VOLITVE V ANGLIJI Angleška delavska stranka je zmagala 1. 1945 in 1. 1950. Pri volit¬ vah v letu 1945 je prejela dovolj mandatov in tako je lahko izvedla celo vrsto reform, ki jih je stranka volivcem obljubila. Toda lansko le¬ to je delavska stranka dobila komaj šest glasov večine; ko so pozneje trije poslanci delavske stranke umr¬ li, je ta večina padla na tri glasove. S temi tremi glasovi večine vlada ni mogla vladati, zlasti pa v časih, ki se Angliji napovedujejo. Predvsem se Angiji napoveduje nova doba dviganja cen in še viš¬ jih izdatkov. Vse, kar Anglija uvaža, se je zelo podražilo, izvoz pa zelo pada, ker mora angleška industrija delati predvsem za oborožitev An¬ glije. Ko se tako napoveduje novo zvišanje mezd, pa se topi rezerva dolarjev. Tako so listi že napovedo¬ vali, da bo Anglija spet znižala vrednost funta. Letd 1949 je Cripps znižal razmerje med dolarjem in funtom od 4 na 2.80. Listi so pisali da bi bilo novo razmerje med do- flbrjem in funtom določeno na 2 pro¬ ti ena. Namesto da bi vlada to de¬ jansko že izveda, je Atlee sklenil iti na volitve. Delavska stranka gre na volitve razbita na dve krili. Sicer sta se Be- van in Atlee sedaj pobotala, toda vsi povdarjajo, da velja ta spora¬ zum samo za čas volitev. Bevan os¬ taja nasprotnik izdatkov za oboro¬ žitev in proti omejevanju nacionali¬ zacije— oficielno vodstvo stranke' pa je za nadaljevanje oborožitve m. za previdnost pri razširjanju social¬ nih reform. Za to svoje stališče je vlada prejela veliko zaupnico na zadnjem kongresu strokovnih zvez, toda intelektualci v delavski stranki so na Bevanovi strani. Konservativci so prepričani, da bodo pri volitvah zmagali. Pri nak¬ nadnih volitvah ki so bile zadnje tedne, so se dobro odrezali in so laboristi mnogo izgubili. Churchill je napovedal, da bo spet predsed¬ nik vlade. Toda gotovo je, da se ne bo spremenila samo zunanja poli¬ tika Anglije, ampak tudi notranja politika socialnih reform bo le malo spremenjena. Konservativci pravijo, da je delavska stranka s svojimi do¬ sedanjimi reformami tako globoko spremenila ves ustroj angleškega gospodarstva, da danes ni. misliti na to, da bi bila možna v Angliji vlada, ki bi se odločila odpraviti naciona¬ lizacijo železnic, ladjevja in premo¬ govne industrije. Sicer se je izka¬ zalo, da je bilo deficitno, kar je de¬ lavska vlada nacionalizirala, toda vsa uprava vseh teh nacionalizira¬ nih podjetij šteje že toliko osebja, da tega ni mogoče več odstavljati, ne da bi to usodno pretreslo vsega an¬ gleškega gospodarstva. Volitve v Angliji so izraz hude notranje krize v Angliji. Vlada, ki bo izšla iz teh volitev dne 25. oktobra, bo rabila več let, da bo to krizo raz- vozljala. Atlantska konferenca v Ottawi Po konferenci v S. Franciscu, kjer je bila podpisana mirovna pogodba z Ja¬ ponsko, je bila v Washingtonu konfe¬ renca treh zunanjih ministrov — Fran¬ cija, Anglija in USA — kjer so v glav¬ nem obravnavali vprašanje, kako pri¬ vesti Nemčijo z zahodni evropski obram¬ bni blok. Sklenjeno je bilo pospešiti pri¬ prave za evropsko oboroženo silo, v ka¬ teri bo Nemčija enakopravna članica. Ko bo z zahodno Nemčijo sklenjen dogo¬ vor o končanem okupacijskem statutu, bo Nemčija tudi mogla postati članica severne atlantske obrambne zveze. Iz Washingtona so zahodni zunanji ministri odšli na konferenco članic at- l lantske obrambne zveze v Ottawo. Na j zasedanje je poslalo 12 držav članic j svoje zastopnike; poleg diplomatov so j bili na konferenci tudi vojaški strokov¬ njaki in pa finančni svetovalci. Zase¬ danju je predsedoval belgijski zunanji minister Van Zeeland. Poročila o zase¬ danju pravijo, da se tokrat ni govorilo toliko o strategiji; največ so govorili o finančnih in gospodarskih temeljih bo¬ dočega dela. Politični sklep posebne važ¬ nosti je bil vsekakor ta, da sta bili Gr¬ čija in Turčija sprejeti kot redni člani¬ ci v to obrambno zvezo. Obveznosti obrambe se tedaj iz Atlantika prenaša¬ jo tudi v Sredozemsko morje, to je juž¬ ni rob sovjetskega obnočja. Na konferenci so ameriški zastopniki zahtevali, da naj evropske države pospe¬ šijo svojo oborožitev, zlasti s povečan¬ jem vojaških edinic in povečanjem pro- dukcije vojnega gradiva. Evropski za -'' stopniki pa so zahtevali, da naj ameriš-: ka vlada ne odvaža vseh razpoložljivih | surovin v ameriške tovarne in da naj del finančnih sredstev nakazuje evropskim državam, da bodo mogle te same na¬ bavljati del surovin samostojno. Evrop¬ ski zastopniki so tudi opozarjali na dej¬ stvo, da ni glavno bistvo obrambe v or¬ ganizaciji evropske obkrožene sile, am¬ pak predvsem v tem, kako ^onemogočiti infiltracijo komunistov v evropske javne ustanove iri politične ter vojaške forma¬ cije. Ameriška vlada bi morala dati na razpolago sredstva, ki naj zatro klice komunistične propagande med delav¬ stvom in socialno šibkimi sloji. Prav tako odklanjajo evropski zastop¬ niki ameriško pojmovanje o tem, kako bodi organizirana evropska oborožena sila. Amerikancem se očita, da so pod¬ legli nemški vojaškim strokovnjakom in da zato skušajo novo evropsko oborože¬ no silo organizirati po modelih nemških vojaških zborov. Ameriški vojaški krogi vidijo pred seboj samo številke o sovjet¬ skih armadnih zborih v Evropi in me¬ nijo, da je treba tem zborom postaviti e- nako strumno disciplinirane edinice nas¬ proti; nemški vzorci se zde nekaterim ameriškim poveljnikom najbolj primer¬ ni. Angleški in francoski poveljniki pa odklanjajo tako poenotenje in na takih osnoveh. Francoska vlada meni, da mo¬ ra biti bodoči poveljnik evropske vojske francoski general; težko si je misliti, da bi se mogel vojak francoske šole navdu¬ šiti za predpise, ki bi bili posnetek nem¬ ških vojaških učbenikov. Evropska enot¬ na oborožena sila — ki je še ni — bo mogla vzrasti organično le iz vseh na¬ rodnih oboroženih sil. Velika napaka bo, ako bi ameriški poveljniki v naglici po¬ stavili vse karte samo na sposobnost in pripravljenost bivših nemških generalov. Zadnjo besedo O tej bodoči evropski oboroženi sili pa Ijp imel ameriški kon¬ gres, ki bo moral odobriti kredite za ta namen. V San Franciscu je bila na kon¬ ferenci navzoča skupina članov kongre¬ sa; v Ottawo Acheson ni privedel s seboj zastoonikov kongresa — in to sedaj v raznih komentarjih že zelo obžalujejo. Največ političnih uspehov — tako pi- šeio ameriški komentatorji — pa je v Ottawi požel predsednik italijanske vla¬ de De Gasperi. Spretno je postavil vpra¬ šanje revizije mirovne pogodbe in za¬ htevo po tem, da bodi Trst vrnjen Ita¬ liji. Revizija mirovne pogodbe mu je bi¬ la obljubljena, vprašanje Trsta pa je bi¬ lo od mirovne pogodbe ločeno: ameriš¬ ka vlada bo pospešila da bo med Italijo in Jugoslavijo prišlo do neposrednih po¬ gajanj o tem, kako bodi odločeno o Tr¬ stu. ' NOVA NAPETOST MED PERZIJO IN ANGLIJO Vse naročnike “Svobodne Slovenije” v Argentini prav lepo prosimo, da nam čim prej plačajo naročnino za leto 1952, če tega že niso storili. Naročnina za le¬ tošnje leto znaša 50 Pesov, za pol leta 25 Pesov in za četrt leta 13 Pesos. “Svobodna Slovenija” se vzdržuje sa¬ mo z naročnino in nima drugih dohod¬ kov. Zato moramo vse izdatke za izda¬ janje lista kriti samo z njo. Prosimo vas, upoštevajte to dejstvo in nam čim prej nakažite naročnino! Najlepše, predvsem pa najbolj za¬ nimivo darilo za prijatelje, otroke, starše (tako tukaj kakor drugod po svetu), je lepa slovenska izvirna knjiga. Poleg svoje knjižne vrednosti bo nekoč imela še prav posebno vrednost kot zgodovinska redkost. Ne beli si glave s tem, kaj boš komu daroval. .. Še vedno je naprodaj nekaj izvodov Črne Maše, Petega Evangelija. .. Predsednik perzijske vlade Mosadeg je, ne da bi poprej obvestil angleško vla¬ do, poslal Perzijski nacionalni petrolej¬ ski družbi brzojavno naročilo, da mo¬ ra v enem tednu vseh 350 angleških petrolejskih strokovnjakov zapustiti pe¬ trolejsko področje v Abadanu in odpo¬ tovati iz'Perzije. V Perziji osebnosti, ki stoje blizu Mo- sadegu, izjavljajo, da se Perzija z An¬ glijo sploh ne bo več pogajala. Tako za¬ grizeno zadržanje je zavzel Mosadeg po zatrjevanju perzijske opozicije pod vpli¬ vom sovjetske vlade, ki je bila v zad¬ njem času v Perziji izredno aktivna ter je prav v zadnjih dneh sklenila s Per¬ zijo novo trgovinsko pogodbo. V Tehe¬ ran je pa prispel tudi glavni ravnatelj sovjetskega trgovinskega ministrstva, da bo gospodarsko sodelovanje obeh dr¬ žav "še poglobil”. Mosadega perzijska opozicija v parla¬ mentu nadalje srdito napada. Tako mu je vodja opozicije Džemal Emami vrgel v obraz naslednje očitke: Komunistom naklonjena stranka Tudeh obvlada polo¬ žaj. Moskovska radijska postaja hvali Mosadega, država se z naglimi koraki bliža komunizmu. In vse to so uspehi petmesečnega dela sedanje vlade.” Z novonastalim položajem v Perziji se je bavila takoj angleška vlada. An¬ gleški