. Pod tem naslovom priobčuje sobotni »Slovenski Narod« z nevidno pisavo brzojav, ki ni nič kaj razveseljiv. Toda, ko smo pred časom v članku o Zvezi narodov ošvrkali pariško »mirovno« konferenco in WU-sonovo Zvezo narodov, je »Narod« ošabno dvignil svojo brihtno glavo in nas imenoval pesimiste ter nas hotel tolažiti, češ, le malo še počakajte, pa se vam bodo pobesili nosovi. Mi srno že tedaj bili uverjeni, da pariški mir ne bo mir, ampak umazana kupčija z malimi narodi in posiljenje večjih! To smo mi že davno vedeli, da nas bodo oščipnili, ker vemo, da kapitalisti s svojim imperijalizmom sveta ne morejo pravično urediti in ga tudi ne bodo nikdar hoteli! Ce pa pride spet do vojske, vedo, da lahko z denarjem in plačanimi sužnji - vojaki okrepe svojo besedo. Sami gotovo ne bodo hodili »šnofat« žrjavice! Kaj pa jim je, če se naplavi spet na milijone ljudi nesrečnih, slepih, Stran 4. NAPREJ. brez nog itd., ali če jih gre toliko in toLiko rakom žvižgat! Nič! Še celo profit imajo od tega! Mi nismo prav nič presenečeni! Svet pride do miru le potom diktature proletarijata, to bo takrat, ko ne bomo poznali nobenih sovražnikov, ampak bomo v sočloveku videli sočloveka, med narodi pa medsebojno solidarnost! Gospodje jugoslovanski demokratje, irnejte še nadalje razobešene črne zastave, dokler ne boste spoznali kot »brihtni« doktorji, da hoče večji kapitalist manjšega požreti v kisli župi, da pa tudi prilizovanje ne pomaga, kot to prakticirate dan za dnevom! Ce pride kak major ali general od bogvekod, halo narodne noše, čajeve večere, obsipavanje s cvetjem, prirejanje častnih gledaliških predstav in obiranje kurjih beder na tuje stroške. Ali vam ni nič žal za tistimi jestvinami in kronami, ko bi se lahko darovale stradajočemu ljudstvu, pa jih drugim dajete, ki vas za nos vlečejo? To itak dobro vemo, da ste vi vedno siti, siti, še preveč siti! — Ali nimamo v Jugoslaviji svobodo govora? V nedeljo, dne 16. t. m., se je vršil v Rogatcu v gostilni Belle javen ljudski shod, na ko-jem je poročal sodrug iz Ljubljane. To pa ptujskemu okrajnemu glavarju Pirkmajerju najbrže ni ugajalo, zato je brzojavno pooblastil nekega nadučitelja, naj se shoda udeleži, seveda le'zato, da »cenzurira« govornika. Naši zaupniki so stvar že pred pričetkom shoda izsledili in tako je mogel govornik v svojem uvodu primerno ožigosati tako »policijsko špieljevatije« in protestirati proti temu, da se okrajni glavar ptujski spušča v to, da hoče cenzurirati, kaj govore socialni demokratje na svojih shodih. Ali ta gospod 'jahač vladnega konjiča misli, da je res tako dober jezdec, da jo bo mogel udreti preko nas? Povemo mu, da se v tem moti in mu po-šepnemo, da se lahko zgodi, da bo v največjem diru sfrčal s tega konjička. Mislimo, da imamo za taka mesta pač na razpolago uradnike, ki čutijo nekoliko bolj demokratično in primerno času. Gospodu glavarju Pirkmajerju svetujemo, naj se briga raje za aprovizacijo, kajti ljudje so izstradani že do skrajnosti. In beda ter pomanjkanje rodita »boljševizem«, to si zapomnite gospod okrajni glavar. — Pa še nekaj, vi dični predstojnik in čuvatelj zakona. Pri Svetem Roku ob Sotli obstoja kaminoseška obrt, katere lastnica ie menda vdova Marija Plev-čak. Tam je zaposlenih okrog 30 delavcev. Delavni čas je od 7. ure zjutraj do 12. ure ter od 1. ure popoldne do mraka. Uboga delavska para dela 11 ur dnevno, poleti še več. In za to garanje se plača delavcem 10 K (reci in beri: deset kron) dnevno. Aprovizacije ne poznajo, prehranitev je težavna. — Tu je polje za vas, gospod čuvar »svobode« govora. Ali ne poznate zakona o osemurnem delavniku? Ali za Vaš okraj ne veljajo naredbe deželne vlade? Dajte, gospodine, napravite tu red, ljudstvo Vam bo hvaležno. Ce Vam pa to ne ugaja, poberite šila in kopita ter pojdite kamor Vas je volja in najdite sebi enake. Deželno vlado v Ljubljani pozivamo, da gospoda pouči, kaj je njegova dolžnost in ne, da bo delal to, kar bo njemu ugajalo. »Cenzuro« govora odklanjamo, pa naj jo ukaže Ptuj, Ljubljana, Belgrad ali pa vrag! — Pa brez zamere, gospodine, vidimo se kmalu na shodih v lepi, a siromašni Rogaški okolici. — Zopet rop v Ljubljani. Dne 15. t. m. zvečer je čakal na glavnem kolodvoru v Ljubljani kmet Janez Lukše iz Velikih Brusnic na odhod vlaka. Pristopila sta k njemu dva neznana možaka in ga vprašala, kaj da dela v Ljubljani. Ko jima odgovori, da je