112
Oznanilo
kmetijski  družbi na  ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
Po obljubi 22. lista bomo danes začeli imenik krajnskiga sadja in pa imena tistih gospodov na znanje dajati, ki so nam sadja poslali, de bomo sčasa-ma vse njegove plemena, kraje kjer raste, in pa slovenske imena zvedli. — S tem pervim oznanilam prosimo še enkrat vse tiste, ki se s sadjorejo pečajo, naj nam saj eno kopo vsaciga plemena s perjem vred pošljejo in pa tudi domače krajnske imena. Sleherno pleme naj vsaki s številkami 1. 2. 3. i. t. d. zaznamva, de bo potem koj vedel, od kteriga njegoviga plemena je v Novicah govorjenje. — Tudi s tem bi nam nekteri vstregli, ki mnogoverstne krajnske imena domačiga sadja vedo, de bi nam hotli vse te imena na znanje dati.
1.  Gospod Alojzi Urbančič, posestnik Preddvor-ske in Stermolske grajšine, so poslali Nr. 1. Grosse schwarze Herzkirsche, velikih černih šock; Nr. 2. Ge-meine Marmorkirsche, rudečih hrustavk; Nr. 3. Siisse Mai-Herzkirsche, sladkih černic (ne nunskih ali Nonnen-kirsche, ki so višnje}; Nr. 4. Biittner's gelbe Knorpel-kirsche, rumenk; Nr. 5. Kleine schwarze Herzkirsche, malih černih šock; Nr. 6. Grosse weisse Marmorkirsche, velikih lepih hrustavk; Nr. 7. Saure Knorpelkirsche — — — (krajnskiga imena ne vemo}.
2.  Gospod grof Rih ar d Blaga j, grajšak v Polhovim Gradcu so iz svojiga verta in od nekterih kmetov tega kraja poslali: Nr. 1. Kleine schwarze Herzkirsche , malih černih šock; Nr. 2. Prinzesskirsche, cepljene (?); Nr. 3. Gelbe Knorpelkirsche rumenk; Nr. 4. Ostheimer Weichsel, osthajmarskih višinj; Nr. o. Konigsvveiehsel, kraljevih višinj.
Gospod fajmošter Ver t o ve so nam pisali, de ne morejo nobene češnje več poslati, ker bi se tudi za 100 cekinov ne mogla polna skledica Ipavskih če sin j več dobiti.
(DaJje sledi.) Odborstvo sadne razstave 8. m al. serp.
116
Oznanilo
kmetijski  družbi na  ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
3.   Gospod Kramer, tehant v Stari Loki, so poslali od sv. Tomaža iz gora prejetih beli g (jkleine runde Waldkirsche) in pa černic (schvvarzes Taubenherz}.
4.  Od gospoda Ferd. Š mi d ta iz Šiške smo dobili: rumenk (gelbe Herzkirsche) in pa ve lici h Ipav-skih vi sin j (grosse Wipbaeher Weichsel3, ktere smo za posebno pleme spoznali.
5.  Žlahtna gospa Vestova je poslala iz Šent-Petra začernelih hrustavk (dunkelrothe Knorpel-kirsche).
6.  Na vertu kmetijske družbe na Poljanah se dobijo: zgodnje kraljeve amarele ali —- kakor jim kmetje pravijo — mamerle (friihe konigliche Amarel-le3; zgodnje amarele (friihzeitige Amarelle) ; male zgodnje amarele (kleine friihe Amarelle), ki so posebno žlahno pleme sladkiga, prijetno kisljatiga okusa; in pa velike spanjske višnje (grosse spani-sche Weichsel). Sadjorejci! če hočete nar žlahnejših vi sin j imeti, ki so velike, lepe in dobre, de ni boljših, pridite na spomlad po cepiče in hvalo nam boste vedli. Te višnje, ki so jih ranjki profesor, žlahtni gosp. Vest, skerbni oče družbniga verta, tu sem zasadili, in ki so še le okoli sv. Jakoba popolnama zre'le, so pod številko 106 na družbinim vertu zaznamovane; le poprašajte za višnje pod številko 106, in gosp. Dr. Struppi vam bojo radi cepiče v dali. — Tudi zgorej imenovano malo
zgodnjo amarelo pod številko 174 vam priporočimo.