poslanik v Teheranu je že dobil navodila od nje radi zaščite angleških državljanov. Če bi bila njihova življenja cgrožena, bo Anglija segla po skrajnem siedstvu in, bo izkrcala svoje čete v juž¬ ni Perziji. Za ta korak, če bi bil potre¬ ben, se bo pa predsednik Attlee še po¬ svetoval z vodjo angleške opozicije Churchillom. O ukrppu perzijske vlade proti an¬ gleškim petrolejskim strokovnjakom v Abadanu je angl. zun. min. takoj obve¬ stilo ameriško državno tajništvo. Neprestani boji spremljajo poskuse za obnovo pogajanj na Koreji Na Koreji do nadaljevanja mirovnih pogajanj še vedno ni prišlo. Ridgway je poslal komunistom noto, v kateri jim je predlagal obnovitev poganjanj na dru¬ gem kraju, ne več v Kaensongu. Na od¬ govor na svojo noto je čakal do pretekle nedelje, ko so komunisti odgovorili, da so pripravljeni na razgovore v ponedeljek dopoldne ob 10 uri, toda zopet v Kaen¬ songu. Obenem so zahtevali odstranitev j vseh možnosti, ki bi lahko spet privedle , do incidentov in kršenja nevtralnosti Kaesonga ter zagrozili, da bodo v na¬ sprotnem slučaju takej prekinili poga- IKAUGUROSE EH BUENOS AIRES EL PRIMER CONGRESO ARGENTINO C0NTRA EL (ANCER El lunes pasado, en el aula magna de la Facultad de Ciencias Mčdicas se inauguro el Primer Congreso Argentino del Cancer, al que asisten numerosott delegados de todo ei- pais e invitados especiales de Estados Unidos, Chile, Uru- guay, Paraguay, Bolivia y Espana. El primer magistrado se hizo representar por un edecan y los ministros d* Salud Puhlica y Educacion. La apertura del aeto estuvo a cargo del secretario del Congreso, doetor Ma- nuel Malenchini, quien expuso la finalidad del mismo, sehalando sus dos aspec- tos fundamentales, el primero establecer un intercambio de ideas sobre aspeetos educativos, asistenciales y de investigacion con respeeto a la cancerologia, y se- gundo la realizacion de propaganda anticancerosa. Ocupo luego la tribuna el decano de la Facultad de Ciencias Medicas, doetor Roque A. Izzo, quien dijo que mas de 25.000 personas mueren por cancer, čada ano, en la Republica Argentina. A continuacion ocupo la tribuna el doetor George T. Pack, cancerologo nor- teamericano, que expuso como el cancer ocupa en los Estados Unidos el segundo lugar, como faetor mortifero. Representando a los demas delegados hablo el doetor Felix de Amesti, chile- no y, finalmente, el presidente del Congreso, doetor Canonico, diserto sobre “Responsabilidad medica en el problema del cancer”. Estimulo a sus colegas a mantener un espiritu de inquietud y avidez, para todo lo que sea aumentar los conocimientos profesionales, ya que merced a ello es posible llegar al oportuno diagnostico del tumor. PRVI ARGENTINSKI KONGRES PROTI RAKO ¥ BUENOS AIRESU Prejšnji ponedeljek se je v Buenos Airesu začel prvi argentinski kongres proti raku, na katerega je prišlo veliko delegatov iz cele republike in povabljenih strokovnjakov iz Zedinjenih Ameriških Držav, Čila, Bolivije in Španije. Predsed¬ nika republike so zastopali njegov pobočnik ter ministra za narodno zdravje in za prosveto. Tajnik kongresa dr. Manuel Melenchini je imel začetni pozdravni nagovor. Med drugim je naglašal, da sedanji kongres proti raku zasleduje dva cilja: 1. da poveča izmenjavo vseh ugotovitev in odkritij, ki jih ugotove medicinski stro¬ kovnjaki za zdravljenje te nevarne bolezni in 2. da se še poveča propaganda proti raku. Po tem nagovoru je povzel besedo dekan medicinske fakultete dr. Roque A. Izzo, ki je naglašal, da v Argentini vsako leto umre za rakom nad 25.000 ljudi. Naslednji govornik je bil severoameriški specialist za raka dr. George T. Pack, ki je tudi poudarjal, da je rak v USA od vseh bolezni na drugem mestu, za katero umre največ ljudi. Gost iz čila dr. Felix de Amesti je prav tako pou¬ darjal veliko umrljivost za rakom v svoji deželi, nakar je povzel besedo pred¬ sednik Kongresa dr. Canonico ter je imel predavanje o temi: Odgovornost zdrav¬ nika v problemu raka. "Pr©fikapi!aSšzem r Tito, Stalin../ janja “po krivdi Amerikancev’’. Na bojišču so divjali boji dalje. Ko¬ munisti nikjer niso mogli izvesti prodo¬ rov, pač pa se je Amerikancem s tremi tpnkovskimi divizijami posrečilo pro¬ dreti na zahodu v bližino Pyongyanga v znanem "jeklenem trikotniku”. Letal- j stvo in topništvo sil ZN sta neprestano v akciji in uničujeta kitajske oddelke, ki jih komunisti nenehno vozijo v bliži¬ no boiišča. Menijo, da bodo po morebitni ponovni prekinitvi pogajanj komunisti pričeli z veliko jesensko ofenzivo, po¬ dobno spomladanski, ker imajo za to Buenosaireški kat. dnevnik “El Pue- blo” je v svoji številki z dne 21. septem¬ bra objavil uvodnik pod gornjim naslo¬ vom (Antfcapitalismo, Tito, Stalin) in v njem zavzema stališče tako do protika- pitalizma, Tita, kakor tudi Stalina. Po¬ vod za ta uvodnik je dobil v članku le¬ vičarsko pobarvanega ameriškega čas¬ nikarja Seldesa, ki je sedaj začel javno zagovarjati Titovo državno ureditev. Pri pobijanju trditev omenjenega a- meriškega časnikarja se uvodničar kat. dnevnika “El Pueblo” opira na zadevni članek, ki ga je za “Osservatore Roma¬ no” napisal glavni urednik Federico Alessandrini, v katerem slednji odgovor- ja Seldesu in poudarja, da je “Titov ko¬ munizem treba prav tako pobijati, ka¬ kor Stalinovega, kajti oba sta moralno slaba; klanjati se Titovemu komunizmu tako, kakor so to naredili anglosakson¬ ski narodi iz strahu pred Stalinovim ko¬ munizmom, bi za Cerkev pomemilo za¬ pustiti njeno versko stališče in se povle¬ či na politično področje, upoštevajoč pri tem politična naključja.” “El Pueblo’’ zaključuje svoja izvajan- z ugotovitvijo, da tašni levičarski časni- pripravljenih nad pol milijona vojske. Nekateri ameriški dnevniki so objavi¬ li poročilo, da so ameriški vojaki na Ko¬ reji dobili te dni prve uniforme, varne pred puškinimi in strojničnimi izstrelki. Obleke tehtajo od 6 do 12 kg, odvisno od velikosti človeka. Izdelane so iz po¬ sebne vrste gumija, prepletenega z ne¬ ke vrste žico in ne vplivajo kvarno na človeški organizem. Na podlagi posku¬ sov so ugotovili, da taka varnostna uni¬ forma zadrži puškino krogljo izstrelje¬ no iz daljave 150 m in strojnično iz daljave 250 m. Na Korejo bodo v kratkem poslali tu¬ di prva reakcijska letala brez pilota ti¬ pa Matador. Lete z brzino do 1300 km ha uro. karji kot je Seldes, sedanji gost Titove vlade, z napadi na kat. Cerkev ne bodo naredili velike usluge skupni stvari. TITOVA DIKTATURA ENAKA KOMINFORMOVSKI V BOLGARIJI V Videm (Udine) v Italiji je prispelo osem bolgarskih beguncev, ki so že pred meseci zapustili Bolgarijo in se zatek¬ li na jugoslovansko ozemlje. Imeli so trdno namero ostati v Titovi Jugoslavi¬ ji, ker so bili prepričani, da so se tam razmere “spremenile”. Pa so kmalu ugo¬ tovili, da med Titovo kom. diktaturo in komuninformovsko diktaturo v Bolgari¬ ji ni prav nobene razlike, ker sta obe stoodstotno komunistični. Zaradi tega so omenjeni begunci gledali samo to, kako bi čimprej pobegnili tudi iz tega komu¬ nističnega raja. To se jim je posrečilo sedaj, ko so prišli v svobodni svet, kjer mislijo pričeti novo življenje. Tu so da¬ li oblastem tudi gornje izjave. I ANGLEŠKA KATOLIŠKA LISTA | ZAHTEVATA BREZPOGOJNO ! IZPUSTITEV NA SVOBODO MSGRA STEPINCA Dne 18. septembra je minilo pet let, kar so Titovi komunisti zaprli in obsodi¬ li zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Ta obletnica je dala povod uglednemu an¬ gleškemu listu “Catholic Times”, da je objavil članek, v katerem zahteva od angleške vlade, naj bo prvi pogoj angle¬ ške vlade, za nadaljnje podpiranje Tito¬ ve Jugoslavije brezpogojna svoboda Msgr: Stepinca. Nadalji pogoji naj bi pa obsegali vzpostavitev popolne verske svobode ter neomejeno izvrševanje ver¬ skih dolžnosti. Enake pogoje je stavil tudi angleški katoliški tednik “Tablet”, ki pa tudi na¬ vaja, da bi ameriški katoličani v prime¬ ru Msgr. Stepinca mogli storiti nepri¬ merno več s svojim vplivom na ame¬ riške poslance in senatorje, kakor pa vsi drugi katoličani na svetu. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. IX. 1951 PISMO II TRSTA Trst, 17. sept. 51. Zadnjič smo poročali, da so za 7. in 14. oktobra razpisane v Trstu volitve in da je že vse v živahnih pripravah. Da¬ nes pa moramo poročati, da s temi vo¬ litvami zaenkrat ni nič in je zelo ver¬ jetno, da tudi nič ne bo. General Win- terton, ki je poveljnik angloameriškega pasu Svobodnega tržaškega ozemlja, je dal namreč ukaz, da se volitve odlože in sicer na željo italijanskih iredentističnih strank. Te se namreč volitev boje, ker kaže, da ne bi dobile več večine. Ljudsko mnenje je namreč danes dosti bolj na strani tistih strank, ki zagovarjajo ne¬ odvisnost Svobodnega tržaškega ozem¬ lja, so torej proti ponovni priključitvi tega ozemlja k Italiji. Čeravno je odlog v prilog italijanskih strank, ki so zanj prosile, vendar je splošna sodba taka, da jim ni general ugodil iz posebne in osebne na^onjeno- sti, temveč po višjem naročilu, po nalo¬ gu svoje vlade. Saj je on sam komaj nekaj tednov pred tem dal uradno izja¬ vo, da se želji zastopnikov italijanskih strank po odložitvi volitev ne more ugo¬ diti, ker ni razlogov za to. Ravno ta de- menti samega sebe je vrgel sedaj gene¬ rala v čudno luč, odlok sam je pa pred¬ met komentarjev, nevolje, norčevanja in celo prosilce same, namreč italijanske iredentiste, je presenetil. Vsekakor je to za Trst dogodek prve vrste in se splošno smatra kot predigra k važnejšim odločitvam glede tega o- zemlja. Razne poluradne razlage pravi¬ jo, da so v teku priprave za končno od¬ ločitev glede usode Svobodnega tržaš¬ kega ozemlja. Ta 'usoda naj bi se zape¬ čatila s pogodbo med Jugoslavijo in Ita¬ lijo, botrovali pa naj bi tej pogodbi se¬ veda Amerika in Anglija. Pravijo zato, da bi volitve lahko skvarile ozračje, ki je potrebno za pogajanja o tem tako de¬ likatnem predmetu in da so zato volitve odložili, če je to res, potem je bilo to res tudi pred časom, ko je general Win- terton volitve razpisal. Iz tega jasno sledi, da so morali nastopiti važni do¬ godki prav v zadnjem času. Kakšni so ti dogodki in kaj se pripravlja v vlad¬ nih kabinetih, to uganjujejo časnikarji. Izmed postavljenih trditev sta najinte- resantnejši dve. Prva govori o načrtu, po katerem bi se STO razdelilo med Ju¬ goslavijo in Italijo in sicer po etnični meji. To se pravi, da bi dobila Jugo¬ slavija predele, ki so naseljeni strnjeno s slovenskim prebivalstvom, Italija pa obalne dele z italijanskimi mesti. Iialija bi torej dobila ozek pas ob morju od Devina do Trsta, Trst mesto, Milje, Ko¬ per, Piran, Umag. Trst bi bil ves obko¬ ljen, ena meja bi bila pri Sv. Ivanu, druga pa v Skednju. V kolikor bi ta načrt ne bil izvedljiv, ker bi pogodnici Jugoslavija in Italija ne mogli priti sku¬ paj, pa ja baje pripravljen drug načrt, da se pusti Svobodnemu tržaškemu o- zemlju še nadalje živeti in sicer pod vlado Združenih narodov, ki naj bi bila nepristranska do obeh narodnosti, a po petih ali desetih letih naj bi bil plebiscit: ali za Italijo, ali za Jugoslavijo. I enega i drugega načrta se Italijani boje. Prvega se boje zato, ker hočejo imeti vse sami. Njihov tek je celo tako velik, da hočejo imeti nazaj Pulj, Reko, Zadar, Dalmacijo. .. Oni o tem danes že odkrito pišejo in celo v vladnih glasilih, kot je n. pr. Giornale di Trieste. Druge¬ ga načrta se pa boje, ker vedo, da bi jim nepristranska vlada vzela možnost raznarodovanja, gospodarskih privilegij in tako dalje in bi se Slovenci začeli jav¬ no uveljavljati in to v vseh panogah. Poleg tega pa, če bi se še v Jugoslaviji kaj spremenilo na bolje, bi celo Italijani sami ne hoteli iti več pod Italijo. Vse to vedo italijanski iredentisti in zato se tudi tega načrta boje. Oni pravijo, da čas dela proti njim in v tem imajo brez dvoma prav. Vso težo odgovornosti so zato naložili predsedniku italijanske vlade De Gaspe- riju, ki se je podal v Ameriko, da *am hitro reši tržaško vprašanje in naj še ne vrne, če ne prinese s seboj v žepu že tudi celotnega STO-ja. Namigavanja, ki prihajajo iz De Gasperijevega sprem¬ stva iz Amerike dajo soditi, da do česa takega ne bo prišlo. Celo več je dal nek¬ do iz njegovega spremstva vedeti: naj bodo zadovoljni tržaški Italijani, če se za njih stvar ne poslabša. Velika nerodnost se je v zadnjem ča¬ su zgodila titovcem, ker so na meji med cono A in B spet dva ustrelili. To je bilo v nedeljo 2. septembra, pa še sedaj se po časopisih ni stvar polegla. Italijansko časopisje seveda to stvar obdeluje ne iz pietetnih razlogov temveč izrablja to kot protijugoslovansko gonjo in to na na¬ čin, da je kar odvratno. Slovensko časo¬ pisje, kar ga je, pa seveda odgovarja. IZ TEDNA. V TEDEN Sz svoh&elmega sveta USA: Ameriški kongres je odobril 5.800 milijonov za zgraditev pomorskih in letalskih oporišč v USA m na šte¬ vilnih področjih v zahodni Evropi, v Sre¬ dozemlju, na Bližnjem ter Daljnem vzho¬ du. Vsa oporišča bodo opremljena z ra¬ darsko mrežo, tako da bo dejansko vsa Zahodna Evropa obdana z varnostnimi napravimi pred sovjetskimi zračnimi in podmormškimi napadi. Ameriški poveljnik mornarice Fechte- ler je izjavil, da so “ameriške meje pov¬ sod, kjer naši zavezniki drže obrambne položaje proti komunizmu.” Vsi ameriški veleposlaniki iz južne Amerike se bodo koncem oktobra sestali v Puerto Rico, kjer bodo razpravljali o vprašanjih obrambnega, gospodar¬ skega ter političnega značaja zahodne poloble. Truman je na tiskovni konferenci iz¬ javil, da se bo “USA odslej opirala v svoji politiki napram ZSSR na silo in ne več na diplomatske postopke.” V se¬ danjem položaju je to po njegovem mne¬ nju potrebno, čeprav mu ni povsem všeč. ZN so bili ustanovljeni zato, da ne bi bilo treba grabiti za orožje, pa so se vsa prizadevanja izblinila v nič, ko so komu¬ nisti napadli Korejo. Pogodbe z ZSSR niso vredne niti papirja, na katerem so napisane. Ameriški opazovalci so mnenja, da USA ne bo mirno stala ob strani, če bi ZSSR ali njeni sateliti napadli Jugosla¬ vijo, in to iz dveh razlogov: 1. USA bo smatrala napad na Jugoslavijo kot za¬ četek tretje svetovne vojne in 2. USA ne bo dovolila, da bi vse milijone dolarjev, ki jih je poslala Jugoslaviji, pograbila kaka tretja sila. Ameriški senator MacMahon, predsed¬ nik senatnega atomskega odbora, je izjavil, da so v USA začeli z masovno produkcijo atomskih bomb in drugega orožja. Za ta namen bodo uporabili po sedanjih računih letno 6 milijard dolar¬ jev. Izračunali so, da bo USA stala a- tomska bomba stokrat manj, kakor pa izdelava bomb TNT, ki naj bi imele ena¬ kovreden učinek, kakor atomske bom¬ be. Bivši britanski zun. min. Eden je po potovanju po USA izjavil, da “večina a- meriških osebnosti in večina ameriške¬ ga naroda meni, da je tretja svetovna vojna neizbežna.” V USA so prepričani o tem, da so vsa pogajanja z ZSSR sa¬ mo še igra, ki se bo v kratkem končala. V dokaz takemu prepričanju so zad¬ nje ameriške vojaške in politične poteze, med drugim: Naglica v sklepanju vojaš¬ ke pogodbe s Španijo; pomoč kitajskim nacionalistom; ponovna oborožitev Nem¬ čije in Japonske in pomoč komunistični Jugoslaviji, ki naj bi bila v dobočih raz¬ merah odskočna deska za zavzem Balka¬ na in Podonavja ter tako služil^ za vdor z boka v ZSSR. Sedanji komunistični režim v Jugoslaviji ameriških politič¬ nih in vojaških krogov ne moti, “ker pridejo v drugačnih razmerah vedne drugačni ljudje na oblast.” USA namerava v kratkem naročiti iz Argentine, Uruguaya, Nemčije m Špa- mje ok. 6000 ton mesa za svojo vojsko. Razgovori med francoskim poveljni¬ kom v Indokini gen. Tassingy-jem in a- meriškimi vojaškimi krogi so se končali v popolnem sporazumu ter bo USA znatno povečala pomoč francoskim od¬ delkom, ki se v Indokini bore proti ko¬ munizmu. USA je predlagala Turčiji, naj se pri¬ pravi na obisk ameriškega vrhovnega ■Te pa to prvi primer, da so Jugoslovani dovolili mešani komisiji ogled na licu mesta na svoiem ozemlju, obljubili, da bodo vojaka, ki je streljal, kaznovali in svojcem žrtev izplačali odškodnino. Iz Jugoslavije prihajajo vesti, da Ozna zdaj lovi pretežno kominformiste Kdor pride sem toži, da se ne da žive¬ ti. Plače so tako majhne, cene blagu na prostem trgu pa tako velike, da povpre¬ čen zemljan ne more skoraj nič lomiti. Srednja plača delavca se vrti okrog 5000 din, če dela nadure. Za družinskega čla¬ na se dobi nekako 150 din. Slaba obleka pa stane 15.000 din, dobra obleka 25.000 Par čevljev 5—6000 din, liter vina 240 din, zavojček cigaret (20) stane 80 din, kg sladkorja 500 din itd. Mnogih stvari pa sploh ni mogoče dobiti. Na blokih med Trstom in Jugoslavijo je cb nedeljah možno prekoračiti mejo in iti v Jugoslavijo 20 km globoko brez po¬ sebnega dovoljenja, na meji je treba sa¬ mo pokazati tržaško legitimacijo. R. poveljnika gen. Bradleya v Ankari, kjer bi na kak drug način najuspešneje ža¬ bi se pogovorili o čim hitrejši vključitvi trla kom. delovanje, turških armad v sestav vojaške organi- i KITAJSKA: V Washingtonu so se zacije držav atlantskega pakta. j pričeli razgovori med predstavniki Čan- kajškove Kitajske in Japonske za skle¬ nitev posebne mirovne pogodbe. JAPONSKA: Po zadnjem štetju ima Japonska preko 84 milijonov prebival¬ cev IZRAEL: Kljub precej težkemu spo¬ padu med judovskimi in egipčanskimi četami na meji je Izrael po svojih za¬ stopnikih predložil vsem arabskim dr¬ žavam načrt sklenitve nenapadalnega pakta; jud. država se nahaja v precejš¬ nji politični krizi, ker še sedaj — dva ranhao je pretekli teden izbruhnil upor meseca po volitvah — nimajo nove vla- v protest proti imenovanju novega gu- de in skušajo levičarsko usmerjeni ele- vernerja te države de Barrosa. Upor se men ti za