prišel kupovat blago za obleko, pa je predrago, tako da je kupil samo dva metra po 40 K, mu pravita, da imata dobro blago po 12 K meter na prodaj, ter ga povabita, naj od njih kupi blago. Na prigovarjanje se poda Lukše z njima. Odpeljala sta ga za Kolinsko tovarno, tam vrgla na tla in oropala. Na klicanje Lukšeta je' v bližini stoječa vojaška straža začela streljati in posrečilo se je s pomočjo dveh mimoidočih gospodov eriega izmed storilcev, kateri se imenuje Franc Ogrizek, aretirati. Drugi storilec je ušel in ga policija zasleduje. Ker se dogajajo v Ljubljani ponovno taki roparski napadi, naj služi to občinstvu, katero prihaja v Ljubljano, v svarilo, kako nevarno je slediti v Ljubljani nepoznanim osebam, tudi če so iste še tako prijazne. * — Kapitalistično nazlranjc. Stara resnica je, da mislijo kaptalisti in njihovi slepi privrženci, da ima samo tisti pravico kaj odločati na svetu, kdor ima denar, kdor financira tako podjetje, tisti pa, ki so delali ob podjetju, so hlapci, ki nimajo sploh ničesar govoriti, in bi sploh ne bili smeli pokazati, da so tudi zraven sodelovali In da bi brez delavca, bodisi ročnega ali duševnega gospod kapitalist niti ne vedel, kam bi naložil svoj krivično nabrani in zlorabljujoči denar. — Takšnih nazorov je tudi g. W. financminister Mar. delavca in tako mislijo tudi vsi častilci njegovih »smešnih« zaslug. Tega dejstva ne bo nihče ovrgel, o vsem drugem zares ni vredno pisati, zlasti, če se resnica zavija na vse načine, po znani metodi jezuitov in tistih, ki jim je taka metoda še vedno najbolj ljubo bojno sredstvo. Vam da smo hoteli kaj diktirati? Kako neki, saj nismo pri Vas nič iskali. — Ime ste vsekakor vzeli »po svojem sprevidu« — namreč naše! Društvo državJiih uslužbencev kraljestva SHS za slovensko ozemlje. Prihodnja od-borova seja 19. t. m. ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu. Zaradi zelo važnih sklepov polnoštevilna navzočnost odbornikov potrebna. — Slovenske organizacije državnih uslužbencev kraljestva SI1S, zbrane na zborovanju dne 16. t. m., izjavljajo, da so povsem nepolitične, izključno stanovske ter so zato tudi njih voditelji, od državnih nastavljencev izvoljeni edinole s stanovskega stališča in brez ozira, h kateri politični stranki pripadajo posamezniki kot svobodni državljani. Slovenske organizacije državnih uslužbencev kraljestva SHS zatorej odklanjajo vsakršno zanašanje politike v svoje enotno in složno stanovsko društvo po-r tom člankov v časopisju. Takisto odklanjajo vsakršne predloge in načrte glede reforme službenih pragmatik v dnevnih časopisih ter prosijo, da se resni predlogi vpošiljajo s podpisi predlagateljev naravnost odseku za sestavo enotne službene pragmatike v društvu državnih uslužbencev kraljestva S1IS za slovensko ozemlje (pisarna na Poljanski cesti štev. 31). — Prodaja tobačnega izvlečka. Glasom naredbe odseka za finance za Slovenijo v Ljubljani z dne 6. marca t. 1., ki je izšla v Uradnem listu z dne 11. marca t. 1., oddaja tobačna tovarna v Ljubljani tobačni izvleček neposredno večjim kmetijskim korporacijam, ki imajo za to potrebno dovolilo, in tobačnim glavnim zalogam za pridodeljene tobačne zaloge in trafike. Cene, ki so objavljene pod št. 41 naredbenika iz leta 1918, ostanejo do preklica v veljavi. Večje kmetijske korporacije, ki reflektirajo na prodajo tobačnega izvlečka, morajo s pravilno kolkovamo vlogo (3 K) zanj prositi pri fihanč-nem deželnem ravnateljstvu v Ljubljani. Zaloge in trafike ne potrebujejo posebnih dovolil. Interesentje se posebno še opozarjajo na strupena svojstva tobačnega izvlečka, ki se zato oddaja le v zaprtih pločevinastih pušicah in se mora hraniti ločeno od vseh živil im se je pri prodaji treba ravnati po predpisu o prodaji sirupa! — Stavka brivskih pomočnikov. V Zagrebu so sklenili brivski pomočniki stopiti s 15. t. m. stopiti v stavko, ker niso gospodarji ugodili njihovim zahtevam. — Laški listi o stavkah v Banatu. Dan na dan prinašajo italijanski listi izmišljene vesti o1 neredu in boljševizmu v Jugoslaviji, o stavkah itd., kot »dokaz«, da smo nezreli za samostalno državno življenje. »Tribuna« prinaša vest, da se prebivalci nekdaj madjarskega, sedaj po Srbih zasedenega ozemlja, upirajo srbskim oblastim, da stavkajo in da sc poslužujejo tudi pasivne resistence. O nezadovoljnosti italijanskega delavstva na lastni zemlji pa razni laški listi molče! - Bilo