(Dalje sledi.) Odborstvo sadne razstave na sv. Aleša dan.
120
Vrediiik Br. Janez Bfeiiveis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
Oznanilo
kmetijski  družbi na  ogled poslaiiiga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
7.  Gospod Janez Dolenc, kupec in posestnik v Ipavci, so nam poslali 19. dan tega mesca posebno žlahnih in popolnama zrelih breskev, ki se Majda-lenšice (^friihe Purpurpfirsich) imenujejo in ki so na gosp. Dolencovim zemljisu poleg- Ipavskiga terga zrasle. Ravno ta gospod so poslali en dan potem tudi na njih zemljisu, stara gora imenovanim pridelanih žlahnih fig, ki jih Šmirnarce (Smirner) imenujejo.
8.  Iz verta gosp. Sovana, kupca in posestnika v Ljubljani, smo dobili zgodne dolgorepke, (langstie-liga Sommermuscat}, ki so med hruškami pri nas nar perve zrele.
9.  Od gosp. Jurja Pajka, tesarskiga mojstra v Ljubljani, ravno take,
(Dalje sledi.)
124
Vrednik Dr, Janez Bleiiveis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
Oznanilo
kmetijski družbi na  ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
10.  Gosp. M. Koren iz Planine so od M. Mila vca iz Studeniga poslali: žlahtnic (Jakobsbirne); višinj jesiharc (Erdweichsel, kleine essigsaure Zvvergkir-sche), in pa Bredo vi h marelic (Aprikose von Breda); te marelice so velike hvale vredne in posebno dobriga sočniga okusa.
11.  Od gosp. Souvana v Ljubljani smo dobili: parskih rudečih Solcburgare (geblumte Muskat-birn), so dobre in posebno leporudeče; žlahtnic (J&-kobsbirn) in laških medenic (Annabirne), ki ste tudi pri-poročevanjavredni; nar manjših muskatelic (Sieben insMaul) in pa rumenih zgodnjih muskatelic (kleine gelbe Sommermuskateller), in pa poletnjih tofeljnov (SommertafFetapfel) in poletnjih jagodicarjev (Rothe Sommerkalvill oder Erdbeerapfel).
12.  Gosp. Janez Krivic, tehant v Gorjah so poslali velikih čemi h šock (grosse schwarze Herz-kirsche), posebno lepiga in dobriga plemena, in pa reženk, ki so mehke po okusu zlo tepkam enake.
13.  Gosp. grof Vincenci Thurn, grajšak vRa-doljci so poslali že večkrat pohvaljenih laških medenic (Annabirn), ki so po pravici od gorenskih kmeto-vavcov zlo obrajtane, ker so zares dobre, zgodej zrele in rade polne; ravno tacih smo dobili tudi
14.  od gosp. Jurja Pajka v Ljubljani.
15. Gosp. Jožef Poklukar, fajmošter na Dobrovi, so poslali: Nr. 1. fruhe Sommerblankette (prosimo za krajnsko ime), Nr. 2. žlahtnic (Jakobsbirn) in pa Nr. 3. Nagovizer-Birn (prosimo za krajnsko ime), ker to pleme je  dobro in tudi po nemških  krajih zlo
obrajtano.            Odborstvo sadne razstave 28. m al. serp. 1847.
(Dalje sledi.)
132
Oznanilo
kmetijski  družbi na  ogled poslairiga krajiiskiga
sadja.
(Dalje.) 16. Jožef Vode,  cerkovnik pri  nunah  v Loki,
je poslal iz nunskima verta hvale vrednih vejici h marelic (g^rosse g-emeine Aprikose}.
17.  Gosp. Sam asa, v Ljubljani: poletnih to* feljnov (Sommertafetapfel}.
18.   Gosp. Anton vitez od Widerkhern, ^rajsak iz Male Loke na Dolenskim: žlahtnic (Jakobsbirn) in pa ker snih jabelk (^Sommerpeppin^}. Gosp. vitez Widerkhern so pervi, ki so nam iz Dolenskiga kaj poslali, upamo , de se bo pog-ostno pošiljanje iz Dolen-skiga zdej začelo.