vsako ceno doseči postavitev Pred ameriškim parlamentom je kot častni govornik govoril v nedeljo itali¬ janski predsednik De Gasperi, ki je pro¬ sil za še večjo ameriško pomoč Italiji Ir, za uvidevnost ameriškega kongresa pri ital. zahtevah po vrnitvi Trsta Ita¬ liji. Zavzemal se je tudi za revizijo mi¬ rovne pogodbe, da bi se Italija smela oborožiti in vključiti v ZN. V ponedel¬ jek je imel dolgo konferenco z ykcheso- nom in pozneje s Trumanom. BRAZILIJA: V brazilski državi Ma- Ijudsko frontaške vlade, prav tako pa v hudi gospodarski krizi zaradi precej¬ šnje suše in samo delno izvedene veli kopotezne akcije za obnovo podjedelstva. je hitro razširil skoro po vsej. pokrajini, vlada pa je poslala v ogroženo področje policijo in vojsko, ki držita glavna opo¬ rišča v svojih rokah. Položaj je neja¬ sen. Vodja, upora je neki 25 letni advo- ^ kat Bastos Guvernerju uporniki groze s j Set.ezaO ZaV.eSO smrtjo, če ne bo odstopil. i FLRJ: Tito je z velikim poudarkom FRANCIJA: Zun. min. Schuman je povedal v govoru v Užicah ob 10. letnici izjavil, da “Nemčija trenutno ne more ustanovitve ‘užiške republike’, da Jugo- skleniti mirovne pogodbe z zavezniki,, slovani pod njegovim vodstvom ‘niso za- ker je razdeljena na dvoje”, da pa bo- stonj obrnili pogleda na zahod’, kajti do zato zah. zav. podpisali z njo ‘Mirov-; zahod jim je dal vso potrebno pomoč, ni kontrakt’ .Prav tako tudi ne pristane ne da bi pri tem postavil kakršne koli na ponovno oborožitev Nemčije, pač pa pogoje; nasprotno pa so sovjeti samo “na ponovno oborožitev Evrope in nje gledali na to, kako bi čim bolj “pridobit- armade, v kateri bodo nemški oddelki u- ve borbe v FLRJ navezali nase”, živali vso enakopravnost. ; RUMUNIJA: Temešvarski škof je bil V smislu razgovorov za bodoči ‘kon- 1 obsojen na 18 let zapora, ostali obto- trakt’ predvidevajo postavitev nemške- ženci pa na manjše kazni; obtoženi so ga voj. deleža pri evrop. armadi z 250 000 borci. E‘s"nhower je imenoval za vrh. povelj¬ nika suhozemskih čet Evropske obram¬ be franc generala Juina, dosedaj franc, guvernerja v Maroku. Po skl"pu voj. odbora Ati. pakta bo¬ do zgradili v Franciji in Belgiji 30 le¬ ta 1 išč za letala vseh wst. Vsi višji zav. oficirji, njim na čelu angl. feldmaršal Slim so bili nad izve¬ denimi manevri čet Evrop. obrambe .(150.000 vojakov desetih držav je sode¬ lovalo pri njih) silno navdušeni, upoš¬ tevajoč predvsem visoko moralo in teh¬ nično izvežbanost vseh oddelkov. ANGLIJA: Angl. kralj Jurij VI. je bil te dni operiran na pljučih: sklepa¬ jo, da ima raka; poleg vse kraljevske družine, ki je bila ves čas prisotna, se je vrnil za kratek čas domov tudi bivši kralj Edvard VIII. — vojvoda Windsor- ski. Ako bi kralj ne mogel opravljati vseh kr. poslov, bodo imenovali regent- stvo iz več članov kr. hiše. V Londonu se je pričela konferenca zastopnikov narodov brit. imperija, na kateri bodo na predlog angl. vlade pred¬ vsem razpravljali, kako delno omejiti o- gromne izdatke v oboroževanju, ne pa s tem škodovati zavezniški stvari, ka¬ kor tudi ne s pospešeno oborožitveno akcijo zastati v pridobitvah socialnega značaja za angl. ljudstvo. List ‘Intelligence Digest’, ki je pred časom napovedal, prej kot Truman, po¬ skus z atomsko bombo v ZSSR, piše te dni, da bodo sovjeti končali poskuse s hidrogensko bombo do jeseni 1952. in da bili ‘špijonaze in veleizdaje’: Vatikan je vse sodn’ke in sodelavce izobčil. ČEŠKO-SLOVAŠKA: Po vzorcu “Kar¬ deljeve skrinjice brez liste’ so na Češ¬ kem uvedli ‘pritožbene urade’, kjer se bo mogel vsak državljan na lastno odgo¬ vornost pritožiti nad vsemi pomanjklji¬ vosti obstoječega režima. Češko zahtevo, da morajo Amerikan- ci vrniti vse' osebe, pobegle z “vlakom svobode’, je amer. zasedb, oblast odloč¬ no zavrnila. ZSSR: Stalinova mirovna nagrada je bila letos podeljena vdovi Sunjatsena, ustanovitelja kitajske repubbke;. vdova je sestra čankajškove žene ter je sedaj članica vrh. plenuma kit. komunistične stranke. S'alin je ob šesti obletnici poraza Ja¬ ponske poslal “Maocetungu čestitke, v katerih poudarja "veliko in neporuš- Ijivo prijateljstvo” med ZSSR in rdečo Kitajske. Nad 200 sovjetskih vojaških strokov¬ njakov je pred kratkim prišlo v kitajsko eporišče za rdečo vojsko. Sovjetska vlada je izročila franc, vla¬ di protestno noto, s katero obtožuje Francijo, Anglijo in USA, da organizi¬ rajo znova nemško vojsko in nem. voj¬ no industrijo. POLJSKA: Po sklepu sovj. oblasti so na vseh žel. progah in postajah uvedli posebno pol. kontrolo, ki je v sovj. ro¬ kah, ker so se le prepogosto ponavljali atentati. Po nedavnih poročilih iz Hongkonga je Sovjetka Zveza podpisala vojaško kale v prestolnico Tibeta Lašo. . , , KOM. KITAJSKA: Po poročilih iz A"T*” Hon,*™,. J. ZSSR p.dpi,,l. «,». pogodbo s Kitajsko, Severno Korejo, laški Žid — angleški državljan Ponte- corvo; ta je, kot znano, letos ušel s pre¬ cej dokumenti preko železnega zastora. NEMČIJA: Zah. nemški državi kakor dlžavam, članicam Ati. pakta je amer. zun. min. dovolilo ponovno trgovanje z deželami pod sovj. vplivom. Adenauer je v svojem govoru izjavil da pomeni ponovna oborožitev Nemčije ‘strašen poraz’ sovjetov in da sovjeti za radi tega ne bodo začeli nove vojne, če do oborožitve ne pride, potem bo Nem¬ čija nova Koreja; sovj. namen in želja pa je, da sedanje stanje neoborožene Nemčije še nadalje traja, ker je s tem postavljena za sovjete tako praznina v zah. obrambi. ŠVEDSKA: Obalne pol. oblasti so na prijavo neke Švedinje vdrle na neko poljsko tovorno ladjo, na kateri je bil uklenjen in zaprt na dnu ladje nek Pol- Vietminhom, Zunanjo Mongolijo, Japon¬ sko in Burmo. Za Japonsko in Burmo sta podpisali “v imenu naših narodov, sedaj v krempljih imperijalistov’’ pred¬ stavniki kom. strank v teh državah na konferenci, ki se j° vršila v Pekingu. Po pogodbi bosta ZSSR in Kitajska orga¬ nizirali vel'ke armade “za uporabo na zunanjih področjih”. POPRAVEK IN POJASNILO Opozorili so me, da se nekateri dogod¬ ki, ki sem jih omenil v članku z dne 26. potrebna julija, niso izvršili točno tako kot je bi¬ lo napisano. Treba je popraviti in pojas¬ niti. Pisal sem pač po spominu o do¬ godkih, glede katerih sem mislil, da so bili v zvezi z delovanjem pokojnega Msgra Gabrovška v USA. Zveza Slo- jak — zaročenec one Švedinje, ki je po- vens ^^ župnij v USA pa je bila osno- dala prijavo; ker je bil Poljak protipo- y_ ana na P obudo ™ P° Prizadevanju p. stavno in v nečloveški obliki uklenjen na ^ azirni1 ia Zakrajška kmalu po njego- ladji, nahajajoči se v švedskih vodah, ga je policija osvobodila ter pripeljala na suho, kjer bo tudi ostal. AVSTRALIJA: Kar sedanja vlada ni mogla v parlamentu doseči odobritve razpusta kom. stranke, je dala predlog na glasovanje ljudstvu; po dosedanjih štetjih se je proti razpustu izreklo 2.100.000 državljanov, za pa 1,900.000; manjkajo pa rezultati še za okrog 700.000 glasov. Vlada razmišlja kako vem prihodu v USA, v septembru 1941, ko pokojnega msgra Franc Gabrovška še ni bilo v Ameriki. Ko je pok. Msgr. Gabrovšek prišel v USA, je našel najprej gostoljubno stre¬ ho v župnišču Sv. Cirila v New Yorku in tam stanoval 14 mesecev. Tedanji župnik Rev. Pius J. Petrič ga je spre¬ jel in mu preskrbel vSa cerkvena dovo¬ ljenja za nadškofijo New York, škofijo Brooklyn in nadškofijo Newark. Dr. Miha Krek ARGENTINA Višja tehnična vojaška šola je ob 47. obletnici svojega delovanja pode¬ lila naslov častnega vojaškega inži- nirja predsedniku gralu Peronu. Eva Peron se je pred dnevi v ra¬ dijskem nagovoru zahvalila narodu za vse pozdrave in priznanja, ki jih je dobila za delo v soc. ustanovah. Višji svet Peronistične stranke je na eni svojih zadnjih sej določil kan¬ didate za guvernerje in viceguverner¬ je za nekatere province za novem- berske volitve. Kandidati so nasled¬ nji: Provinca Buenos Aires: Carlos Aloe, admin. tajnik predsedstva vla¬ de — Dr. Carlos Antonio Diaz; Cor¬ doba: Dr. Raul Felipe Lucini — Fe- derico de Una; Entre Rios: Prof. Fe¬ lipe Texier — dr. Miguel Angel To- rreoldy; Corrientes: Dr. Raul Benito Castillo — Clementino Forte; La Rioja: Ing. Juan Melis — Juan Pe- rello; Salta: Dr. Ricardo Joaquin Du- rond — Jesus Mendez; Jujuy: Prof. Jorge Bejamin Villafane — Dr. Emi- lio Agustin Navea; San Juan: Ing. Rinaldo Viviani — Adolfo Benito Castro Luna; Tucuman: Luis Cruz — Vicente Miguez; Catamarca: Dr. Fe- lix Nazar — Dr. Pedro Caldelari; San Luis: Victor Endeiza. Podtajništvo za informacije je v gledališču Alvear odprlo razstavo pod geslom “Realidades Justicialis- tas”, na kateri je prikazano delo sed. vlade in Soc. ustanove Eva Peron. V Rosario je začel zasedati 39. kongres Argentinske poljedelske zve¬ ze. V Buenos Airesu se mudi japonski industrialec Sasuke Endo. časnikar¬ jem je dejal, da bo preselil v Argen¬ tino veliko japonsko industrijo su¬ kanca z vsemi stroji in