bi pametnejše, če bi laško časopisje namesto izmišljenih vesti glede Jugoslavije uvedlo prepotrebno propagando za socialno revolucijo v Italiji, ki bi bila prav na mestu in za italijanski narod zelo koristna. —. Razno. Med Dunajem, Nemško Češko, Budimpešto in drugimi kraji nameravajo uvesti expresno letalsko pošto. Dunajski kabinetni svet je sklenil,enako vsem fakultetam dunajskih vseučilišč, da morejo ostati na univerzah vsi nenemški profesorji. — Časopisni papir se je zopet podražil. Od leta 1914, ko je stal ta papir še 21 v kg, se je zvišala cena že za 1000 procentov. — Angleški notranji urad je sklenil izgnati vse Nemce iz Anglije, čim bodo izpuščeni iz internacijskih taborov. V zadnji seji dunajskega občinskega sveta so govorili med drugim tudi o razsvetljevanju Dunaja z reflektorji, prometni urad je to predlagal'posebno za slučaj, da se razsvetljava Dunaja še bolj otežkoči. Razni poizkusi so pokazali, da se more za te namene uporabiti reflektorje. Predlog je bil sprejet. — Iz Švice je dospel drugi vlak z darovi za Dunaj. Vlak je pripeljal za okolo 500.00U kron denaria in za 140.000 K živil. V prvem vla- ku je bilo tudi približno enako živil in denarja. — V Londonu bodo uvedli letos po izjavi no tranjega ministra s 30. marcem letni čas. — Iz Češke. Znani vodja ruskih komunistov, češki sodrug Mirna, je postal po poročilu »Narodnih Listov« — urednik kladenskega so-eialnod.emokratičnega lista »Svoboda«. — Na Češkem ne veljajo, od 1. marca počenši, nobene znamke več. Veljavne so le one avstroogrske, ki jih je izdala »Čehoslovaška republika«. — Češki, moravski in šlezijski poštni uradi ne bodo sprejemali nobenih vplačil ozir. dajali izplačila, za dunajski poštno-hranilnični urad. List »Egerer Zeitung«, izhajajoč v Hebu. (Nemška češka), so ustavili radi neke. notice o Ma-saryku za dobo treh dni. Nemško-avstrijski kongres vojaških svetov, vršeč se zadnje.dni na Dunaju, je sklenil protest proti temu, da niso bil* nanj dopuščeni zastopniki iz nemških delov češke in Jugoslavije. Gospodarstvo. Ustanovitev importne in eksportne družbe »Impex« v Ljubljani. Pretečeni teden se ie ustanovila v Ljubljani pod imenom »lmpex« h11" portna in eksportna družba z o. z„ ki se h° predvsem pečala z vsemi panogami zunanje trgovine. Ustanovitev te družbe moramo nad vse najprisrčnejše pozdraviti kot prvo čisto slovensko družbo te vrste, ki se bo bavila v velikem obsegu s tu- in inozemsko kupčijo, posebno z lesom in z lesnimi izdelki in pri kateri bo igral 'samo slovenski denar glavno vlogm Priporočati moramo to podjetje vsem zavednim Slovencem kakor tudi Hrvatom in Srbom, ker samo tem potoni bo mogoče otresti se našim trgovcem vse požirajočega židovskega kapitala, ki bo preplavil vso Jugoslavijo, in ki se ga ne bo mogla, če se enkrat to zgodi, več iznebiti. Upati smemo, da se bodo obračali na to družbo vsi, katerim je direktna trgovina z inozemstvom onemogočena, kajti njena prva naloga bo, da izključi preveliko število prekupo; valcev, ki so dosedaj s svojimi nepreglednimi dobički obremenili ceno vsakemu blagu. Potom te družbe bo mogoče zadnjemu detajlistu, ki stoji v neposredni zvezi s konsumentom, dobiti inozemsko blago od koder si bodi, ker bo stala v neposrednem stiku s producenti vseh dežel. Družba bo stopila že sedaj v zvezo z inozemstvom in njena prva skrb bo, pridobiti že sedaj zunanji trg in se bo vzlie vsem političnim, sedaj vladajočim razmeram trudila, preskrbeti vsake vrste blago, vsled katerega pomanjkanja naša industrija že toliko časa trpi. da ji vsaj nekoliko dopomore do zopetnega obratovanja in zaposlenja toliko ljudi, ki vzlie dobri volji po delu ne morejo dobiti svojega zaslužka. Pripomniti moramo še, da stoje za družbo požrtvovalni in trgovsko izobražeuj možje, kar vsakemu lahko jamči za najbob uspešno delovanje imenovanega podjetja. 