19.  Gosp. Jožef Dolenc, komisijski uradnik in posestnik vIpavi, so poslali breskev po imenu z »fodnje laške ko s te niče (weisse Ma^dalenenhartling-}.
20.   Gosp. Janez Dolenc, kupec in posestnik v Ipavi: ravno taci h breskev in pa g-rojzdja terte Avgust ane (^Aug-ustana).
21.   Gosp. fajmošter KunstI, iz Les na Goren-skim: Nr. 1. že pohvaljenih laških medene (Anna-birnl; Nr. 2. belih ali drobnih medene (muz^ Ho-ni«:birne; ]Vr. 3. rumenih medene (friihzeiti^a Wirth-schaftsbirne} Nr. 4. še niso bile zrele; Nr. 5. med en enih sladčkov (g-emeiner siisser Wildling-); Nr. O.Kirseh-pflaume, konj (^?), to robo so g"osp. Pire v te kraje zaplodili; Nr. 7. šping-eljnov (^g-elber Spieling-}. — Prav všeč so nam bili mnogoteri pristavki ^s^osp. faj-moštra , namreč: de je bilo letaš cešinj v Leski okolici celo reč in de je en sam kmet čez 60 g^old. za nje skupil (kmetje ali slišite, koliko dobička sadje prinese.9, srednja cena je bila za mernik po 40 kraje., nar zg-odnejši in nar poznejši so se pa tudi prodajale po 18 g'rošev. Ni jih bilo treba, na prodaj okoli nositi, bran-jevke in branjevci so na dom po-nje prišli. Laških medene je bilo letaš veliko; mernik po 18 grošev; tudi ceno belih ali drobnih medene je zgorej imenovani kmet na 18 grosev postavil. Me d en ca pride boje od besede med; na Gorenskim imenujejo zg^odnjehruške medence, zg-odnje jabelka pa medenčnjike; vse sadje, ki je posebno dobriga, žlahtniga okusa (žmaha}, dobi perimik laško, kar spričuje, de je pervo žlahtno sadje v naše kraje večidel iz Laškig:a prišlo.*^^
Odborstvo sadne razstave i. vel. serp. 1847. (Dalje sledi.)
136
Oznanilo
kmetijski  družbi na  ogled poslaiiiga krajnskiga
sadja.
(DaljeO
22.  MatijaKalan, iz Godešc je poslal meduk (^Braunschweiger-Milchapfel3.
23.  Gosp. Primaž Hudoverriik: (Rothen Sommer-Rosenapfel}, slovenskima imena tega, z^odnji^a plemena, ki je hvale vredno, ne vemo.
24.  Gosp. fajmošter Vertovc, iz Sent-Vida: žlahtnih breskev majdalensic (^der vveisse Hartling" oder die weisse Magdalene}.
25.  Se duš a k, kmetovavec iz Homca je prinesel 10 plemen množica lepila sadja, namreč 4 plemena hrušk, namreč: muškatelic, Na^ovic ali Haberbirn (^?}, grosse Cuisse Madame (^?3, g-riine Sommermag-dalene (?3; 4 plemena jabelk: poletnih tafeljnov, weisser Som-mer-Gev^^iirzapfel f ?3, ^estreifter Sommercalville (?), ge-flammter Kardinalapfel (^?) in 2 plemeni tako imenovanih konj. (^Vprašavne znamnja (?) pomenijo, de slovenskima imena dozdej še nismo zvedli}.
Odborstvo sadne razstave 10. vel. serp. 1847. (Dalje sledi.)
140
Oznanilo
kmetijski  družbi na  ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
26.   Od ^osp. M.Ravnikarja, fajmoštra na fc^elih, emo dobili: wei8ser 8ommergewiirzapfel (^morebiti kopotec ali klopotec?) jabelko prav žlahtnima plemena, ki zasluži, de bi si ga kmetovavci prav pogo-atama zasadili.
