Ljubisav Markovič (Nadaljevanje) Zato ima kapitalistlčno uprav-ljanje dvojno vsebino. Po eni strani je to proizvadno delo, tunkcija, ki izhaja \z narave de-la in ki je povezana z vsaicim družb&no kombiniranim delom heglede na družbeni red, v kate-rem se opravija. Po drugi strani' pa pameni to upravljsnje izko-riščanje mezdnih de'avcev, iz-sesavanje presežka dela. Ta dru-ga označba izhaja Iz značaja družbenih odnasov, je to-rej spe-cifična za kapitalistični red. Ka-pitalistično upravljanje »... nl samo posebna funkcija, ki fzha-}a Iz narave družbenega procesa dela.... je hkrati in zlasti funk-cija izkariščanja družbenega delovnega proeesa, žaradi česar pa ima za pogoj neizbežno na-sprotje med izkorišievalcl in materiali njegovega izkorišča-nja.« (Kapital I., stt\ 239, lat.). Z ukinitvijo kapitalizma se ukinja tudi ta specifična funk-cije upravljanja družbenega de-la, tisto, kar je v zvezi z tzko-riščanjem dela. Toda vsebina te lunkcije, ki izhaja od narave družbenega delovnega procesa ostane še nadalje v socialtzmu. To funkcijo opravlja sam zdru-ženi delavec po svojih organih. Eden teh organov mora pooseb-ljati ukazovalno voljo in avtorl-tativno zagotavljati enotnost konvblniranega proizvajalnega procesa. Lahko ga imenujeiio direktor. Njegova funkcija je v tem smislu proizvodno delo. 7. Posebnosti kapitalistične kooperacije Upravljanje družbeno kombl-niranega dela je proizvodna fumkcija, če gre za področje •aaterialne proizvodnje. Koope-racija v temelju ra-zširja pojem proizvajalnega dela. Sedaj ni proizvajalno samo tisto delo, ki se neposredno dotika in abde-luj-e predmet dela, temvei tudj tisto de-lo, ki -kot organ skupne-ga dela zagotavlja njegovo enot-nost in skladnost. » ... v vsa-kem delu, kjer kooperirajo mno-gi poedinci se povezanost in enotnost procesa nujno pred-stavlja v eni ukazovalnj volji in v funkeijah, ki se n-e tičejo delnih poslov. temveč vse de-javnosti d-elavnice, kakor pri dirigentu kakega orkestra. To je proizvodno delo, ki se mora opravljati v vsakem kombinira-nem n&činu proizvodnje.« (Marx Kapital III, lat. 341). Zato lma kapitalistitno uprav-Ijanje dvojno vsebino. Po eni strani je to proizvodno delo, ta-ka funkcija, ki izhaja iz nara-ve dela kot bakega, to se pravi, da je povezana z vsakim drui-beno kombiniranim delom, ne-odvisno od družbenega reda, v katerem se opravlja. Po drugi strani pa pomeni to upravljauje Izkoriščanje mezdnih delavcev, izsesavanje presežka dela. Ta druga oznadba izhaja te značaja družbenih odnosov. torej je za kapitalistični red specifična. Ka-pitalistično upravljanje » ¦. . ni samo posebna funkeija, ki izha. ja iz nairave družbenega dek>v-n«ga procesa . .. temveč je hkra-ti tudi pasebna funkcija izfcori-Sčanja nekega družbene-ga de-lovnega prooesa in je zato po- KOOPERACIJA Tečaj politične ekonomije gojena z neizbežnim nasprot-stvom med iakoriščevalcem in materialora njegovega izkori-ščainja.i (Kapitai I, str. 279, lat.). Z odpravo kaipitalizma se od-pravlja tudi ta sp«ciLična stran funkcije upravljaaja družbene-ga dela — tisto. kar je vezano z izkonščanjem de!a. Ostane pa tista vsebina te funkcije, k[ iz-haja !z narave družbenega de-lovnega