2a-_ časna pisarna se nahaja na Miklošičevi cesti štev. 6/11. Umetnost in književnost. Revolucijska svatba. Igrokaz v treh dejanjih. Danski spisal Sophus Michaelis. Priredil Fr. Kobal. Režiser Hinko Nučič. — »Revolucijska svatba« je predvsem dialogizirama novela in tega ne morejo spremeniti niti redki prizori v katerih polje resnično življenje, niti številne patetične scene. Vsa stvar se najbrže gladko čita, prizori niso brez zanimivosti, dialog je fino izdelan in tekoč, toda, na odru očituje igrokaz vendarle preveč nedostatkov artizma teatralne rutine in literarnega opusa. Sosebno sklepna scena, smrt Marc. Arron-a, ki je morda podana povsem v duhu časa in njega romantiki, na odru ne doseže svojega učinka, marveč se razblini v patetično-teatralno gesto. — Vprizoritev sama je bila srednje dobra, igralci so se- izvečine potrudili svojim več ali manj papirnatim junakom vliti nekaj resničnega življenja. Ce se jim to ni posrečilo, je krivda v prvi vrsti na strani avtorja in njegovih pomanjkljivo^ karakteriziranii* junakih. Vzlic temu je gdč. Šaričeva v ulogi Alaine de 1‘ Estoile našla nekaj prav prisrčnih tonov in je bila nje kreacija v celoti zelo simpatična: mestoma pa je bila čudo tiha, tako da ni bilo čuti nje govora niti v prve vrste parketa. Njena partnerja g. Železnik in g. Nučič se nista mogla zadosti dvigniti preko brezbarvnosti, četudi se je poslednji s pretiranim podčrtavanjem trudil, da bi podal kolikor mogoče jasen in izrazit tip.'Tudi g. Gregorin v ulogi komisarja Montaloupa se moti, ako meni, da je Že M f adostil tipa jakobinca, ako z monotonim kričanjem muči uho gledalčevo. Gdč. Danilova je povsem spadala v okvir celotne zaokroženosti, u je tudi ostali igralci niso rušili. Režija je bila lokaj točna, le luč je menda tuintam delala preglavice. — Gledališče je bilo srednje obiskano: , r- A - Iz stranke. 8t'ja izvrševalnega odbora danes ob 8. uri Evečer v upravi „Napreja“. Sodrr.gl v Poljčanah naj se obračajo v strankinih za-levah ni sodr. Andreja Petroviča, železničarja vPoljča-fiah. To K». potrebno, da se ne ugnezdijo nerodnosti pri poslovanju ‘irajevne politične organizacije. sjj n:i kralja Srbije, jih ni hotela srbska vlada na Zahteva, da morajo biti naslovljene h l, i,a Srbov' Hrvatov in Slovencev. Itali-^ ki n« pripozna nove države, se je protivila sL^nrti poverilnice,, zaradi česar je bil po-n,k prisiljen odpotovati. { Otvoritev prometa na Labi. j Dre*M?U' p r a e a, 17. (ČTU.) Posrečilo se je, Pncati antanto o potrebi, da se otvori pro- Shodi. Sodragl Ig sodružice Ljubljane In okolice! V sredo, dne 19. marca (praznik) toCno ob 9. uri dopoldne se bo Vršila v bivši Mahrovi hiši, I. nadstropje (društven: lokal) krajevna strankina konferenca s sledečim dnevnim redom: l. Majsko slavje v Ljubljani. *• Raznoterosti. — Na konferenco so vabljeni vsi člani Politične organizacije, izobraževalnega društva »Svobode« jn strokovnih organizacij. Politična gola v Šiški v sredo, dne 19. marca radi praznika odpade. V sredo, dne 19. t m. se bo vršil shod v Sevnici °b 8. uri zjutraj. Poroča sodrug Kocmur. Seja centralnega odbora splošne železničarske or-tonlzaajo" za Jugoslavijo se vrši v torek, dne 18. t. m. °b 7. uri zvečer. Predsednik. Tržič. Vabilo na rodno zborovanje pol. kiajevnc I onizacijo v Tržiču, ki se bo vrnilo dne 25. marca o') ! ■ Popoldne pri Pelarju. Huevni red: Poročilo predsedstva; tajniško poročilo; blagajniško poročilo; volitev od-“°ra in slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi odbor. Rogaška Slatina. Krajevna politična organizaciji 'Ria svojo pisa-no v hiši štev. 11 pri sodrugu Vidgaj-u. Všečni prispevki se lahko vplačajo vsako nedeljo od do 12. ure dopoldne. Krajevna politična organizacija za Ljubljano ima v Mahrovi hiši, 1. nadstropje, desno, svojo pisarno. Uradne Ure vsak dan od fi. do 7. >ire zvečer. Vestnik „Svobode“. Sodrogi, v torek, dne 18. t. m. je pevska vaja ob 8. zvečer v Šeleiiburgovj »ulici 6, II. nadstr. IVbovije. Izobraževalno društvo »Svobo-Ua',1 priredi v sredo dne 19. t. m. v Forteejvi V orani Bezručev večer. Predavati nride oe>, n F, Albrecht. Pesmi Bezruča recitira sour. "ehovc iz Ljubljane. — Pri predavanju sodeluje moški pevski zbor. Vstopnina za člane ?naša 50 v., sa nečlane K 1. Začetek točno ob “•pri popoldne. '~',m n ..........1—mr—— _ Organizacija. Načetetvo Zvezo delavsk'h društev (Strokovna komika) ima svojo sejo jutri, v sredo ob 3. uri popoldne v Upravi »Napreja«. Vsi člani so naprošeni, da se te seje fenesijivo udeleže. Zadnje vesti. O usodi našega Primorja. i j.LDU. Dunaj, 17. (CTU.) »Reichspost« javlja; Vesti iz Pariza poročajo o razdelitvi zenuja ob Adriji, da bodo morali Hrvati pre-P istlti Lošinj, Vis, Hvar in Korčulo Italiji. Ne ■”ede na lepoto teh otokov bo imela Italija jako ,"točna oporišča ob Adriji, s katerimi bo obvlada vhod v Kvarner. Se važnejše so pridobitve Mije ob severni obali Adrije. Italija bo dobila £Uje