J e u t s ch - s l o v e n i s ch e s

Mörteröuc!»

zu Prof. K. A. Madiera's deutschen Lesebücher
für die 1. und 2. Klasse au Mittelschulen.

Verfasst

von

<1. ä o I a r.

Mmch 1873.

Druck von Jgn. v. Kleinmayr L Fed. Bamberg.

Verlag des Verfassers.

A e u t s ch - s l o v e n i s ch e s

Mörteröucü

zu Prof. K. A. Madiera's deutschen Lesebüchern
für die 1. und 2. Klasse an Mittelschulen.

Verfasst

von

ä o 1 a r.

Iaibach 1873.

Druck von Jgn. v. Kleinmayr L Fed. Bamberg.

Verlag des Verfassers.


Vorrede

Aas vorliegende Wörterbuch hat die Bestimmung, eine von
Lehrern und Schülern schmerzlich empfundene Lücke in unserer Schul¬
literatur auszufülleu: cs soll ein Hilfsbuch bei der deutschen Lektüre
in den unteren Klassen der Mittelschulen abgeben. Als solches ist es
speziell zu K. A. Madiera's deutschen Lesebüchern für die
1. und 2. Klasse an Gymnasien und Realschulen (Prag,
Verlag von I. L. Kober, I. Thl. 4. Aufl. 1872; II. Thl. 3. Ausl. 1873)
verfasst, welche sich wegen der Einfachheit des Stiles ihres eben so
anziehenden als zweckmäßig gewählten und geordneten Lesestoffes für Lehr¬
anstalten mit Schülern vorherrschend nichtdeutscher Muttersprache beson¬
ders eignen. Doch wird es auch bei anderer Lektüre gute Dienste leisten.
Denn es bietet außer kurzen, in die erwähnten Lesebücher einschlägigen
Sacherklärungen eine ziemlich vollständige Sammlung der im ge¬
wöhnlichen Gebrauche vorkommenden einfachen deutschen Wörter sammt
allen ihren für die Flexion maßgebenden Formen. Allen derartigen Wör¬
tern sind auch die unterschiedlichen slovenischen Bedeutungen vollständig
beigefügt. Hiebei haben zugleich die R e k ti o n s v e rhält n i s s e, soweit
die Verschiedenheit der Fügung der beiden in Betracht gezogenen Spra¬
chen Anlass bot, Ausdruck gefunden. — Dagegen wurden von den zusam¬
mengesetzten Wörtern und von den Redensarten vornehmlich nur jene aus¬
genommen, welche in den fraglichen Lesebüchern Vorkommen; auch wurden
an denselben in der Regel jene Bedeutungen hcrvorgehoben, in welchen
sie sich im Lesebuche vorfinden.

Die Rücksicht auf den Text der Lesebücher war auch für die Or¬
thographie maßgebend; doch wurden etwaige im Gebrauche obwal-

IV

tende Verschiedenheiten thnnlichst berücksichtiget; vgl. z. B. Drat, Ge¬
berde u. a.

Um den verhältnismäßig beträchtlichen Sprachstoff unbeschadet
der Deutlichkeit auf möglichst kleinem Raum zu verzeichnen, wurden
zu grammatikalischen Andeutungen durchgehends die üblichen lateini¬
schen Abbreviaturen angewendet*). Im Übrigen wurde bezüglich
der Formen also verfahren: die Plnralbildung auf en der weib¬
lichen Substantiva auf heit, keit, schäft, ung und e wurde
als leicht merkbar angesehen und sonach die Angabe derselben an den
einzelnen betreffenden Substantiven unterlassen. Allen übrigen ein¬
fachen Substantiven wurde, je nachdem sie einen Plural bilden oder
nicht, entweder die Endung des Nominätivs der Mehrzahl oder die
des Genitivs der Einzahl beigegcben; nur die Pluralformen mit dein
Umlaut wurden mittelst des vollen Wortes ausgedrückt, vgl.
Bogen, Bot. Das Gleiche geschah bei den zusammengesetzten Sub¬
stantiven, wenn ihr Grundwort nicht selbst im Wörterbuch vorkommt;
ist aber letzteres der Fall, so wurde dies durch ein an entsprechender
Stelle angebrachtes Antiqua-Trennungszeichen (-) angedeutct und die
Form hier nicht weiter angegeben; vgl. Art und Abart, Neid und
Brotneid. — Auf ähnliche Weise wurden die einfachen und die zu-
sammengesetzten Verba nichtschwacher Form behandelt, während die
Angabe der schwachen Verbalformen gänzlich unterblieb; vgl. finden
und erfinden; erkiesen; hören und erhören. Da jedoch an
den zusammengesetzten Verben immer auch die Trennbarkeit —
und zwar durch Einfügung eines Fraktur-Trennungszeichens (-) (vgl.
ablegen, erzwängen, durch strömen) — ersichtlich gemacht
wurde und hiedurch die schwachen Verba eben so betroffen wurden, wie
die nichtschwachen, so wurden die Verba der letzteren Art zum Unter¬
schiede von denen der schwachen Form sämmtlich mit einem Stern¬
chen (*) versehen; vgl. anlegen und an lieg en, erwachen und
erwachsen. — Überhaupt aber wurde von den Verben nichtschwacher
Form die 1. Person des Imperfekts und des Perfekts, nach Bedarf
auch die 2. oder 1. Person des Präsens angegeben; vgl. binden, flie¬
gen; geben; dürfen, wissen.