procesa. V socializmu opravlja to 'funkcijo sam zdru-ženi delavec po svojih organih. Eden Lzmed teh organov mora poosebljati ««no ukazovalno vo-Jjo«, avtoritativno zagotavljati enotnost kombiniranega proiz-vodnega procesa.. Lahko se ime-nuje direktor. V tem smislu je njegova funkcija proizvodno delo. b) Druga posebnost se tiče delitve dela v kooperaciji. Kapitalisfcična kooperaclja slo-ni v začebku na istem načinu. dela, kakršen je vladal v samo-stojn-em abrtništvu. V njej opravlja \rsak delavec iste in. vse operacije, dokler izdelek nl izdelan. Zato se kooperacija sa-mo po svojem obsegu, po svoji velikosti razlikuje od obrbne de-lavnice, ne pa po notranji po-dobi dela. Kapital Pa kaj hitro prekosl zaloteni na6in dela. Zai-ne ga izpopolajevati. V začetku v sm«-ri delitve dela med delavci po njihovi specializaciji \n specia. lizaciji orodja, s katerim dela-jo. To tudi predstavlja manu-fakturno obdobje kapttaluma. Naslednji korak — bolje pove-dano skok — pa je prehod k strojnj proizvodnji. S tem postaja kapitaMstičaa kooperacija zapleten delovni or-ganizem i notra,n}o delitvijo de-Ia med njene ude delavce, po-zneje Pa med stroje in delavce Hkrati s povečanjem kapita!a je rastel tudi abseg kooperacije in množina podrej*neža dela. Si tem v zvezi se v izpopolnjevala. tudi notranja načrtna organ;za-cija dela. Strogi železn; zakon sorazmernosti je določal, kolika delavcev bo mikalo in česalo volno, koliko predlo, koliko tkalo itd. Vsaka taika kooperacija pa tvori samo en flen, samostojen člen v sklopu skupne kapitali-stične proizvodnje. Nje Pa ne upravlja nika.kršen načrt. ni-kakržen ulkazovalni organ, temveč stihijsko Po svojih nagnjenjih, h katerim vsak kapitalist prispeva svoj delež, k; pa je izven njegovega dosega. Nad skuipno praizvodnjo vlada anarhjja. (Poaneje bomo videli, kaferi ekonomski zakonj ureja-jo gospodarsko gibanje kljub-tej anarhiji). Zato kapntalistična kooperad-ja kaže tako organiza-cijo dela, ki je naspratje stihiji, ki vlada nad vsemi gospodarskimi daga-janji. Na čelu te notranje or-ganiizacij-e j« kapitalist, njegov želeini zakon sile in aivtoritete. To svojo otJast opravlja po svo-jih oficirjih in podoficirjih — diirektorjih in nadzormkih. Ta ofolast Pa pomeni izkoriSčanje delavcev, katerih Itevilo se ve-ča v soraemerju s koop«racijo. Seveda s tem pa » ... raste tudi njihov odpor, •nujno z njim pa tudi pritisk kapitala, da bi ob-vladal ta odpor« (Marx). Odtod despotizem kapitahstove oblasti, ki je tem večji, čim bolj je ne-gatova usoda njegovega kapita-la sredi splošne anarhije gospo-darskega gjbanja. c) Tretja posebnost se tiče ka-pitalistove ekonoraije z dclovni-mi cleraentL Da bi dosegel tim večji profit, si kapitalist pri svojem gospo-darjenju piizadeva doseči čim veijo ekonomijO' Trudi se, da bi čim ceneje kupil elemente pro-izvodnje — sredstva za proiz-vodnjo in delovno silo. Od tod izvira razen drugcga stalno na-sprotjemed delavci in kapitali-sti glede višine mezde. Kapita-list si nadalje prizadeva, da bi tira bolj izkoristil te elemen.te proravodnje. Pri tem ne ravna z vserm elementi enako. Kapitalist se bori, da bi sred-stva za proizvodnjo izkoristil čira bolj raeionalino. Gleda, da