Pulj. Rovinj, Poreč, Gorico. Buje, Piran jvoper ter Motovan. O usodi Trsta še ni odločno. Italija bo s tem obvladala Adrijo. Jugo-^Vija bo sicer dobila trgovske luke. ne bo se fuogla razvijati kot vojaška pomorska sila, er bo imela Italija vsa oporišča v svojih rokah. ttalUa ne pripoznava države SHS. LOU. Pariz, 17. (DutiKU.) Reuterjev ad poroča: Ker so bile poverilnice novega pijanskega poslanika v Belgradu naslovlje- met na Labi v svrho aprovizacije Čehoslovaške republike. Po vesteh, ki so došle ministrstvu za prehrano iz'-Pariza, je otvoritev prometa na Labi v principu že dovoljena. Pogajajo se še o podrobnostih prometa. Imperialisti razkosavajo Nemško Avstrijo. LDU. Dunaj, 17. (CTU.) »Abend« javlja iz dunajskih parlamentarnih krogov, da je pariška konferenca že odločila o usodi Nemško Češke. Nemška Češka se začasno prideli če-hoslovaški državi. Tudi glede nemške južne Tirolske so dospele poslednje dni v parlamentarne kroge vesti, ki z gotovostjo trde, da je tudi ta dežela izgubljena za Nemško Avstrijo. Likvidacija avstrljsko-nemške banke v Carigradu. LDU. Carigrad, 17. Zavezniki so zahtevali od turške vlade, naj likvidira Avstrij-sko-tiemško banko v Carigradu. Vlada bo od-inistila vse osobje, izvzemši one uradnike, ki so potrebni, da se izvede likvidacija. Nasprotstva priklooitvi Nemške Avstrije Nemčiji. LDU Ženeva, 17. (ČTU.) Brezdvomno je prišlo v Parizu do zedinjenja v vprašanju priklopitve Nemške Avstrije k Nemčiji. Priklo-pitev se ne bo izvršila. Antanta ne bo hotela razpravljati z Nemčijo in ji ponuditi kompenzacijo zato, da odstopi od svojega načrta, ker vesti z Dunaja dokazujejo brezuspešnost takih poizkusov. Antanta bo s teritorijalno, finančno, politično in gospodarsko rešitvijo vprašanje, tičoče se Nemčije in Nemške Avstrije glede na priklopitev praktično onemogočila. Wilson se še ni izjavil o tem vprašanju, ker je Amerika desinteresirana. Rdeča zastava bo nastopila zmagovalno pot. LDU. Hel.singf.ors, 17. (CTU.) V Moskvi je zboroval sovjetski kongres. Vsi govorniki so povdarjali, da se mora v vsem ozemlju stare carske države zopet vzpostaviti moč »rdeče zastave«. Vojni komisar se je izrazil, da bodo antantne čete kmalu prepodili iz Arhangelska in z obali Črnega morja. Trockij je izjavil, da je nevarnost napada antante na Rusijo prestana. Antanta je opustila svoje stare načrte. Trockij je zagotovil, da bo »rdeča zastava« nastopila svojo zmagovalno pot po vsem svetu. Prej, ko mislijo, se bodo ruski boljše-viki bojevali na barikadah v Londonu, Berlinu, Rimu in Parizu. Izročitev nemškega trgovskega brodovja. LDU. Pariz, 17. (ČTU.) Nemško trgovsko brodovje bodo baje izročili v roku 30 dni': 9 osebnih parnikov, med njimi znano ladjo »Imperator«, bodo izročili Ameriki. Te ladje bodo dobile ameriške posadke. Vsega skupaj bo Nemčija oddala 150 parnikov. Iz Nemčije. LDU. Monakovo, 17. (DunKU.) Ob posebnih varnostnih odredbah se je danes sestal bavarski deželni zbor. Seja se je vršila popolnoma mirno. Za definitivnega predsednika so izvolili socialnega demokrata Ivana Schmidta, za prvega podpredsednika pa člana bavarske ljudske stranke. Ko so vse stranke podale izjavo, kjer so obsojale umor z dne 21. februarja, so sprejeli provizornl državni temeljni zakon. Nadalje so soglasno izvolili socialno demokratičnega ministra za uk in bogočastje Hoffmana za ministrskega predsednika. Nato je bila seja odgodena. — LDU. Karlsruhe, 17. (ČTU.) Francoski poveljnik je sporočil badenski vladi, da mora takoj razpustiti delavske In vojaške svete, ker bi bil sicer primoran, zasesti Karlsruhe in Manheim. Delavski in vojaški sveti so bili nato takoj razpuščeni. WiIson proti oslabitvi Nemčije. LDU. Berlin, 17. (ČTU.) Iz Curiha br-z o javljajo: Kakor poroča »Stampa« iz Pariza, se je Wilson na mirovni konferenci energično zavzel za to, da se Nemčije preveč ne oslabi. Cottln prosi pornUdščenja. LDU. Ženeva, 17. (ČTU.) Napadalec Clemenceauja, Cottin, ki je bil obsojen na smrt, je na željo svoje matere vložil prošnjo za pomilostitev. Zanimivost? iz mirovne konference, LDU. Budimpešta, 17. (CTU.) »New-york Herald« poroča iz Pariza: Svet desetorice je imel v soboto popoldne sejo, ki pa je trajala le malo časa, ker se je izkazala potreba, da je treba poprej predsednika Wllsona o podrobnostih informirati. — Zatrjuje se, da Lloyd George o evropski geografiji ni posebno podkovan. Ko je prišlo na dnevni red vprašanje določitve rumunske meje, je vprašal Lloyd George: »Prosim Vas, pokažite mi, kje je pravzaprav Banat in kje je Temešvar.