strokovnimi močmi. V provinci Buenos Aires je konč- noveljavno vpisanih v volilne imeni¬ ke za novemberske volitve 1,285.225 moških volilcev. V Buenos Airesu zaseda I. Kongres za sociologijo Latinskih ameriških držav. v V petek 21. septembra, je bil prvi pomladanski dan, ki je v Argentini posvečen mladini. Ta dan šolska mla¬ dina navadno izkoristi za izlete v prosto naravo. Guillaume Georges-Picot, dosed. francoski poslanik v Argentini, je imenovan za glavnega tajnika ZN za socialne zadeve. Zunanji minister dr. Remorino je imenoval posebno komisijo za prouče¬ vanje vseh problemov, ki bodo na dnevnem redu jesenskega zasedanja ZN v Parizu. V Buenos Airesu so slovesno pro¬ slavili 139. obletnico Belgranove zmage pri Tucumanu. V baziliki Nr. Sra De Mercedes, kjer je Belgrano pokopan, je bila zahvalna služba bo¬ žja, kateri so prisostvovali visoki dr¬ žavni predstavniki. Po končani maši je vojni minister gral Lucero kot za¬ stopnik predsednika republike grala Perona položil venec na podnožje spomenika Manuelu Belgranu. V Mendozi so pa po sklepu vlade bile prav tako velike vojaške slavnosti, ko so podobi Marije de las Mercedes kot patroni vojaškega letalstva pri¬ peli znak vojaške letalke. Pri vseh teh slavnostih so bili postavljeni častni oddelki vojske z zastavo in godbami ter so Mariji izkazali vse predpisane vojaške časti. Močna skupina poljskih naseljencev v Argentini je bila pred dnevi spre¬ jeta pri predsedniku rep. gralu Pero¬ nu. Izročila mu je zbirko reprezen¬ tativnih poljskih umetniških del in osebno pozdravno pismo znanega ju¬ naka iz II. svetovne vojne generala Andersa ter spominsko knjigo o ju¬ naštvu poljske vojske v bojih za Mon. te Casino v Italiji. Poljska skupina je predsednika grala Perona prosila naj bi pri novemberskih volitvah znova kandidiral za predsednika re¬ publike. Za darila in pozdrave se je gral Peron toplo zahvalil, govoril je nato o trpljenju poljskega naroda in njegovi pravici do svobodnega življe¬ nja in pohvalil delo poljskih naseljen¬ cev za obnovo Argentine. V NEDELJO 30. SEPTEMBRA VSI V ADROGUE! Ob enajsti uri bo sv. maša, po¬ tem prigrizek in razvedrilo. V Adro- gue vozi vlak s postaje Constitu- cion. Vlaki odhajajo vsakih 15 mi¬ nut. Vožnja traja pol ure. Vsi iskreno vabljeni! Buenos Aires, 27. IX. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz Slovenije- Nova izdaja Cankarja. V počastitev 400. letnice prve slovenske knjige so pričela pri Cankarjevi založbi v Ljublja¬ ni izhajati izbrana dela Ivana Cankar¬ ja, preračunana na 10 knjig. Izbor ure¬ juje in opombe piše Boris Merhar. Prvi zvezek obsega 571 strani. Medtem, ko so bile v zadnjem času nekatere izdaje klasikov kar dobre, ima pa ta izbor pou¬ darek na tendenčnosti, kar še napihujejo urednikove opombe. V teh opombah je dosti netočnosti, zamolčani so pa tudi številni viri, iz katerih črpa urednik svoja pojasnila. Z odločbo predsednika Svetil za kul¬ turo in prosveto pri'ljb. vladi sta pro¬ glašeni rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna z dvoriščem in vrtom v Vrbi ter rojstna hiša Ivana Cankarja na Klancu na Vrhniki za narodna kulturna spomenika. V Podgorici pri Sv. Jakobu, nedaleč od Ljubljane, so začeli graditi kemično tovarno, ki bo kot edina v državi izde¬ lovala peroksid-vodikov prekis, ki ga rabijo predvsem za beljenje. Tovarna se bo zato imenovala Belinka. Stroje so do¬ bili iz Nemčije na račun reparacij. Slovenija je prej, komunisti pravijo v “reakcionarnih” časih, imela celo vrsto samostojnih gospodarskih ustanov in krona slovenskega gospodarskega udej¬ stvovanja je bil vsakoletni Ljubljanski velesejem. Komunisti so odpravili tako samostojno ljubljansko Trgovsko in in¬ dustrijsko zbornico in tudi velesejem ter vse slov. gospodarske ustanove priklju¬ čili kot nekak pododsek ali podružnico centralni ustanovi v Beogradu. Kako so komunisti v teh letih vozili, vidijo danes sami, ko je šlo vse rakovo pot. Zato se morajo tudi oni vračati nazaj in klicati v življenje ustanove, ki so jih sami zadušili. Tako beremo v ljb. tisku poročilo o sestanku slov. gospodarstve¬ nikov, ki so se odločno zavzemali za us¬ tanovitev samostojne trgovske in indu¬ strijske zbornice in tudi za obnovitev ljubljanskega velesejma. Draga Žitkova na Vrhniki je prva Slo¬ venka, ki je položila pomočniški izpit iz koiarske stroke. Ižanci niso nič kaj dobro zapisani pri komunistih. Hodijo svojo pot in ne ka¬ žejo preveč zanimanja za “pridobitve narodnoosvobodilnega boja". To vidimo iz naslednjih vrstic, ki jih je nekdo na njihov račun objavil v ljb. Poročevalcu, kjer jih prijemlje takole: “Na Igu pri Ljubljani je bila tik pred osvoboditvijo požgana kasarna, kjer je bilo med vojno okupatorsko gnezdo. Po osvoboditvi so Ižanci sklenili, da jo bodo preuredili v stanovanjsko hišo. Zato so začeli sekati les v gozdu, ki je last ljud¬ ske imovine. Toda les je obležal neobte- san, sčasoma pa so ga uporabili drugje. Po daljšem odmoru so začeli Ižanci zno¬ va sekati v istem gozdu, vendar je tudi tokrat les obležal in se že začel kvariti. Nikogar ni bilo, da bi vaščane vzpod¬ budil za nadaljnje delo, zato so nekateri med njimi les vzeli in ga uporabili zase. V bližini požgane kasarne je grob bor¬ cev iz narodnoosvobodilne borbe. Njim so hoteli člani Zveze borcev postaviti spomenik. V ta namen so začeli podirati kasarno, da bi dobili zanj izklesan ka¬ men. Tega so nato prepeljali na dvoriš¬ če nekega kmeta in tam še zdaj leži. S tem so nadaljnja dela pri kasarni odpadla, četudi je vprašanje stanovanj tudi na Igu precej pereče. Razen hiše na marofu pod gradom ni bilo na Igu sezidanega nič novega. Ob glavni cesti stoji tudi dograjena dvostanovanjska hi¬ ša, ki je brez strehe. Zakaj je ne bi po¬ pravili ? V kasarni bi pa lahko imel svoje prostore krajevni ljudski odbor in množične organizacije, pa bi še nekaj ostalo za stanovanja. V hiši, kjer ima sedaj krajevni ljudski odbor svoje pro¬ store. bi si vaščani lahko uredili trgo¬ vino.” Umrli so: V Ljubljani: Karel Mahko¬ ta, častni član Glasbene Matice in rav¬ natelj Koncertne poslovalnice, Šobar Avgust-Luka, uslužb. predsedstva vlade v Ljb. in partijec. Se smrtno ponesrečil. Prav tako smrt je našel tudi častnik TA Mirko Bregar, tudi član KP. Josipi- na Podgornik, roj. Kuntih, učit. v p., Marija Hiti, roj. Mohar, Matija Rodič, drž. upokojenec. Frančiška Prešern, vdova tovarnarja, Angela Planice, roj. Ochineri in Ciril Valentar is Slov. Ja¬ vornika, ki je padel v vojaški službi na bolgarski meji; Jože Jericej iz Slovenj gradca, umrl v Topolščici, Slavko Sajn- ker v Celju, Hildo Vidmar v Stražišču, Rajko Kolesa na Bizoviku, Kristina Gre¬ gorič, roj. Kobler v Litiji, Franc Ziherl, pos. v Škofji Loki, Vinko Ude, pers. ref. tovarne “Tiskanina” v Kranju (se smrtno ponesrečil — tudi partijec), Ludvik Ditrich, pos. in biv. trgovec v Postojni, Rok Berlič, miz. mojster in bivši predsednik Obrtne zadruge mizar¬ jev v št. Vidu nad Ljubljano, Jurij Mi¬ helič na Vinici in Marija Čulibrik, roj. Verlič v Smledniku. Mednarodna zveza alpinističnih zdru¬ ženj je imela letošnji XII kongres na Bledu. Za ta kongres je jugoslov, poštna uprava izdala priložnostne znamke za le¬ talsko pošto s posebnim žigom blejske¬ ga poštnega urada. Planinska serija znamk je obsegala znamko za 3 din vi¬ joličaste barve z motivom Kopaonika in napisom “50 godina planinarstva u Srbi¬ ji”, znamko za 5 din v modri barvi z mo¬ tivom Triglava ter znamko za 20 din v zelenoolivni barvi z motivom Kalnika in napisom “75 godina planinarstva u Hr- vatskoj”. “S protiljudsko” duhovščino imajo ko¬ munisti še vedno opraviti. Silno se raz- 1 burjajo nad tistimi duhovniki, ki se bri¬ gajo za mladino in jo poučujejo v ver¬ skih in življenskih vprašanjih. To je za komuniste seveda “razdiralno” delo. In radi tega se komunistični pisun v ljb. : dnevniku posebno zaganja v duhovščino v Mostah. Pa tudi katehet na Viču mu ni po godu, ker je zahteval na šoli, da bi otroci prihajali k verouku, za župnika na Rudniku pa ve povedati, da je zaha¬ jal med ljudi in jim pomagal celo pri de¬ lu. Ljudem naj bi bil tudi govoril o sla¬ bem uspevanju kmetijskeg^zadružništ- ! va. Kot posledica takega govorjenja je po zatrjevanju komunistov v Zg. Kašlju od petnajst zadružnikov deset zadružni¬ kov izstopilo iz zadruge. Komunisti se spričo teh pojavov silno razburjajo in pozivajo oblasti, da mora takim ljudem “stopiti na prste in jim onemogočiti njihovo razdiralno delo”. — Ljudje se za take napade in grožnje ne ozirajo več dosti, ker so prepričani, da bo zahodni veter prej ali slej zavel tudi po vsej deželi, podrl trhlo komunistično stavbo, in pometel s komunističnimi na¬ silniki. Ta čas prihaja sicer počasi, pa gotovo in ga komunistični biriči pač ne bodo mogli zaustaviti. Za 100 letn. Tavčarjevega rojstva so bile proslave v Škofji Loki od 25. avgu¬ sta do 2. septembra, proslava v Poljanah pa 26. avgusta. Tavčarjev teden je bil izpolnjen^ s predstavami dramatizirane Tavčarjeve “Visoške kronike”, s preda¬ vanjem o pisatelju, recitacijskim nasto¬ pom književnikov, koncertom in razsta¬ vo Tavčarjevih leposlovnih tekstov v mestni knjižnici, Poljanci so pa pripra¬ vili uprizoritev Tavčarjevega “Cvjetja v jeseni”. Državna založba je za Tavčar¬ jevo stoletnico rojstva izdala prvi zve¬ zek Zbranega dela, Mladinska knjiga “Visoško kroniko” in Kmečka knjiga “V Zali” in “Kuzovce", Društvo slovenskih pisateljev je pa pisateljevo rojstno hi¬ šo oskrbelo s spominsko knjigo in žigom. Na Vrhniki je začel obratovati mlin s popolno mehanizacijo. Slovenci v Argentini Mšuen&fs Aires Vse t'ste naročnike “Svobodne Slove¬ nije”, ki nam dolgujejo naročnino še za 1 'to 1950, prav lepo prosimo, da nam jo čim prej nakažejo. Dolžni zneski so I razvidni iz opominov, ki jih je uprava j lista nedavno vnovič poslala vsem ta¬ kim naročnikom. Istočasno z naročnino za leto 1950 nam pošljite tudi naročni¬ no za leto 1951. Od 17. do 25. septembra se je mudil v Buenos Airesu naš rojak, patagonski misijonar, č. g. p. Ludvik Pernišek iz .Tunina de Los Andes. To je bil v 20. le¬ tih njegov tretji obisk v Buenos Airesu. Poleg svojih predstojnikov in raznih uradov, je obiskal tudi svoje sorodnike v Buenos Airesu in prijatelje-ter znance, 1 katerih ima zelo veliko zlasti v vojaških [ krogih. Oglasil se je tudi v našem ured¬ ništvu. Iz svojega misijonskega življe¬ nja ima množico zanimivih prigod in bila bi velika škoda, da bi vse to ušlo spretnemu peresu, ki bi te dogodke ote- lo pozabe. G. Pernišek deluje namreč že nad 20 let kot salezijanski misijonar v provinci Neupuen med sedmimi tam ži¬ večimi indijanskimi rodovi. Iz enega od teh rodov bo verjetno Argentina dobila svojega prvega svetnika. Navzlic tako dolgi dobi življenja med Argentinci in Indijanci gospod pater še zelo lepo in pravilno slovensko govori in prav nič ne meša kasteljanščine in slovenščine. Zad¬ nji dve leti ima v svoji obširni župniji, ki je tako velika kakor ljubljanska ško¬ fija, tudi nekaj naših fantov, s katerimi pride večkrat skupaj tako v Rio Negro, v Plaza Huincul in V Bariloche. Letos je dopolnil 61 let in 42. leto življenja v Salezijanski družbi. Kljub letom je do¬ bro ohranjen in mu želimo, da bi jih še mnogo učakal in žel veliko lepih uspe¬ hov pri svojem misijonskem delu. OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto zvečer, 22. septem¬ bra, sta se poročila v župni cerkvi Kra¬ ljice miru v Lomas Zamora g. Stane Ko¬ žar iz Javorja pri Škocijanu pri Turja¬ ku in gdč. Rozika Adamič iz Bojčevega pri Sv. Gregorju. Poročil ju je ženinov bivši profesor in nevestin rojak g. dr. Franc Jaklič. V Villa Madero se je pa že 1. septembra poročila gdč. Ines Ro¬ gelj, hčerka našega rojaka g. Vinka Roglja, ki je mnogim našim novonasel- jencem ob prihodu v Argentino pomagal k obnovi rednega življenja bodisi s pri¬ merno zaposlitvijo ali pa z nasvetom za stanovanje. Hčerka Ines se je rodila že tu v Argentini. Ženin g. Radovan So¬ ban je tudi Slovenec, doma iz Bilj pri Rev. Julij Slapšah — petdesetletnik Kdo med nami se še ne spomi¬ nja ljubeznivega in prijaznega gospoda, ki je predlanskim sprem¬ ljal škofa g. dr. Rožmana na nje¬ govem obisku v Argentini! Vsi smo ga tedaj vzjubili, tudi tisti, ki ga prej še nismo ppznali. In od tedaj smo si ostali dobri prijatelji. In ta naš dobri prijatelj je 23. t. m. dopolnil petdeset let svojega življenja. V Clevelandu, kjer pase slovenske duše kot pomočnik go¬ spoda Msgra Omana in se z nji¬ mi veseli v veselju ter jih tolaži v žalosti, so se ga farani gotovo spomnili s kako prireditvijo. Mi mu tega tu ne moremo napraviti, ker ga ni med nami. Pošiljamo mu pa iz vsega srca v Cleveland svoje najlepše čestitIČe k temu živi jen¬ skemu jubileju, s prošnjo Bogu, da bi ga ohranil čilega in vedno tako vedro razpoloženega še dolgo vrsto let. Father Julij Slapšak — Bog Vas živi! Gorici. Iz -Evrope je prišel najprej v Sao Paolo v Brazilijo, odkoder se je prese¬ lil v Argentino. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo vso sre¬ čo in veliko božjega blagoslova! Družinska sreča. V četrtek, 20. sep¬ tembra t. 1. se je rodila v družini g. Ma¬ tevža Dolenca in njegove ge Katice hčerka Marija. Hčerko so prav tako do¬ bili v družini g. Franceta Štefaniča in njegove ge Rozalije v Hurlinghamu. V družini g. Lojzeta Opeka in njegove ge Marije, roj. Marolt, pa se je rodil sin. čestitamo! Peti redni letni občni ifsor Društva Slovencev v Bs. liresu sklicuje odbor društva za nedeljo, 24. oktobra 1951 ob 11.30 uri dopoldne v dvorani Salezijanskega zavoda na Belgrano (Hipolito Irigoyen 3900). Dnevni red občnega zbora bo sledeči: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Sklepanje o dopolnitvah pravil; 3. Poročila odbornikov; 4. Razgovor o poročilih odbornikov; 5. Poročilo Nadzornega odbora; 6. Vo¬ litve; 7. Predlogi; 8. Slučajnosti. Odbor Društva Slovencev vabi vse članice in člane, da se občnega zbo¬ ra zanesljivo udeležijo. Po pooblaščencih — članih društva — morejo biti zastopani člani: a) Tisti, ki stanujejo zunaj Buenos Airesa in se v enem dnevu ne bi mogli radi oddaljenosti vrniti na svoje domove. b) Rodbinski člani morejo biti zastopani po svojih rodbinskih pogla¬ varjih (mož lahko zastopa ženo in otroke), ali rodbinski poglavarji po svo¬ jih rodbinskih članih (sinovi in hčere lahko zastopajo očeta in mater). Pismena poblastila je treba vrniti pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires, najkasneje do 20. oktobra 1951. Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati Društvu Slovencev vključno do 12. oktobra 1951. Odbor Društva Slovencev Buenos Aires, 22. septembra 1951. Titova “socialistična demokracija 59 v dejanju m. Ljudje gospodarsko propadajo Tisti, ki na življenje kmetov v Slove¬ niji gledajo bolj površno, si morda mislijo, da se jim bo sedaj, ko nimajo več obvezne oddaje za živino, mleko in krompir, kar dobro godilo. Pa ni tako. Cene predmetov, ki so izvzete od obvez¬ ne oddaje bo tudi v bodoče diktirala ob¬ last. Kmetje bodo na boljšem le v toli¬ ko, da ne bodo prisiljeni teh predmetov prodajati. Kdo bo smel kupovati in klati živino, kupovati krompir in po kaki ce¬ ni bodo vse to prodajali, vse to bo do¬ ločila država. S 30., junijem je obvezna oddaja zgo¬ raj omenjenih predmetov bila ukinjena. Zaostanke so neusmiljeno izterjali, pa četudi je šla zadnja krava iz hleva. Žen¬ ska, ki je od svoje bajte dolgovala na obvezni oddaji živine še 56 kg' žive teže, je v kritje tega zaostanka dala keštru- na, ki je tehtal 50 kg. Ostanek 6 kg je morala od nekoga, ki je imel zaostanek v dobrem, kupiti. Za koštruna so ji pla¬ čali 400 din. Kako velike dajatve so imeli kmetje, naj pokaže tale primer: Kmet v hribih je moral lansko leto od¬ dati 5 prašičev, 1000 kg pšenice in 5000 kg krompirja, poleg živine in še vsega ostalega. Pri tem je treba seveda upo¬ števati lego hribovskih kmetij. Po ob¬ segu so sicer velike, toda ne dajejo to¬ liko pridelkov, kakor kmetije v dolinah. Kakor pri vseh stvareh, postopajo ko¬ munisti tudi pri odmeri obvezne oddaje zelo pristransko in svoje simpatizerje povsod ščitijo. Številčno stanje živine na splošno nu¬ di žalostno sliko. Velike in dobre kme¬ tije, ki so imele prej krasno živino, ima¬ jo danes komaj polovico ali celo samo eno tretjino od normalnega števila živi¬ ne. Poznavalci živinorejstva doma zatr¬ jujejo, da ima Slovenija 30 do 40% manj živine, kakor je je bilo n. pr. leta 1945. Temu je vzrok visoka oddaja in upor kmetov, ki ne marajo zastonj re¬ diti kom. državi živine. So pa vseeno še kmetje, ki za vsako ceno skušajo ob¬ držati svoje kmetije na prejšnji višini. So pa redki. Na kmetih je na splošno zdravo raz¬ položenje. Kmetje upajo, da se bo seda¬ nje stanje prej ali slej moralo spreme¬ niti. Zato delajo in se trudijo z nadčlo¬ veškimi močmi, da morejo pridelati to¬ liko, da lahko izpolnijo obvezne oddaje in plačati davke. Ponekod delajo skoro vsi družinski člani kmečka dela, eden od njih pa opravlja kako obrt. In vsi sku¬ paj pravzaprav delajo samo za državno malho, da lahko oddajo predpisane stva¬ ri in se tako obdrže še na domačiji. Da bi pa mogli kmetje svoje kmetije kaj izboljšati in popravljati gospodar¬ ska poslopja, je izključeno. Vse je tako kot je bilo. Vidijo se poslopja v slabem stanju ali pa tudi že podrta. Kako Tito¬ va komunistična oblast skrbi za napre¬ dek kmetijstva v Sloveniji, dovolj jasno kaže n. pr. cena opeke in cementa. V prosti prodaji namreč stane 1 komad opeke 30 dinarjev in 1 kg cementa 16 din. Cena živine v živi teži pa se sedaj v prosti prodaji suče okrog 35 din za 1 kg. Kakšna je pa kupna moč kmetov, nam povedo naslednje cene: sladkor 600 din, kava 2700 din, sol 30 din, - liter