*) Ein Verzeichnis der Abkürzungen sammt ihren Erklärungen bietet
die Seite VI.

v

Die ausdrückliche Angabe des Hilfsverbs erfolgte bei allen
Verben, die das Perfekt mit sein oder mit sein und haben bilden
(vgl. erwachen, brechen), desgleichen auch bei allen senen, denen die
Formen des Präteritums beigcfügt wurden (vgl. gewinnen); dagegen
wurde die Setzung desselben bei den übrigen Berben, die haben an-
nehmen, in der Regel unterlassen und nur ausnahmsweise in Fällen,
wo die Natur des Verbums Zweifel verursachen könnte, zwischen Klam¬
mern bewerkstelliget; vgl. altern, kreisen.

Die Akcentu iruug der deutschen Wörter musste, so wün¬
schenswert sie auch erschien, wegen typographischer Schwierigkeiten im
Allgemeinen unterbleiben; gleichwohl wurde sie bei den zusammengesetz¬
ten Verben der starken Form, insofern ihre Trennbarkeit oder Untrcnn-
barkeit mittels der oberwähnten Zeichen allein nicht klar genug angedeutet
werden konnte, durchgeführt; vgl. durchdringen, durchbrechen,
d urchbr a u s e n, umgehe n.

Auch die slovenischen grammatikalischen Verhältnisse blieben nicht
unberücksichtigt; namentlich wurde au den konsonantischen Substantiven
mit Ausnahme der leicht erkennbaren Abstrakta auf ost und Verbal¬
substantiv!! auf tov das weibliche Geschlecht stets ausdrücklich bezeich¬
net und hiedurch auch Anfängern in der Sprache die Unterscheidung der
konsonantischen Maskulina und Feminina sowie die Bestimmung des
Geschlechtes und der Deklination der Substantiva überhaupt ermögli¬
chet. Zur Erleichterung der Aussprache und der Flexion wurde auch der
Halbvokal, soweit er etymologisch berechtiget ist, durchgehends — und
zwar mittels des kursiven 6 — ausgedrückt.

Da von den bisherigen Wörterbüchern noch keines allen erwähn¬
ten Momenten Rechnung getragen hat, so ist das vorliegende in seiner
Art eine neue Erscheinung. Dieser Umstand möge den ihm noch anhaf¬
tenden Mängeln einigermaßen zur Entschuldigung gereichen.

Laibach, am 22. April 1873.

F. Kolar.

VI

Abkürzungen — Lratios.

a. -- auch, tuäi.

a. -- ali, oder.

«ec. - uoousaiivus, Akkusativ(m.), Wen¬
fall (>».), toLvnilc.

ach. - scljsokivum, Adjektiv (».), Bei¬
wort (».), priäovniic, prilog.

acku. - aävsMum, Adverb (u.), Rebeu¬
wort ln.), prislov.

ark.-artieulus, Artikel (-».), Geschlechts¬
wort («.), Asnsk.

bisw. - bisweilen, vöasib.

ooK. - oollsokivum, Kollektiv (».), Sam¬
melname (m.), slcupno 1ms.

oomL. - oomparativus, Komparativ (m.),

2.  Vergleichuugsstufe (/.), 2. stopnja,
oompos. - compositum (»r.), zusammen¬
gesetztes Wort, LloLeua bosscla.

ooirs. - oonjunetio, Konjunktion j/i),
Bindewort sw.), lconjunicoiju, voruitc.

lkat. - ciativus, Dativ (m.)> Wemfalljm.),
clajavnilc.

lkeitt. - äsmonstrativum, Demonstrativ
(rr.), hinweisendes Fürwort, Icaravm
raimslc.

/1- komininum, weiblich, LsnsilSKL spola.

- kuturum (m.), Zukunft (/i), pri-
lroäni öas.

Asm. - Asnitivus, Genitiv (m.), Wessen-
sall (m.), roäivnllc.

gcw. -- gewöhnlich, navaclno.

^1- -- Sloch steh-

-lm/>er. - imxsrativus, Imperativ
gebietende Art, volovnilc.