« Mesto Dunkeraue so odlikovali. LDU. Pariz, 17. Iz I)unkerque poročajo: Magistrat je prejel ravnokar uradno obvestilo, da je bil podeljen mestu Dtmkergue angleški križec za zasluge. Admiral Keveš pride osebno, di v imenu kralja slovesno izroči mestu to o odlikovanje. Slovesnost se bo izvršila v ">rek, dne IS. marca na trgu Jean Bart ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi francoskih in zavezniških vojaških oddelkov. Dunkerque je razen Verduna edino francosko mesto, ki si je pridobilo to odlikovanje. Boljševlki mobilizirajo? LDU. Ženeva, 17. (ČTU.) »PrOgrčs« javlja, da boljševiki iznova mobilizirajo. Nameravajo ustvariti veliko vojsko, ki bo operirala proti Arhangelsku. Anglija pred splošno stavko. LDU. Frankfurt, 17. (ČTU.) »Bureau Europa Press« poroča preko Milana iz Londona, da je le malo upanja, da se prepreči splošna stavka na Angleškem. Nezadovoljnost med delavskimi zvezami je čimdalje večja. Rudarji zahtevajo podržavljenje rudnikov, železničarji pa podržavljenje transportnih podjetij. Položaj je vedno resnejši, zlasti, ker se tudi druge poklicne skupine pripravljajo na stavko. Razno. * Pogrebi' vojaka budistovske vere v Zagrebu. V Zagrebu so francoske kolonijalne čete. Umrl je vojak Van Shu Kama in je bil po budi-stovskem obredu pokopan. Umrl je vsled španske bolezni. Pogreb je bil baje prav sijajen. — Bog ve ali je ta revež tam doli nekje iz Indije vedel, za koga gre po svetu in ali se mu je kdaj sanjalo, da bodo njegove kosti trohnele v večni pozabljenosti daleč od rodne zemlje?! Če je na svetu kaj zakrivil — to ve bog! Kapitalizem pač kupčuje z ljudmi vseh ver in narodov. * S 145.000 K pobegni!. »Arbeiter Zeitung* poroča, da je na Dunaju uslužbenec neke dunajske banke, Rudolf Havvel. 12. t. m. s 145.000 kronami, ki so mu jih dali uslužbenci banke, da jih zamenja z žigosanimi, pobegnil. V petek, dne 14. t. m. so ga prijeli v Ottakringu. Izjavil je, da je pustil 137.000 K skriti od svojega prijatelja v hiši št. 12. Denar so tam tudi našli. Svojim prijateljem in znancem je podaril Hawel darove, več sto kron je pa že zapravil. Samo petsto kron so našli še pri njem. Nekaj njegovih prijateljev, ki so pri tem sokrivi, so zaprli. * Boljševiška šola. Kakor poroča »Berliner Borsenzeitung«, je urejena v Petrogradu boli-ševiška šola za nemške vojne ujetnike. V celem hočejo izučiti v Petrogradu 10.000 takih agitatorjev, ki se vrnejo kot odpuščeni vojni ujetniki v Nemčijo. V Samari in Nišnjem Novgorodu zbirajo vse nemške in avstro-ogrske vojne ujetnike, vračajoče se iz Sibirije, in jih pošiljajo v Moskvo, kjer se ustanovi ifc njih »zahodna komunistična divizija«, ki naj hroji 20.000 mož. * Nova »Industrja« v Zagrebu. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je izdalo posebne naredbe glede nove »industrije« čiščenja čevljev na ulici. Te naredbe natanko določajo mesta, kjer se smejo čistiti čevlji in cene za člSčenje črevljev na 60 vinarjev, za škornje pa 80 vinarjev. Kdor bi se po predpisih ne ravnal, ga policija odvede in izgubi pravico do obrti * Zračna zveza Rim - Neapelj. Prihodnje dni st uvede zračni promet med Rimom In Neapljem. Zrakoplovi bodo prevažali do 30 oseb. V ladjici bo tudi restavracija. * • FinattdjoJna moč Zedinjenih držav. Pred vojno so dolgovale Zedinjene države inozemstvu 34 milijard frankov. Sedaj je dolžna Amerika Evropi samo eno milijardo dolarjev, a Evropa dolguje njej 11 miljard dolarjev, t. j. 55 milijard frankov. Ameriška trgovska bilanca je pred vojno izkazala 500 milijonov čistega dobička, a za časa vojne se računa čisti dobiček na eno in pol mil jarde dolarjev. Svetovna vojna je privedla Evropo v kremplje ameriškega kapitala in trustov. Apr« ovizacna. Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja dobe krompir v četrtek, dne 20. t m. in v petek, dne 21. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: v če- trtek dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 750, od 4. do 5. štev. 751 do 900. — V petek, dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 901 do 1050, od 9. do 10. štev. 1051 do 1200, od 10. do 11. štev. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. štev. 1351 do 1500, od 3. do 4. štev. 1501 do 1650, od 4. do 5. štev. 1651 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kff krompirja, kilouram stane 80 vin. Ktelo zelfo za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo kislo zolje na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 20. t. rn. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 500, od 9. do 10. štev. 501 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja, kilogram stano 1 krono. Kislo zelje za VL okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kfslo zelje na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 20. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Strnaka dobi za vsako osebo '2 kg zelja, kilogram stane 1 krono. Kislo zel!« za VIL okraj. Stranke VII. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v petek, dne 21. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določa 'sc tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 350, od 9. do 10. štev. 351 do 700, od 10. do 11. štev. 701 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja, kilogram stane 1 krono. Kislo zelje za VHL In IX. okraj. Stranke Vlil. in IX. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v petek, dne 21. t m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: VIII. okraj popoldne od 2. do pol 4. — IX. okraj od pol 4. do 5. ure. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja, kilogram stano 1 krona Poslano.* Gospodu 5 vatni V ročko-tu, mašinlstu cinkarne v Celju. Jako lepo sto opisali mučeniško življenje narodnjaka-trpina med socialisti, toda pozabili ste omeniti sledeče: Vse, kar ste dali bralcem Narodne »Nove Dobe« prežvečiti, je jako zavita laž, razum tega, da Vas je umrli svčtnik Gostiša, dokler Vas ni spoznal, nad vse prote-žiral in zagovarjal. Narodnost Vaša je nad vse puhla in jalova, in NSZ nadvse čestitamo, ker Vas vsebuje, saj mi socialisti smo. Vas že itak pred meseci iz politične kot tudi Iz strokovno organizacije izbacnili, zakaj —• gotovo veste. Pribijemo pa, da ni vzrok, ker ste Slovenec ali Kranjec, kajti če bi so mi kdaj na to ozirali, ne bi zamogli Vi zavzemati, dokler Vas nfsmo spoznali kot tička, odborniških mest pri politični socialno-demokratični organizaciji. Priznamo Vam pa, da ste sejali, odkar ste v cinkarni, vedno le medsebojne prepire in delavske razdorč, zato ste pa želi tudi le vedno odpor od vseh strani. Seveda za konsum niste imeli zaslug, verujemo, saj Vam pa delavstvo tudi ni zaupalo. Aprovizaciji ste pa nasprotovali, ker bi radi Vaše hčere spravili v službo, Pj ni šlo; ne, mogoče bode pa pri NSZ konsumu boljše. Nomškim obratnim uradnikom Burmannu in Cmiralu, ste se ves čas službe nadvse hlinili, Burmanna ste si ho-teli navezati s provizijo pri prodanih Rothovlh kotlih, a nemški značaj ni šel Vrečkotu na lim, le dobro Vas jo oštel. Cmiralu ste za boljše odnošaje donašali jajca, skrita v čepici, in tobak, seveda sto mu oddajali blago po jako nizki ceni, samo da ste z večjo zaslombo pri nemških uradnikih zahrbtno ruvali proti nam. Ce se Je sem in tja vsled tega kdo precej pikantno in manj olikano izrazil, Mi bilo preveč pretirano. Za Sudmarko Vas ni, kolikor so poizvedbe dognale, nikdo pridobival, sicer bi bila taka pridobitev, sodeč p« Vašem svojočasneih obuašanju, ne preveč težavna. Ce bi Vas kdo leta 1914. ovadil, bi gotovo posledice ne izostale. Sicer pa kot odbornik preganjanih le z barvo na dan. ' * Za vsebino je uredništvo odgovorno le v zmislu zakona. — DeiniSka glavnica — K 19,000.000. Sprejema vloge na kaji-žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ce Vam je za izkazano nekolegijalno in podjetju škodljivo dejanje prisolil kak izučeni mašinist mesarsko zaušnico, Vam gotovo ni škod,k), kaj enakega znate, če boste, dokler ste še v podjetju, podtikali za podjetje kvarna in za obratovanje škodljiva dejanja, še v podjetju samem doseči. Tožba, ki ste jo imeli s kleparjem, pa ni iztekla tako strašno oprostilno za Vas, akti so gotovo še na razpolago. Kot pa priče pravijo, se takrat slovenski sodnik dr. Kran« čič ni preveč laskavo izrazil o Vas. Zakaj ste pa takrat na sumljiv način pridobljene stvari, boječ se hišne pre-iikave, znosili v ponočnih urah v kur.lnico valjarne in jih tam skrili? Hočete priče? No, pošteni.Vrečko in narodna nedolžnost, kje sta? Kar se tatvine Jermena tiče, se čudimo, da niste, ko sto b.U vendar obdolženi, potem krivca ovadili, to bi gotovo Vašo poštenost nadvse povzdignilo. Upamo pa, da bode orožništvo zadevo preiskalo in zaspano reč pojasnilo. Čudno, da niste obdolžili tatvine večine delavcev, uradnika Hummela, Burmanna in več pisarjev, saj smo večinoma vsi vsled pomanjkanja usnja dobivali brezplačno od vodstva žveplene tovarne staro jermensko usnje za popravo obutve. Da je imelo vsled tega orožn.