ne bi žlo ničesar v izgubo. Z budnim očesom opazuje sam, all pa njegovi nadzorniki, da se vsak stroi, vsako orodje in ma-zilo primerno uporablja. Pri tem je skrajno varčen in obziren. Stroj mu je dolgo potreben. Za-to mu je treba streči s skrbjo, in mazati ga. Toda stafci ne sme. Do proizvajalnih sredstev je kapltallst izredno racionalen. Toda ne tudi do osebnega ele-menfa proizvodnje — do delov-ne sile. Na njo gleda popolnoma drugaie. Delovna slla velja zanj kot neka stvar, brez katere se nje-gov kapital ne more gibati. To stvar kupuje o^iroma njeno vsa-kodnevno uporabo. Njegov stno-ter je, da iz nje iztisne čim vei dela. Ne skrtii ga, koliko Casa bo delavec živel. Ce je le mo-goče iztisne v enein dnevu iz delovne sile toHko dela, koli-kor bi ga normalno sicer v treh dn-eh. Poleg drugega za to skrbj tudi vse hitrejše vrtenje nj-ego-vih strojev, ki jim je delavec dodeljen kot podrejeni del. Te-mu namenu služi tudi plačni si-stem od kosa proizvoda, iz česar izhaja navidezni interes delav-ca, da bi popravil svoj položaj z v«čjim naporom pri delu. Pravzaprav pa delavec nima do-sti kaj izfoirati. Ce se ne podre-di despotski disciplLni kapitala, oslane brez dela. Na ulici pa je dovolj brezposelnih. Ni prij«tno biti v njihovih vrstah. To omo-goia kapitalistu njegovo samo-voljo in potratno ravnanje z de-lovmo silo. »Ker prebdje delavec največji del svojega življenja v procesu proizvodnje, zato so pogoji pro-izvodnega procesa večinoma po-goji njegovega aktivnega živ-lje>njskega procesa, njegovi živ-Ijenjski pogoji. Ekonomiziranje s terrte živJjenjskimi pogojj pa je bista meboda, s katero se dvi-ga profitna stopnja ... Ta eko-nomija -oibsega ppenapolnjevanje t-esnih, nezdravih prostorov z de-lavci, kar se v kapitalističnem jeziku naziva prihranek v zgrad-bah, kopičenje nevarnih strojev v istih prostarih in opuščanj« uvajanja zaSčitnih sredstev pred nevarnostjo ter pomanjkanje vajnostnih ukrepov v tistih pro-izvajalnih postopkih, ki so po svojj naravi zdjavju &ktxiljivl, ali pa so zvezanj z nevarnostmi kakor na primer v rudnikih itd., da n« govorimo o pomanjkanju kakršnihkoli naprav, ki bi na-pravile delavcu proizvajalni proces bolj človeški, p.rijeten ali vsaj vzdržen. S kapitalistič-nega gledlšča bi bilo vse to ne-smotrno in nesmiselno zaprav-ljanje. Sploh pa je kapitaliistič-na proizvodnja, naj bo še tako skopuška, velik zapravljivec člo-Vdškega materiala, prav tako, kakor je po drugi strani, po za-slugi metode razdelitve njenih proizvodov po trgovini in nje-nega načina konkurence, velik zapravljivec materialnih sred-6tev, ko tako po eni stran; iz-gublja za družbo vse tisto, kar po drugi strani dobiva za po-sameznega kapitalista.« (Marx, Kapital III, str. 60 lat.). Neusmiljeno tratenje človeške delovne sile je za kapi.talizern stalna težnja. Se danes se zlasti brutalno kaže v tistih področjih, ki so še vedno kolonije ali pol-kolonlje posamezjiih kapitali-stičnih sil, kjer se tuja gospo-darska oblast tn«ša s poUUčnlm despotizmom. Zivljenje domači-nov v rudnikih In na plantažah Afrike in Južne Amerike bi o tem lafako mnogo kaj povedajlo. Proletariatu pa je v vrsti raz-vitih držav uspelo, da ]