Ärx/. - impsi-ksotum, Imperfekt (».),
Mitvcrgangcnhcit (/1), xolprotvlcli ess.
ircclecl. - inäsolinadils, unbiegsam, no-
pre§ibou.

r^ter^. - intmjvetio, Interjektion s/i),
Empfindungswort (-».), intorjslceija,
msckmst.

iuksnroA. - intsrroAativum, Interroga¬
tiv (m.), fragendes Fürwort, upra-
savni ^aimotc.

- massulinum, männlich, moLkoM
spöla.

-r. - nsutrum, sächlich, srsänjo^a spola,
n. pr. - na primor, zum Beispiel.

nom. prspr. - nomsn proprium, Eigen¬
name (m.), lastno imo.

»rum. - nmnoralo, Zahlwort (n.), stmmllc.

L«rt. - pai-tivipüwi, Particip (n.), Mit¬
telwort (»».), clslvLmk.

p/i - psrkootum, Perfekt (».), Vergan¬
genheit (/i), xrotolcll Las.

- pluralis, Plural (m.), Mehrzahl
(/.), mnoLina.

/»os«. - posssssivcun, Possessiv j-r.), zu¬
eignendes Fürwort, svojivni ^simslc.

praep. -- praspositio, Präposition s/i),
Vorwort (-u.), prsposioija, proälox.

prou. - pronomon (».), Fürwort (».),
raimok, naimo.

rekat. - rslatlvum, Relativ (».), bezie¬
hendes Fürtvort, oÄravni ^aimolc.

s. - sieh, 8>sj.

schw. - schwachses Zeitwort), Libslc (Ala-
Aol).

sc-^ - sinFuIaris, Singular (m.), Ein
zahl (/.), jeänina.

st. - starkjes Zeitwort), lcrsx-L (§Iaxol)-

8ub8t- - substantivum, Substantiv (rr.),
Hauptwort j-r.), samostarnllc.

8u/>. - suporlativus, Superlativ sm.),

3.  Bergleichungsstufe s/i), 3. stopnja,
unr. -- unrichtig, ne prav.

ubs. - Verbalsubstantiv (m.), als Haupt¬
wort gebrauchtes Zeitwort, xlu§olnilc
all Z'lsAoIov samostuvnilc.

uerd. - verbum, Zeitwort (».), Ala^ol.
vgl. - vergleiche, prünvri.

, drückt in sloveuischen Wörtern den Halbvokal aus.

l v slovsnskill bossäali wruLujs polAlssnilc.

- bedeutet (pomoni): gleich, jocknalc.

s kennzeichnet die Zeitwörter der starken und gemischten Form.

I oälilcujs Alaxolo Icroplco in mosans oblilcs.

, bezeichnet die Trennbarkeit des betreffenden Zeitwortes.

t raroäova loöijivost ckotiLno^a g-laAolus clrusss ^lassolo imgj noloLljirs.
deutet in untrennbaren Zeitwörtern und in Hauptwörtern das bezüglich der

Form nachzuschlagende Grundwort an.

LaLo v nsloLljivib z;IaAoliii iu v sumostuvniiclb Alavuo bssoäo, xri Ictorsj
js krsba ckotlLuilr obilic cksljo islcati.

Die Zeitwörter, denen kein Hilfszeitwort beigcgebcn ist, nehme» haben an.
(tMZoU, ttorim xomoLui glagol ui xriäjan, ss äruLijo s haben.)

A.

'laku? — spinski Krals (v pravli^kib
öasib).

Aal, »r., pl. -e, »Aor, sogmlsa (riba).

Aar, M., pl. -c, a. -en, orel.

Aas, »r., Äser, merba; — tur, ule
(AS». -S8a).

ab, ackv. v compo.s. od, u, proi; 8,
doli; auf und ab, Fori pa doli.

ab-ändern, pronaroditi.

Ab-art, i^verst /.

nb-bcißen*, odFrirniti, uFrirniti.

Abbildung, /) sllbu, podobsLina.

Abbitte, /. prosnsa 2a odpusöonso; A.
thun, odpuSdvusa prositi.

nb-brechen^, odlonüti, utsrFati; eine
Hütte, koöo podreti ; die Unterhand¬
lungen wurden abgebrochen, poFs-
sanss so so razbilo ; abgcbr. autlvor-
ten, promolkuss odFovarsati; —L/i
m. seiu, odlomiti 8v. spoForoti.

ab-brcunen*, poLFati; — x/) in. sein,
Ab-bruch, m, ulow; einem A. thun,
übersatt komli (kss); ohne deinen
(Geschäften A. zu thun, bros oviransa
tvosib opravil.

ab-dampfen, m. sein, irldapoti; —
nbs. ». iiiblsxonso. ssproLiti.

ab drücken, odtisniti; eine Flinte, pusko
Abend, »n., L-l. -e, vsöor.