štvo tem težavnejše posle, je umevno; VI pa kot osumljenec, ko ste vedeli, kje je jermen, pa niste naznanil., menda pa niste bili sami v zvezi s tatvino? Za ilustracijo Vašo »narodnosti* Vas ponovno vprašamo, zakaj rabite pri predbacivanju vedno izgovor, da ne marate, da bi iste ostale »slovenski trotelji«. Kako se vjema to, da obiskujejo Vaše hčere skozi ve-s čas nemške šole? Ker ste v zasledovanju jako spretni in imate v preganjanju nedolžnih nadvse veliko prakso, Vas vprašamo, kdo je kradel premog, katerega ste Vi spravljali domov? Za koga ste odnašali ukradeno plinove cevi ob 4. uri v jutru iz cinkarne? Za koga ste med plačanim delavnim časom izdelovali železne postelje? Ti sveta nedolžnost pod zaščito NSZI Do tatvine ste celo nagovarjali delavc* v sosedni tovarnil In »kšeft« s svinčenimi cevmi? Odgovorite, nedolžnost! Da se oklepamo ravno v tem času naše organizacije, to je sicer za Vas kot ribiča narodnih kalinov neprijetno, a za nas pa koristno. V tem oziru se ne ustrašimo ne ljubljanske, ne belgrajske vlade; da, če sam sveti Peter iz nebes pride ne, in še enkrat nell Dostojne člane drugih organizacij, če sc kot delavski ko^gi pravilno obnašajo, postimo pri miru, saj vemo po izkušnjah, da bodo tudi oni, ko se jim zasvita, pristopili v našo vrste. Celje, dne 17. marca 1919. Delavski odbor cinkarne v Celju. Prvi mainik. Vse politične, strokovne in prosvetne organizacije, nadalje posamezni zaupniki krajev, kjer ni organizacije, naj javijo najkasneje do 30. marca na upravništvo »Na-preja«, koliko izvodov majskega spisa naroče. Naznanjamo, da bo letošnja številka majskega spisu izšla v prav posebno odlični izdaji, trajne vrednost’ Velikost bo kot pri socialni reviji »Demokracija«. Ovitek bo tiskan v dveh barvah. Sodelovanje so nam obljubili naši najboljši pisatelji in umetniki. Cena majskemu spisu se je radi izrednih stroškov za papir in druge tiskarske potrebščine določila na 1 krono za iztls. Vsak sodrug, vsaka hiša si mora zagotoviti ta važni spis. Naročite ga vsi, ki čutite socialistično! Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne, v Uubllanl.__________ Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata telefonsko zvezo štev. 312. n;.-|ni utrni 86 kuP5- — Ponudbe pod .stroj“ na rlSulul $llu| Anpneno eksp. Al Matelif, Ljubljana. Prva jugoslovanska tovarna Emili lesi izdelku Loka pri Žusmu, Štajersko. se priporoča za dobavo kopit in prosi « naročila na gornji naslov. Gospodarska pisarna Dr. IVAN ČERNE v Ljubljani daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah ft premoženjskih vprašanjih izposluje posojila, posreduj* prodajo in nakup vrednostnih papirjov in tujega denan*> posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, iz**’ Suje cenitve in oglede Promet z Ameriko. Edina plsarD* te vrete v Jugoslaviji. Ljubljana. Miklošičeva cesta 6, poslorje Ljudsko poBoja1 nice. Uraduje od 8—1, 3—5. Vprašajte e pismo® znamko! t Izprašan strojnik se sprejme pri tvrdki Strojil na tovarn« Kurka & Wildi na P- Izeli pri Celju. Enega ali dva mizarska pomočnika se takoj sprejme Hr; na in stanovanje v bS^j Ivan Plača po dogovoru pri f eskovar mizarju v Trbovljah KONTORISTINJA z večletno prakso ter vešča pisal" niških poslov predvsem strojepisj?’ slovenske in nemške stenografiji in ki obvlada poleg slovenske^ in nemškega jezika vsaj nekolik francosko ali pa laško. Dopisi pod „Impex“ na upraV' ništvo lista. m H m m m m m m m Čevlji tovarne ” Peter Kozina & Ko. iz najfinejšega Sevro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po"plati se dobe po dnevnih cenah. —■ Trpežni zimski = iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85’—- za moške, K 73*— za ženske. V zalogi Ljubljana na Bregu. I I ■■■»■■»■■■■■■■■»j Agitirajte za soc. dem. časopisja I v Ljubljani. Poslovnica razredne loterije. Podružnica: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Rezervni fondi okrogla K 4,000.000« Knpuje in prodaia vse vrste vredmmtnih papirjev, financira arariftne b»ve in dovolimo — aprovizacijtike krmlltr —