27,  Gosp. Janez Miiller, posestnik na Viču, ki ima veliko lepig"a sadja in rad brez plačila tudi cepiče deli, je poslal: Nr. 1. weisser Sommergev^^iirzapfel (^morebiti klopotec?}, ravno popred pohvaljeno žlahtno pleme, ki je tudi rado polno; Nr. 3. poletinskih tofeljnov (^SommertafFetapfel); Nr. 3. rothe Som-mercalville, (krajnskiga imena ne vemo); Nr. 4. Azzarol-Apfel; Nr. 5. gospodičin (Frauenbir-ne); Nr. 6. Wiener-Mo8tbirn, hvale vredno pleme, ki je rado polno; Nr. 7. kašnic (^Flaschenbirn), lepe pa puste hruške; Nr. 8. laških medene (Annabirn?); Nr. 9. Kirschpflaume, (^krajnskig-a imena ne vemo); Nr. 10. Sommertaffetapfel.
Odborstvo sadne razstave 16. vel. serp. 1847, (Dalje sledi.)
144
Vrednik I)r. Janez Bleiiveis. — Nriiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
Oznanilo
kmetijski  družbi  na  ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
28.   Gosp. Janez Krobath, posestnik v Straž i šu blizo Krajnja, je poslal: Nr. 1. kašnic(JFIaschenbirn); Nr. 2. žlahtnic, rothe Jakobsbirn; Nr. 3. Haberbirn ali Nagovizbirn (tudi brez krajnskiga imena); Nr. 4. rudečih muškateljc; Nr. 5. Solcburgarc (Salz-burgerbirne nach Mangerj in pa še eno nezrelo pleme, ktero bi gosp. Krobath ne bil poslal, pa se je bal, de bi ga pozneje ne mogel poslati, zato ker ponočni vlačugarji sadje kradejo, naj bo zrelo ali ne! Zares žalostno je slišati, de se nikjer tacih gerdiinov ne manjka, ki že nezrelo sadje kradejo, drevesa poškodujejo, posestniku veselje in pridelk kratijo, sebi pa grižo in druzih bolezin več naklučijo! Naj bi pač vsak, ki taciga roparja zapazi, ga gosposki zatožil,   de bi ga   po postavah strahovala!
29.   Gosp. fajmošter Kunsti, so nadalje poslali: Nr. 8. medenčnih jabelk (ki pa še niso bile zrele); Nr. 9. dolgo rep k (langstieliga Honigbirn) Nr. 10. Glasbirn (?); Nr. 11. ilovk;Nr. 12. laških češpelj, (/fyroler Pflaume) (kar je okrogiiga košičevja zunej češinj — pišejo gosp. Kunsti — imenuje kmet slive; kar je podolgastiga pa češplje; za zgodnje in boljši plemena pristavi besedo: laške]); Nr. 13. Konigs-pflaume (cibare?} Nr. 14. češpelj, Nr. 15., zelenih sliv (griine Weinpflaume).
30.   Od gosp. Andreja Kopača, fajmoštra v Begnjah:kašnic (Flaschenbirne); w e i s s g e f 1 a m m-ter Cardinalapfel; Kirschpflaumen — brez krajnskiga imena.
Odborstvo sadne razstave 21. vel. serp. 1847. (Dalje sledi.)
148
Vrednik Dr. Janez Bleitveis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
Oznanilo
kmetijski  družbi na  ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
31. Gosp. LorencPintar, odgojitelj v Radolci, so poslali, na Dolenskim popotovaje, naslednjih hrušk: iz farovžkiga verta v Soteski Nr. 1. kervavk (Som-merblutbirne), ki mehke nimajo nobene cene, terde so pa dobre. JVr. 2. gospodičin (Frauenbirne); Nr. 3. Solc-burgarc, Nr. 4. cesaric (gelbe Sommermuskateller) Nr. 5. kraj vodnic (Ideine kreiselformige Mostbirne) Nr. 6. Wiener-Mostbirne; iz farovžkiga verta v Balti vasi pa kasni c (Flaschenbirn).