Aücnddäininernng, s. voLoriri mrak.

Abend-flug, nr. voeorni Ivb.

Abendglocke, /I voösrni 8von.

Abcndglut, vobsrni Lar.

Abend-Hauch, »r. voeorna sapa.

Abcnd-Himinel, »r. veeorno uobo.

Abend-lied, »r. vsöorna posem.

Abendmahlzeit, /I voösrsa.

Abcnd-roth, n. vd. -röthe, /. voöorna
xarsa, v. Lar.

abends, «ckv. 2vsäor. liüoa.

Abend-stern, >n. vsösima ^vorda, voösr-
Abend-Wind, M. voLorna sapa.

j Abenteuer, u., L?. - »F. öudoviti do-
Litek «. prihodek, dobrodruLtvo.

Abentencrcr, »n, pl. - 8F. dobrodruLnik,
srsöoloveo, klatsL. svit.

! abenteuerlich, aks). ckobroäruLsn, öuäo-
aber, eon^/. pa, a, all, tocka.

abernial, abermals, <rck-v. ropvt, spot.

ab-sahren*, Li/', m. sein, ockpslsati ss;
odpluti ; Kähne fuhren ab und zu,
bolni so ocklrasali in prilrasali.

ab-falleu*, m. seiu, odpasti; (ock
osuti so. slovlssnss.

nb-fangcn*, vsoti, poloviti ; — nbs. n.
ab-senern, TaLAati, ustroliti; — nbs. ».

8aLi^; strolsanso; A. von Pollern,
str. 8 inoLnarsi.

ab-fließen*, -r/". m. sein, ocktsbi.

ab-sordcrn, einein etwas, ralrtovati,
tirjati (bas oä leo^a); einen, (proä)
poklivati u. pobrati Icoza.

nb-fressen*, obsesti.

Abgabe, /. oäckasa; ckavelc; A. in Na¬
tura, ck. v ckoiuaöib piackslbib.

ab-gcben*, oäässati; ein Zierwerk a.,
v Ispotibss sluÄti «. biti.

abgehärmt, arls. vpacksn, rueckel (<>ck
Lalosti).

ab-gehcu*, p/I m. sein, oäiti.

abgelebt, «ckp. postaran, sub, rnecksl.

abgemagert, s. abmagern.

Abgesandte, der, poslaueo.

Abgeschiedenheit, /'. ocklobsnost, samota.

abgcschliffcn, purt. irbrusen, osslasvn.
abgetragen, ackp. ponosen.

ab-gewinncn* einem etwas, priigrati,
ckobiti (ock bo^a Kass.

abgezehrt, sbusssl, sub, mersav.

Ab-grund, m. brvuckno, prspack.

ab-halten*, uckerLati, ockverniti, od¬
vračati ; opraviti, obbasati; Nässe
von den Fussen, noxs mokroto obva¬
rovati; dasHvchamt, veliko maso poti.

ab-handeln, ra/,praviti; einem ein Pferd,
.. Kousa od ko^a kupiti.

1

2

Ab-Hang, -hänge, poklon, obro¬
nek, rebro, robsr /l in m., bre^,
stermina.

ab-hangen*, viseti, rsvissti; odvisen
biti; v esAa oblasti biti.

Abhängigkeit, oävisnost; podlornnst.
ab-härtcn, vterditi.

ab-haspcln, odmotati ; — vbs. ,» ino-
tanfs, odmotavanfs.

ab-hauen*, odsekati, usekati.

ab-helfen*, pomovi, pomagati; dem
Übel ist abzuhelfcn, ta nsprilika ss
da odstraniti. snesti,

ab-holen, etlvns, iti po kaf; vreti, oci-
ab-hülscn, rlusöiti.

ab-jagen, vreti (r Aonfo).

Abkunft, /i rod.

ab-laden* rloriti. skladati.

ab-lagern, odložiti, rložiti ; popustiti.
Ablagerung, /°. ule^a, Is^a.

ab-lasscn*, odpustiti, spustiti ; von etwas,
odlovi, odnsbati; nsbati, prestati.

ab-laufen*, m. sein, odteci, irtsei;
utsöi ss.

ab-lcgen, odložiti, rloriti; die iileider,
obleko sleci; eine Gewohnheit, na¬
vado pustiti, odvaditi so; das Hei-
dcnthnm, poganstvu odpovedati se;
ein öffentliches Bekenntnis;, favno na
rnanfs dati. ffsti.

ab-lehnen, odverniti; ravreei. ns spre-
ab-liefern, oddati, irrociti.

ab-magern,m. sein, imfsati, sbudvti,
sbufsati; abgemagert, sbudel. model,
sub.

ab-messen*, odmeriti, meriti.

ab-nehmen*, sneti (snamvm), odvreti;
obrati; — mino vati, r^ublfati se,
upadati; ich n. daraus ab, s to^a
posnamem; der Mond n. ab, meso«
pofeina, so inanfsa.

ab-nützen, ab-nuhcn, oguliti ; obnositi,
ab-paffen, pristrsei, uloviti.

ab-rathcn*, odsvetovati.

ab-räumen, spraviti, pospraviti: rar-
dreti (n. pr. obod, tvorilo).

