268                                               Slovenski glasnik.
vesel pozdravil Gregorčičeve »Poezije", katerih se je v nekoliko mesecih raz-pečalo nad 1700 iztisov, ter tako tudi v materijalnem ožim pomogel „Poezijam" k vspehu, kakeršnega ,do zdaj ni učakala še nobena druga leposlovna knjiga slovenska : tako se danes veseli tudi iz vsega srca visokega odlikovanja pesnikovega, pozdravljajoč ga iz vseh pokrajin slovenskih: Bog živi! — G. Matej Cigale, c. kr. ministerski tajnik in urednik slovenskemu izdanju državnega zakonika, dobil je zaradi svojega mnogoletnega neutrudljivega in izvrstnega službovanja naslov in značaj vladnega svetovalca. Tudi to izredno odlikovanje bode veselilo vse omikane Slovence, ki vedo ceniti dejanske in resnične zasluge tega pisatelja slovenskega. G. Cigale je bil že 1. 1848. glavni urednik ^Sloveniji", na pol političnemu, na pol leposlovnemu listu, ki je še le dvajset let pozneje v ^Slovenskem Narodu" našel svojega naslednika, in nredoval je svojo „Slovenijo" tako spretno in dobro, da jo človek še dan danes slastno prebira. Urednik drž. zakonika krčil je pot slovenski juridični terminologiji in ju-ridičnemu stilu, in s svojim slovarjem in svojo terminologijo1' si je postavil spomenik, dostojen slovenske hvaležnosti. Vrhu tega je v mnogoštevilnih razpravah, natisnenih v Janežičevem ,,Glasniku" in v ,,Novicah" razbistroval in pojasnjeval imenitne leksikalne in gramatikalne stvari, in ako tudi v teh razpravah ni vselej prave pogodil, to mu mora priznavati vsak. kdor pozna njegovo več nego pet in tridesetletno vestno delovanje v naši književnosti: gospod Cigale ima velike zasluge za to. da se je naš književni jezik v leksikalnem oziru očistil in pomnožil in v gramatikalnem oziru olikal in ustanovil in da je dobil tisto dovršenost v oblikah in tisto gibčnost in lahkoto v izraževanji, kakor jo ima v obče dan danes. Za tega delj g. pisatelju, slovničarjn in leksikografu Cigaletu o njegovem odlikovanji častitamo iz vsega srca!-
Vodnikov epigram. 15. avgusta 1810. se je v Ljubljani sijajno slavil Napoleonov dan; o priliki razsvetljave se je lesketal na deželni hiši transparent z napisom:
„Od Bljalca do Budne Ilirzi pojo: Nafh vajvod je Marmont, posdravljen naj bo". Besede so Vodnikove ter poleg »Ilirije oživljene" uzrok žalostne usode njegove po reokupaciji avstrijski. Njega in škofa Kavčiča je preganjala avstrijska vlada kot francozka privrženca, ne uvažuje, da se je Kranjska po polnem odstopila Francoski v dunajskem miru 1. 1809. in zvestobo prisegla Napoleonu I. ter da se je lože zanašati na zveste ljudi, nego na prelomnike prisege. Ko bi bil Vodnik pozneje po vrnitvi avstrijske vlade gojil tako mišljenje, to bi bilo pač kaznjivo. — Tako poroča in sodi o nesrečnem pesniku učenec njegov 1. 1862. umrli župnik Nakelski Blaž Blaznik v svojih nemških memoarih. Omenjenega napisa nisem čital v nobeni slovenski knjigi ; morda utegne koga zanimati ta drob-tina; zato jo objavljam.                                                           Ivan Vrli ovni k.
Slovenske muzikalije. Jour-fixe-koračnica, za glasovir uglasbil in slavnemu literarno-zabavnemu klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. Založila ,. Glasbena Matica" v Ljubljani, tisk Blaznikove kamnopisalne. Cena 40 kr. — ..Milica", polka francaise v spomin 1251etnice Vodnikovega rojstva za glasovir uglasbil Viktor Parma, založil J. Giontini v Ljubljani, tiskal Jos. Eberle & Comp. na Dunaji. Cena 40 kr. — Gospod Viktor Parma, akoravno ni rodom