vina na 16o do 200 din, meso 140 do 160 din, škatlica vžigalic 10 din, bela moka 180 din, koruza 80 din, petrolej 90 din, -riž 400 din za 1 kg. Vina je sedaj dobiti že precej, mesa pa le gotove dni in v ome¬ jenih količinah. Tik pred zadnjo vojno so bili voli 10 do 12 din za 1 kg žive teže. Koruza, lepa suha je bila 1 din 1 kg, riž 7 din, slad¬ kor 13, vino 8 do 10 din, petrolej 7 din, moka najfinejša 3.50 do 4 din, cement 0.75 din, opeka zidna 0.35 din, strešna 0.80 din. Na podlagi teh cen si lahko vsak sam izračuna kaj je kmet v stari Jugoslaviji mogel kupiti in kaj dobi da¬ nes, če proda vola. Obleka in obutev pa ima sploh tako ceno, da ni misliti, da bi ljudje mogli kaj kupiti. Veliko razburjanje med kmetskim pre¬ bivalstvom je povzročilo tudi zadnje ob¬ čutno zvišanje cen vsem monopolskim predmetom. Še večje je pa razburjenje med delavstvom, tudi med komunisti. — Najslabša cigareta stane danes 2.50 din. Povprečni kadilec torej zakadi dnevno 50 din, plača n. pr. idrijskega rudarja je pa 80 din za težko osemurno delo. Komunisti so neusmiljeno privili davčni vijak Prav nič novega ni, če kdo pove ali piše, da Titov režim neusmiljeno izter¬ juje davke od kmetov. Nič manj huda kakor visoki davki pa je zmeda in ne¬ enakost v plačevanju. Kamorkoli prideš ljudje samo tožijo nad neznosnimi dav¬ ki. Vsakdo ve le toliko, koliko je že pla¬ čal, kolikor bo pa še moral dati, da bo¬ do vsi davki poravnani, pa nihče ne ve. Tako je n. pr. slabša kmetija v vasi le¬ tos že plačala nad 30.000 davkov. To naj bi bil davek za leto 1951. Naknad¬ no pa je davčna uprava poslala nalog še za plačilo 13.000 din. Ko je možabar sto¬ pil pred kom. veljake v krajevnem “ljud¬ skem odboru” in zahteval pojasnilo, ka¬ ko je vendar mogel dobiti opomin za pla¬ čilo davkov, ko jih je pa že v celoti pla¬ čal za tekoče leto, so mu kar odkrito povedali: “Ne moremo nič pomagati, ni¬ ste šli volit”. Drug primer: Neka kme¬ tija v bližini Ljubljane je imela za letos predpisanih davkov okrog 150.000 in je ta znesek tudi plačala davčni upravi. — Pred kratkim je dobila poziv, da mora plačati še 40.000 dinarjev. V nekem drugem kraju je pa bajtar dobil za les 2.500 din. Komunistični funkcionarji so mu na ta znesek naložili 2.300 din do¬ hodnine. Takih primerov, da so komu¬ nisti kmetom pobrali na račun dohodni¬ ne vse, kar so dobili n. pr. za les, ne manjka. O davkih ni resnica samo to, kar ste doslej slišali in pisali vi zunaj, temveč še veliko več. Davke komunisti izterja- vajo kar tja v en dan, brez vsake osno¬ ve in splošnega določila. Kolikor komu¬ nisti rabijo, toliko poberejo od ljudi. Za davke rubijo mlatilnice, slamoreznice, pa tudi zadnja krava mora iz hleva in sploh vse, kar kmet sploh še ima. Davč¬ ni predpisi so samo na papirju in so sa¬ mo maska za komunistične mahinacije. Ljudje tožijo, da so gospodarske raz¬ mere vedno slabše. Kolikor bo kmet na boljšem radi ukinitve enega dela obvez¬ ne oddaje, ga bodo pa pri davkih toliko bolj izkoriščali, da ne bo nič pridobil ali bo pa celo na slabšem. Uničevanje gozdov Najhujše rane pa komunistična oblast zadaja našim kmetom z izsekavanjem gozdov. Uničen je prihranek in trud dveh rodov v preteklosti. Vse kmet pre¬ nese, toda pogled na uničen gozd, ki sta ga hranila in čuvala on in že njegov oče, ga zadeva bolestno. Kakih statističnih podatkov koliko gozdov in kje so pose¬ kali ni dobiti, ker jih verjetno tudi sa¬ ma kom. administracija v poplavi svojih planov nima. Kakor povsod drugod je zmeda in nered tudi v gozdnem gospo¬ darstvu. — Za les plačujejo različne ce¬ ne. V nobenem primeru pa te cene niso nobeno plačilo, temveč javna in očitna kraja. Nekemu vozniku na Gorenjskem so n. pr. plačali za vožnjo dveh km iz gozda na cesto ravno toliko, kakor kme¬ tu za les, t. j. 7 din za kub. čevelj. Ne¬ kemu užitkarju na Gorenjskem so pose¬ kali nad 2.000 m3 smrekovega lesa, ki ga je imel izgovorjenega za užitek. Ta les so mu plačali po 130 din kub. m. na steblu. Zopet drugemu kmetu so pose¬ kali gozd v izmeri 12 ha. Plačali so mu les po isti ceni kot prejšnjemu. Mož je od jeze in žalosti umrl. Oba sta oddala zahtevano količino lesa. Pa je kljub te¬ mu prišla gozdna uprava in brez ved¬ nosti obeh gospodarjev popisala ves les, ki je bil za posek le količkaj primeren. In tako divjajo komunisti po sloven¬ skih gozdovih tudi v drugih krajih. Ne¬ kateri izjavljajo, da bodo v bodoče manj¬ še dajatve v lesu. Ljudje pa pravijo, da je to razumljivo, ker lesa več toliko ne bo. Doraščenim slovenskim gozdovom je namreč kri v glavnem že odtekla. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. IX. 1951 Mariloehe NA OBISKU V CINCO SALTOS Prijatelj, stari naseljenec g. Anton Šinigoj me je povabil k sebi na obisk. Ker je bilo vabilo mikavno, se mu kar nisem mogel odreči, čeprav sem že več¬ krat slišal o dolini Rio Negra, sem bil vendar prijetno presenečen, ko sem se znašel na mestu. Lepo urejeni nasadi vinske trte, hmelja in sadnega drevja so me izmenoma pozdravljali. Za hip se mi je zdelo, da stopam po naši lepi sloven¬ ski zemlji, tam nekje v Savinjski dolini. Daši sem poznal g. Šinigoja in nje¬ govo ženo že od doma kot pridna in skrbna človeka, se vendar kar nisem mo¬ gel načuditi, ko sem videl, kaj sta zmo¬ gla v 20 letih ustvariti. Izmed sadnega drevja me je pozdravila gosposka kmeč¬ ka hiša, obdana z modernim gospodar¬ skim poslopjem in stavbami, ki služijo delavcem kot udobna stanovanja. G.. Šinigoj ima 140 ha zemlje, od tega je 80 ha zasajenega s sadnim drevjem in 4 ha s hmeljem. Večino ostale zemlje obdeluje za drugačne pridelke. Redi o- krog 50 prašičev in kakih 1000 kokoši. Pri obdelovanju zemlje mu prav dobro služijo poljedelski stroji in kamijoni. Ne le izven doma, tudi v hiši sem se počutil kakor doma. Sprejeli so me z vso tisto prisrčno in iskreno gostoljubnost¬ jo, ki je lastna Slovencem. Pri kozarcu vina se je skrbnemu go¬ spodarju še posebej lepo razvijala nit pripovedovanja. Pravil mi je, da se je naselil v Rio Negro takoj, ko je pred 20 leti prišel iz Dornberga na Primor¬ skem v Argentino. Oba z ženo sta delala pri nekem Angležu za 60 pesov na me¬ sec. Hranila sta denar in kmalu sta ku¬ pila košček zemlje, na katero je nasadil jablane. Iz leta v leto se je njegova po¬ sest večala, dokler ni končno dosegel pravega blagostanja v katerem živi. Obiskal sem tudi druge stare sloven- SLOVENCI Anglija t FRANCE TRATNIK — FRANC KOGOVŠEK “Ne veste ne ure ne dneva”. Teh be¬ sed Kristusovih smo se spomnili 31. av¬ gusta letos, ko se je na delu v premo¬ govniku Glyn Castle-Resolyen pri Neth-u v južnem "VValesu smrtno pone¬ srečil 27 letni Slovenec Franc Tratnik, ske naseljence v Cinco Saltos in vsi se kar dobro počutijo v lepem zdravem kmečkem okolju. Mnenja sem, da je v dolini Rio Negra še vedno dovolj mož¬ nosti za dela vajene, krepke roke. Med potjo sem se oglasil še v Cipoletti pri mladem delavnem slovenskem agro¬ nomu ing. Leskovarju. Tudi on mi je za¬ gotovil, da se prav dobro počuti na kme¬ tih. Dela kot hmeljarski strokovnjak za znano pivovarno Quilmes. Hvaležen sem g. Šinigoju za povabilo in' gostoljubnost. Takle mal izlet med svoje ljudi človeka kar poživi in mu da moči za vsakdanje življenske težave. L. Bavdaž Florida V naši farni cerkvi v Floridi je bil na praznik Žal. Matere božje dne 15. t. m. krščen Matej Pintar, sin g. Mateja in ge Fani, roj. Dolčič iz Olivos-a. Botro¬ vala pa sta g. Ivan Gorjup iz Vel. Lašč in gdč. Rozalka Adamič od Sv. Gregor¬ ja. čestitamo! 'Cimoo Saltos V Cinco Saltos-u se je poročil g. Vlad¬ ko Šinigoj z gospodično Milko Vacula. G. Vladko je sin našega rojaka, znanega veleposestnika g. Antona Šinigoja. Mla¬ demu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo! BltUžINAM V SLOVENIJI IS®g5sta fefelra paketov z vseiiaf p©toel#MfBiii živili šia ©stelami koristnimi piresisaseii Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES 'ČASA IS @ Y II ” Eaa*2!iri!sa In Msaterssst OLAZABAL 2836 T. E. 76-9160 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Novorojenčkom: jedilni pribor iz alpake srebra v etuiju. — Cena: 14, 22, 23 in 36 pesov. Predelava starega nakita v moderne oblike: v 18 krt zlatu in srebru. Popravila ur in nakita. Graviranje in nabiranje perl. Še traja jubilejni popust pri nakupu. SUDEXP0RT — TRST dostavlja Vašim v domovino pakete v 20—25 dneh. Cene paketom so zelo ugodne. Vsak paket je zavarovan in če ne pride na določeno mesto, denar naročniku vrnemo. — Naročila in navodila: OTON FRESL, glavni zastopnik, AIZPURUA 3184, Villa Urquiza, Bs. Aires. Stranke sprejemamo ves dan. Pakete lahko naročite še na sledečih mestih: Calle 25 de Mayo 749|IV, ofic. 16 od 9—12 ure dop. in od 15—19 ure pop. Telefon 32-8255. Ob sobotah sprejemamo pakete od 9—13 ure in v ulici 1 Peso. Za vse druge predmete, katerih nismo navedli, a se zanje