32.  Gosp. Jožef Poklukar, fajmošter na Dobrovi, so na dalje poslali: Nr. 4. zelenk fgemeine Wirthschaftbirne), Nr. 5. kašnic (Flasehenbirne), Nr. 6. sedenšk (morebiti sajenšk, aus dem Samen ge-zogen, (na Gorenskim iz peška izrejenimu sadju pravijo p e š k u r), so neko žlahtnično pleme; Nr. 7. medenk in Nr. 8. rudeškanov, ki pa še niso zreli bili.
33.  Od gosp.M. Kristana, fajmoštra na Vačah: Nr. 1. gospodičin (Frauenbirn); Nr. 2. F1 a s c h e n-kiirbisbirn (krajnskiga imena ne vemo); Nr. 3. f r u h e diinnstieligeSommerbergamotte (tudi brez krajnskiga imena) posebne hvale vredna hruška.
Odborstvo sadne razstave 21. vel. serp. 1847. (Dalje sledi.)
152
Vrednik Dr. Janez Bleiiveis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
Oznanilo
kmetijski  družbi na  ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
34.  Žlahtna gospa Vestova iz Šenpetra poleg Krajnja so poslali: Nr. 1. Revalischer Birnapfel (brez krajnskiga imena), Nr. 2. weisse Sommer-schafsnase (brez krajnskiga imena) in pa posebne hvale vrednih zgodnjih breskev (kleine violette nakte Fruhpfirsiche.)
35.  Od gosp.Franca Souvana, kupca vLjub-ljani, ki ima veliko prav žlahtniga sadja na svojim vertu, smo dobili posebne hvale vrednih jabelk: ge-flammte friiheSommercousinotte, in tudi žlahtnih hrušk: friihe diinnstielige Sommerberga-m o 11 e; razun teh tudi: r o t h b a k i g e S o m m e r z u c k e r-birne — vse brez krajnskih imen.
36.  Gosp. Matija Mila ve, iz Studeniga, je poslal: 1) zgodnjic (lange violette Dattelpflaume), S) zgodnjih cibar (rothe Mirabelle) in pa 3) šmar-nic (rothbraune Himbeerapfel.)
37.  Gosp. Alojz Urbančič iz Preddvora: 1) grosse Sommerzapfenbirn, 2~) gebliimte Muskatbirn, 3) lange violette Dattelpflaume , 4) violette Kaiserpflaume, 5) rothe Damaszenerpflaume (brez krajnskih imen).
38.   Gosp. fajmošter Ravnikar na Selih: 1) cesarjev (grosse Rambour oder Pfundapfel) in pole-tinskih kosmačev (jvveisse Sommerreinette, weisse Wachsreinette.)
39.  Gosp.Miiller izVica: Nr. 11. lotrinških cesarjev Lothringer-Rambour oder Pfundapfel), ki so take velikosti, de zavoljo prevelike teže dostikrat še clo popolno dozoriti ne morejo, Nr. 12. marmorirter Sommer pepping (?), Nr. 13. blumensaurer oder weisser Sommerrambour — vse troje plemena posebniga priporocevanja vredne. Nr. 14. Flaschen-kiirbisbirne, Nr. 15. Solcburgarc.
40.  Gosp. vitez Widerkhern iz Male Loke so zopet poslali: Nr. 1. Solcburgarc (Salcburger-birne) , Nr. 2. friihe Schvveitzerbergamotte, Nr. 3. Veilchenapfel, in Nr. 4. peruvianjskih breskev (friihe Peruvianerinn.) Vse te plemena so žlahtne plemena in zaslužijo sadjorejcam priporočene biti; krajnskih imen pa še dozdaj nismo mogli zvediti, boje de jih tudi ni. Ker bi se pa vunder utegnilo primeriti, de jih bomo zvedili, bomo še en čas čakali, pre-din jim bomo nove dali. Gotovo pa je, de veliko žlahtnih plemen še krajnskiga imena nima, ktere bomo tedej mogli na novo kerstiti.
Odborstvo sadne razstave konec vel. serp. 1847. (Dalje sledi.)