Abreibung, otiranfo, o^ulfsnfo.
Abreise, /'. odlrod.

ab-reißen*, odterZati, uter^ati ; eine
Brücke, most rardreti; vreti; — p/'.
m. sein, uteiUsti ss.

ab-richten, pomeriti ; nauditi, navaditi,
ab-runden, olerožiti, irobliti. stoeiti; ab

gerundet, irobifsn: okroglo prireran.
Ab-satz, m. oddelek; prestanek.

! ab-schaffcn, odpraviti.

> ab-schälen, olupiti, omafiti.

Abscheu, m., Asm. -es, ^nfus, stud,
abscheulich, ach/.^nfusen, ostuden, ^erd.
ab-schickcn, poslati, odslati.

Abschied, M.. gen. -es, ločitev, vdbod;
slovo; A. nehmen, slovo vrsti a.
foinati. sstreliti.

ab-schießen*, ustreliti; sprožiti; ir-
ab-schlagen* odbiti; einem etwas, od¬
redi; eine Bitte, uo uslissti (prosnfs);
den Wald, Zord posekati.

ab-schnallcn, «dpsti, odpsnfati.
ab-fchneiden*, odrerati. urorati; od-
stridi; die Berdindnng, rvsro rar-
droti; die Flucht, box raskoöiti.

i Ab-schnitt, m. odrsrek, oddelek,
ab-schrecken, ostrssiti, preplašiti; —
s. schrecken.

abschüssig, a<//. sterrn.

nb-sehen*, pro« poxlsäati; es auf etwas
a., meriti, nanieriti na kaf; davon
abgesehen, ne «eledv na to, rarun tv^a.

ab-seudcu*, poslati (od kodi).

Absicht, /l. )>(. -en namen, misel /b
namera; mit A., nalasö ; in der A.,
ir toM namona, ra to.

ab-sondern, odločiti, odloesvati.
ab-spiegeln, odsevati, vpodobovati.

ab-srammen, p/i m. sein, irbafati; von
jemandem, noko<ra rodu biti.

Ab-stand, m. nildalfenost. nararnost;
in gleichen Abständen, fodnako dalvt
vsaksebi.'

nb-ste.hen*, gegen etwas, loviti sv od
Sesa: greli a., močno loviti sv.

ab-siecken, obtakniti. ratakniti.

ab flehen*; p/l m. Habe», proe stati «
moleti: oddalji»» biti: p/", m. sein,

polniti, krepniti.

ab-steigeu* p/i m. sein, doli rlsrti <r.
stopiti; — vstati.

ab-sterben*, m. sein, odmreti, usah¬
niti, poginiti; — vbs.». umiranfs;
A. (des Bmunes), usibanfs. slsviti ss.

! ab-stos;en*, odriniti: die Haut a., prs-
ab-streifen, odderrniti; osnuikati. smu¬
kati ; den Balg, kožo slovi; den
Schuh, Lrsvelf ssruti.

ab-stuhen, ;>ristrivi; peisukiutiidrevo).

! Abt, no, p/. Abte, opat — prsdstofnik
samostana.

Abtheilung, /), oddslek; rardolitev.
ab-treunen, odparati. odioeiti; ' prod
' terjati.

ab-treten*; m. sei», odkupiti, prsi
stopiti; — p/'. m. haben, odstopiti
lkaj), prepustiti.

ab-trocknen, osusiti, obrisati; —

m. sein, posušiti ss, usabniti.

abwärts, «ckr>. doli, navudol; sich n.
neigen, pripogniti se.

ab-wechseln, menjati, verstiti se; ab¬
wechselnd, verstoč sv, preverstujoč
se, preme nj »ven.

ab-wehren, ubraniti, odverniti; den
Angriff, naskok odbiti.

ab-weichen*, ^i/. m. sein, odstopiti: lo-
čiti SS ; abweichend vvn einander,
raaličen.

Abweichung, /i uZik, odstop, odklon.

ab-weisen*, odpraviti, odverniti; odreči
skomu ksj), nv uslisati sZa).

Abweisung, /. odprava, odvsrnitev; ich
finde schnöde Ä., Zaničljivo ms od¬
praviš n.

ab-wenden*, odverniti, odstraniti.

ab-wersen*, odvreči ; s ssbv metati.