zanimate, Tudi iz notranjosti Argentine lahko naročite pakete, denar pa pošljete po “giro postal”. P O SVETU doma iz vasi Zagolič, fara Col nad Vi¬ pavo. Na dan smrti je zjutraj šel s svojim bratom Cirilom, še z dvema sovaščano¬ ma, tremi drugimi Slovenci in ostalimi delavci vesel in zdrav na delo, toda ob pol dvanajstih dopold*# ga je Bog po¬ klical k sebi. Dobil je močen udarec s kamnom na sence ter je deset minut po nesreči izdihnil. Na mesto je takoj pri¬ šla zdravniška pomoč, toda vse je bilo zaman. K umirajočemu bratu je prihi¬ tel tudi brat Ciril, ki je delal 100 m vstran, prihiteli so' tudi ostali Slovenci in se potrti poslovili od njega. Pokojnikovo truplo so takoj prepeljali v bolnišnico v Neath, naslednjega dne, t. j. 1. septembra pa v hišo katoliške družine, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Vse večere, dokler je ležalo tam Pokojni je leta 1947 prišel v Belgijo iz Nemčije. Delal je prav tako v rudni¬ ku. Že leta 1949 mu je pri delu zlomilo hrbtenico ter se je tako mučil rtad dve leti, dokler ga končno ni rešila smrt zemskega trpljenja. Naj obe mladi slovenski žrtvi počiva¬ ta v miru in milosti božji na tujih tleh! Slovenski protikomunistični emigranti v svobodnem svetu ju bodo ohranili v traj¬ nem spominu! I. S. Kanada Poročili so se: Tone Kramberger s Tilko Triler iz Škofje Loke, Fran Jan z Marijo Jaklič od Sv. Gregorja, Janez Muhič iz Ambrusa z Marijo Vižintin iz Ljubljane, J. Ahlin iz Višnje gore z Než¬ ko Platnar iz Iga, Janez Zupančič iz Žužemberka z Alojzijo Velkavrh iz Hor¬ jula, Janez Vižintin iz Ljubljane z Ano Zupančič. Nevesta je hčerka poznane go¬ v dvorani Salezijanskega zavoda. Na sestanku bo razgovor o vseh društvenih zadevah, kakor tudi o občnem zboru Društva Slovencev. Odbor vabi vse članice in člane, da se tudi črnskega sestanka za¬ nesljivo udeleže. V Lanusu bo dne 7. oktobra po slov. službi božji v župnijski dvorani prosvet¬ no predavanje za rojake iz Lanusa in okol ; ce. Vsi lepo vabljeni. SEZNAM ZA IZVOZ DOVOLJENIH PREDMETOV V mesecih septembru in oktobru 1951 je z običajnim dovoljenjem mogoče po¬ slati v Jugoslavijo sledeča živila: Loj 5 kg, mast 2kg, mesni izvleček 1 kg, mesne konzerve 3 kg, moko koruz¬ no 2 kg, moko mesno 1/2 kg, moko pše¬ nično 2 kg, moko rženo 3 kg, olje (iz sončnice) 5 kg, ovsene kosmiče 2 kg, truplo ponesrečenega Tratnika, so se ob njegovi krsti zbirali po starem sloven¬ skem običaju njegovi sorojaki in molili rožni venec. Pa tudi drugi so prihajali kropit dragega pokojnika. V sredo 5. septembra je bil pogreb. V katoliški cerkvi Male Cvetke v Hir- waunu je bila ob desetih dopoldne slo¬ vesna črna maša, ki jo je opravil č. g. Ignacij Kunstelj ob asistenci č. p. je¬ zuita Leskovca, domačega župnika in kaplana. Cerkev je bila polna pok. znan¬ cev in prijateljev ter sodelavcev v rud¬ niku. Navzoči so bili vsi Slovenci, Hrva¬ ti, Srbi, Poljaki in domačini. Po končani sv. maši je imel v cerkvi globok in lep govor v slovo pok. Francetu Tratniku p. Pavel Leskovec v slovenskem in an¬ gleškem jeziku. Nato se je pa razvil mrtvaški sprevod z avtomobili. V deve¬ tih taksijih in omnibusu za 30 ljudi so pok. znanci in prijatelji z njegovim bra¬ tom spremljali pok. Franceta na 6 km dolgi poti na skupno katoliško pokopa¬ lišče v Aberdare in ga tam položili k večnemu počitku. Pogrebne molitve v slovenskem in angleškem jeziku je o- pravil č. g. Kunstelj ob asistenci že na¬ vedenih gospodov in je ob odprtem gro¬ bu spregovoril ponesrečenemu Tratniku v slovo nekaj prisrčnih besed. Slovenski pevski zbor južnega Walesa je pa zapel pokojniku v slovo “Vigred se povrne”. Tako je spremilo svojega dragega roja¬ ka do njegovega zadnjega doma nad 40 Slovencev, navzočih je pa bilo tudi pre¬ cej Hrvatov, Srbov in Poljakov, ki so na oder svojega tovariša položili tudi le¬ pe vence. Pokojni France Tratnik je bil res vzo¬ ren, veren katoliški Slovenec. Pred 7. leti, ravno 1. septembra 1944, je za las ušel smrti na znani, junaški postojanki na Črnem vrhu nad Idrijo, kjer je tedaj padlo več slovenskih fantov. Leta 1947 je z ostalimi slovenskimi begunci prišel v Anglijo ter je ves čas delal v rudni¬ kih v Južnem Walesu. V Angliji zapušča žalujočega brata Cirila, doma pa očeta, mater, 2 brata in sestro. Dne 18. avgusta 1951 je pa v Zwart- berg-Limbargu v Belgiji umrl Franc Kogovšek, visokošolec in biv. domobran¬ ski poročnik v Trstu, doma iz Dravelj pri Ljubljani. GOSPODINJSKA POMOČNICA za vsa dela pri 4 članski nemški rod¬ bini se išče. Plača po dogovoru. Pred¬ staviti se: Bdo. de Irigoyen 1648 — Florida. FCNGB. spe, ki je že od vsega začetka gosto¬ ljubno sprejemala slovenske begunce. — Franc Stražar iz Doba in Julka Zorc iz Dobrove, Jakob Mesec in Vera Zorc iz Dobrove, dr. Anton Štukelj iz Semiča in : Marija Turk iz Novega mesta, France Kramar iz Šmarja in Francka Zdešar iz I Horjula. V soboto, 22. sept. sta pa skle. ; nila v Torontu zak. zveza Jože Jaklič iz Andola pri Sv. Gregoriju in Lidija Zu¬ pančič iz žužemberške župnije. Vsem mladoporočencem naše iskrene čestitke! Društveni oglasnik Društvo Slovencev opozarja vse svoje članice in člane na informa¬ tivni članski sestanek, ki bo en te¬ den pred občnim zborom društva, t. j. v nedeljo, 14. oktobra 1351 ta¬ koj po slovenski maši na Belgranu prekajeno slanino 2 kg, prekajeno meso 5 kg, salame vseh vrst 3 kg, šunko 2 kg. Dopustna teža za paket z navedenimi živili je 5 kg. Brez dovoljenja pa je mogoče poslati sledeča živila: Bonbone (fine), karamele, makarone in rezance, marmelade vseh vrst, med, medene kolačke, mleko v prahu, piškote navadne in fine, ribe posušene in v kon¬ zervah, sir, mate čaj do 5 kg. Določila glede teže paketa daje glav¬ na carinarnica. Vrednost paketa ne sme presegati 227.27 $. CERKVEN! OGLASNIK • Svetoletna pobožnost za Slovence v Larfusu bo 17. oktobra s procesijo ob 20. uri. Ta dan je splošen praznik, zato se boste lahko vsi udeležili pobožnosti. Slovenske molitvenike "Kristus h r m l J m J 55 podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice. . . prave FOTOGRAFIJE SLOVENIJE in albume... vse potrebščine za šolo, za pisarno, za dom.. . nalivna peresa, svinčnike, birome... Vam nudi SANTERIA Y PAPELER1A "SANTA JULIA" Victor Martinez 39 — Capital ŠARE-EXPRES-TRST BOŽIČ PRIHAJA! SPOMNITE SE SVOJCEV! Najstarejša zanesljiva tvrdka pošilja Vašim dragim v domovino vse vrste paketov po zmerni ceni. Hrano, tekstil, stroje, zdravila itd. Paketi prispejo v 15 do 25 dneh in so zavarovani ter se morebitni primanjkljaj takoj nado¬ mesti ali pa vrne denar. 1 ZA 1 KG. NETTO Poštnina za pakete po 9 kg 30.—, po 18 kg 40,-— ter za vsaki nadalnji kg 1 Peso. Za vse druge predmete, katerih nismo navedeli, a se zanje zanimate, zahtevajte cenike. Naročila vršimo tudi po domovih. Sporočite nam kje in kedaj. Iz notranjosti države se lahko pošlje denar na glav zastopnika SLAVKO VERAČ “Časa Ivanca”, Bdo Irigoyen 609-611. T. E. 740-4088, Florida, FCNGB (zraven postaje Padilla). Stranke sprejemamo ves dan in tudi ob nedeljah. Ravno tako sprejema naročila “Časa Boyu”, Olazabal 2336, T. E. 76-9160, Capital (pol kvadre od Cabildo 2300) od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. V soboto do 12.30. Iniprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 POHITITE Z NAROČILOM BOŽIČNIH PAKETOV! CMSMLO 439, mirim 693 TRANSITO” fHCOMIENSAS IHTERHACIONALES URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO ZA No. l.$ 60.— 2 kg riža 2.5 kg sladkorja No. 2.$ 60.— 4.5 kg riža No. 3.$ 60.— 4.5 kg sladkorja No. 7.$ 70.— 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No. 8.$ 85— 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 10.$ 80.— 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 1.5 kg riža No. 11.$ 90— 3,2 kg govedine (corned beef) 1,5 kg prekajene slanine No. 12.$ 80— 2 kg riža 1 kg govedine 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka No. 13.$ 90— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu No. 14.$ 90— 1 kg surove kave 3 kg neto čebelnega medu No. 15 .. $ 90— 4,5 kg govedine (corned beef) No. 16.$ 90— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine No. 17.$ 100— 1 kg surove kave 3 kg neto svinjske masti No. 18.$ 100— 4,5 kg riža 4,5 kg sladkorja No. 19.$ 100— 9 kg riža 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No. 27.$ 150.- 1 kg govedine v konservi 1 kg slanine 2 kg svinjske masti * 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja, Yz kg kakaa T. E. 34-9185 MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 POSTAL i M c. No. 30.$ 230— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanino 1 kg govejega mesa 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav No. 31.$ 65— 4.5 kg moke No. 32.$ HO.— 4.5 kg moke 4.5 kg sladkorja No. 33.$ 150— 2.5 kg surove kave No. 34.$ 180— 1 kg surove kave 1 kg kakaa kg čaja