Ablvesenheit, /'. adsotstvo, nopričn-
jočuost.

ab-wischen, obrisati, »trsti.

ab-zählen, odšteti.

ab-zapfen, odcediti, inpustiti.

ab-ziehen*, odteZniti, sledi, sevmti,
odreti ; ein Messer, uoL brusiti, pla-
/,iti; die Rinde, sskorjni olupiti,
omsM; den Wein, odtočiti, pro-
točiti : — m. sein, proč iti, oditi.

Ab-zug, m. odbod; ick) erhalte freien
A., svobodno sinom oditi.

ach, inkeys. ob.

Achelous, »r. — reka medKkarnanijo
in Ktolijo v tlsrvii.

dlchillcs — Velejev sin, naj vesi Zvrsti
junak prod '1'rojn.

Achse, os /l, podvor /l: vrvtsno;

ans der A., na VMM. srama.

Achsel, ?., -n, rams (^en. ramena),

?lcht, s. ponor; A. geben, paniti, po¬

slušati ; sich in A. nehmen, varovati
se, pariti.

achten, pariti; marati, rmvniti se ira
kaj); veniti, čislati, spoLtovati.

Achtung, /°. spoštovanje.

ächzen, ječati, stokati.

Acker, m., p/. Äcker, ušiva.

Acker-bau, m. poljedelstvo, kmetijstvo.

A. treiben, kmetovati.

ackerbauend, «,(/. kmetujoč.

Ackererde, /. perst

Acker-feld, /c. polj», »raniva.

Acker-land, oravni svet,
ackern, vrati. sdslee.

Ackers-mann, m.,p/, -lente, lcmst, poljs-

Ackcr-stück, ». bos njive.

Adel, >»., Asu.-s, plemenitost; plem¬
stvo ; — volk, plemiči (p!-).

Adelsberg, l?ostojna. spuščati.

Ader, /i, p/, -n. Lila; zur A. lassen,
Ader-lass,m.,p/.-lnsse, puščanje skervi);

sid) einen A. gefallen lassen, pustiti
si pučeati.

Adler, ?»., p/. - sc/. orel, Postojna.

Adler-nest, m. orlje Znjerdo.

4ldler-paar, n. ldva) orla; das alte A.,
nrlja starva.

Adoptiv-sohn, »n posinjsnee, poštnini,
adriatisch, ac/^. jadranska.

Affe, m., ->/. -n, opiva. sKkričan.

Afrikaner, m., /ik. - «A. .-ikrikanec,

Agathokles — vladar v 8irakurab, r.

l. 361, um. 280 pr. Kr.

iigatisch, «d/. eZatski; ä. Inseln, 8.
(a. korji) otoki — ne daleč od ra-
padneZa nosa sicilijskvZa (Kiliboja).

AgcsilanS — Kralj spartanski l. 399 —
.. 361 pr. Kr.

Ägypten, KZipt; Ägyptier, m. kiZip-
čan; — ägyptisch, «d/. sZiptovski.

aha, rute/;/, aba.

Ahn, m., p/, -en, ded, stari oče; —
baba, stara mati; — dedje,
predniki.

ähneln, malo podoben biti.

ahnen, slutiti, čutiti, domnevati si.

ähnlich, cof/, podoben; ä. sehen, po¬

doben biti; ich habe viel ä. mit

! .. einem, v marsičem sem mu podoben.

Ähnlichkeit, podobnost; viel Ä. mit
einem haben, rio podoben biti komu.

! Ahorn, <»., yew. -s, javor.

! Ahorn-art, verska javora, neki javor.

j Ähre, klas; — Ährchen, n. klasek,
ährenähniich, klasu podoben.

! Ahren-seld, ». klasno polje.

; ?liax — tvZa imena sta bila dva ju¬
naka pred 'trojo, lelamonovič pa
Oilejvvič.

z albern, » ij. Zlup, aboten, bedast.

Alcibiades — r inverstnimi rmoLnostmi

< obdarovani iktonjan, r. okr. l. 350
pr. Kr.

Alexander sder Große), svvliki) —
, macvdnnski kralj, r. 1. 356, um. 323
.. pr. Kr.

2*

4

Alexandrien, Aleksandrija — primorska
mosta v lÜAiptu.

all, «ch. ves ; vsak, slsberni; alles
und jedes, öisto vso.

Allee, drevored.

allein, «ch. sam (t. j. bror drnrib),
samojeclin;-—«du. samo; samotež;

— eoch. ali, toda. sdsržeo.

Allein-Herrscher, m. samovladar, samo-
allemal, «dn, vsakkrat, vsolsj.
allenthalben, ach', na vssb straneb,
povsodi.

allerältest, ach. najstarsji.

allerdings, «du. ros, paö; so vö da.
allersrühest, ach. najbolj rAodnji; auf
das a., prav r§odaj.

allergewvhnlichst, ach. najnavaäniji,
allerhand, ach. lndeel. - allerlei.
Allerheiligenkirche, eorksv vseb svet¬
nikov.

allerheiligst, ach. najsvotoji, presvet,
allerjüngst, ach. najmlaji, najnoveji.
allerlei, »ch. vsakajak; marsikaj ; buntes

a., pisana rmss. slop,

allerliebst, ach. spreljub, spremil ; sprs-
allerreinst, ach. nsjöistoji, preöist.
allezeit, «du. vsslej, vsikdar, vsak vas.
allgemach, «dv. - allmählich.

allgemein, ach. splosen, obden, vssolen;

im a., v oböo; - «du. splob, v oböe,
povsodi. jjvsako Isto,

alljährlich, «ch. vsakoloten; — ad»,
allniächtig, ach. vsoSamoxoöen, vso-

moZoL.

allmählich, «du. polaAoma, po malsm,
poössi, seasoma ; a. mehr, sknri bolj,
allumhcr, «dv. povsod okoli.

allwissend, «dst vsovsdoä.
allwo, «du. kjor.

allzu, v eourpos. provsL, pro-, n. pr.
allzu groß, provsS velik, prevelik.

Almoseit, ».,Ae>t.-s, miloßöina; milodar.
Almosenpsleger, »».,pl. - .?</. oskorbo-
vavso milosöins.

Alpe, /l planina; — pl. f^oro) ttlpo.
Alpen-bewohncr, un planineo; alpljan.
Alpen-krant, n. planinsko rsliSes.

Alpeuivirthschaft, planinstvo.- snoru.
Alpheus — naj voeja reka v kelopo-
Alrune, /l bela Lena, vosea.

als, eoch. ko, kot, kakor, nsAv; koli¬
kor; ra.

alsbald, alsobald, «dr. kmalu, koj.
also, «dr. tako ; - e«ch. tsdaj, toroj,
po tem takem.

alsogleich, «du. prsooj, preoi.

alt, ach. star ; nekdanji, starodaven ;
der A., starso, staröek; Alt und
Jung, staro in mlado.

altägyptisch, ach. starosAiptovski.

Altar, <»., pl. Altäre, oltar.

Altar-bild, u. oltarira slika.

Altbnnzlau, 8tara löoloslav — mesties
na (loskvm.

Altdorf, 8tara vas.

Alter, »., A«<i. -s, starost ; doba, vok.
altern, lp/. gew. m. haben), starati so,
postarati se.

Altern (pl.), starisi, roditelji.

Ältcrnlicbe, /. roditeljska ljuboren.

Alterthum, u., pl. -thiinier, starodav¬
nost, stari vek, stari Lasi sprl.); starina.

altcrthiimlich, «ch. starodaven; sta¬
rinski. jktaroveree.

altgläubig, ach. staroversn; der A.,
Altmarkt, m. stari terA.

Altstadt, staro mesta.

Amboss, m., pl. -e, nakovalo.

Ameise, /'. mravlja, mravljineo.

Amcisen-ci, ». mravljinLjo jajes.

Ameisen-haufeu, m. mravljisd.o.

Ilmerikaner, m.,pl, - sx, ^morikaueo;

-kanisch, «ch. amorikanski.

Amine, /. dojnios.

Ampel, /l, -d. -n, lampa, svotilniea.

Nmphibinm, n., AS»!, -s, p/, -bieu, dvo¬
živka, romljovodnioa.

! Amphitheater, -n, pl. - «g. amütsator
podolAasto-okrotzlo NlodiSöe ra
rarno ixxro, boritvs i. t. d.

Anisel, /l, pl. -n, kos. jfreinskom.

Amsterdam — glavno mostc> na dliro-

, Amt, u., pl. Ämter, urad, služba;
didžnost. fžupan; oskerbnik.

> Nmt-mann, m., pl. -lente, uradnik;
Amls-bczirk, m. županija; nkoliSeo.

au, pras/i. r: dat. in «ec., pri, ob, na,
ra, k, do.

An-bau, »n. obdelovanje, odselitev;
sajenje, setev; pridelovanje.

an-baueu, obdelati, obdelovati; sejati,
saditi, rasaditi, vsaditi; sich a., vse¬
liti so; na svojo raöoti.

an-bcten, moliti. j^lodu; rarad.

Anbetracht, i»., orir; in A., r orirom,
an-bieten* ponuditi, ponujati.

ambinden*, privorati.

An-blick, m, pogled, priror; es gewährt
einen sonderbaren, schönen A., Ludno,
lopo jo videti kaj.

s

an-blicken, pogledati.

an-brechen*, nalomiti; — -ch m. sein,
nalomiti so ; der Tag br. an, dan na¬
poči, rdani so; die Nacht br. an,
mrsči so, nov se dola

an-bringen*, prinesti; vmostiti; sps-
čsti -, königliche Pracht a,, po kra¬
kovsko okrasiti.

An-bruch, m., naioin; A. des Tages,
ror, svit, danjonjo; beim A. der
Dämmerung, ko so uaöno mrsölti.

Anchises — knW trojanski, čogsr sin
jo kil Pensas.

Andacht, /'., pk.-eu, pokornost; molitev ;
dorja sluLba.

andächtig, «d/. pokoren. spokoren,
andachtseisrig, rrch. k pokornosti vnot,
andachtsvoll, ach. poln pokornosti, po¬
koren.

an-danern, terpsti.

Andenken, Ae». -s, spomin, pamotva;
spominek ; das A. an die Geburt,
spomin rojstva. slnni), öni.

ander, ach", drug, in; der a., drugi,
ändern, sprominiti, pronaroditi.

anders, «ch>. drugače, inaiv ; die sswage
war a. gemeint, uprasanjs ja imolo
drug sinisel; werde a., prerodi so;
wenn a., ös (nanwoö).

anderseits, od. andererseits, adv. r druge
strani, ra drugo stran.

anderswo, adv. drugjs.

anderthalb, ach. poldrugi.

Änderung, f. spromomka, rmsna ; eine
Ä. erleiden, spromoniti so.

an-dcutcn, na rnanjo dati, narnano-
vati, rarollsvati.

an-dringen*, p/'. in. sein, (kanr) pritis¬
kati, siliti; — abs. n. pritisk, siljvnjs.

an-druckcn, pritisniti.

an-eignen, sich etwas, prilastiti, pri¬
svojiti (si kaj).

ancinander-schlagen* vkup udariti a.
skloniti; — vbs. ». radovsnjs.

Anekdote, /'. prsvlica, anekdota,
an-empfehlen*, priporoeiti.
Anerbieten, vb«. n. ponndka.
Anerbietung, /l ponudba,
an-crkcnncn*, prirasti, spornati.

Anerkennung, f. prirnanjo.

an-sachen, opikati, podnotiti, vneti,
an-sahren* einen, rarsrati nad kom.
An-sall, m. napad, naskok.

an-faüen*, einen, napasti koga, pla¬
niti na-nj, lotiti so ga.

An-fnng, w. rsöotek, počotek; den A.
zu etwas machen, kaj raesti.

an-fangen*, raöoti, poövti, raösnjati;
lotitr so (össa).

anfänglich, ad), raöoton, pervi; — adv.
irperva, od konca a. Krajs.

anfangs, adv. irperva, od konca,
an-sassen, prijeti ; nabrati.

an-fechten*, napadati; nadlegovati;
spodbijati.

an-fertigen, narediti; delati.

Anfertigung,/', »urejanje, irdslovanjs;
irgotovljsnjo.

an-feuchten, omočiti.

an-flehen, ponirno prositi.

an-führcn, voditi ; das Heer a., vojsko
voditi, vojvoda kiti; einen a., ra
norca narediti koga,

An-fuhrer, M. načelnik, vodnik.

an-fiillcn, napolniti; naliti, nasuti.

Angabe, /'. povedka, sporočilo ; besede
!pk.); nach sehr mäßiger A., po prav
nirkej cenitvi.

an-gaffcn, rljati, glodati (koga>.

au-geben*, povedati; ovaditi; imeno¬
vati; razglašati; die Tiefe auf I
Klafter a., roči, da je globočine
1 ssrenj.

Angeber, M., - SA. ovadnik.

augeblid;, «dn. kakor pravijo ; Kajo
da, pro ; — «ch. dordeven, monjen.

angeboren, «d/, prirojen.

angcdeihen lassen, podeliti; einem alle
Hilfe a. l., v vsem pomagati komu.

Angedenken, m., Aerr. -s, spomin.

an-gehen* einen, priti k komu; lotiti
se ga ; tikati so koga; — m. sein,
es g. an, račno se; spodobi se, grč.

au-gehören, einem, kiti čsgav.

angehörig, «ds. jemandem a. sein, kiti
čogav; der A., svojak, svojec.

angelegen, ach', blirnji; es sich a. sein
lassen, piüradsvati si. svilo.

Angelegenheit, /) radovs, roč opra-
angeln, (ribo) na ternek loviti,
an-gelobcn, (slovesno) okljubitl.

Angelobung, /. (slovesna) okljuka.

angemessen, ach', primeren, pristojen,
prigode».

angenehm, «d/prijeten, vgodsn; ljub,
všeč, po volji.

Anger, m., - «A. orara, trata,

angesehen, ad^'. imeniten; spoštovan.

Angesicht, ir., -er, okrsr, obličje;

j - ins A., v okrar; im A., prod očmi.

6

angestcckt, po-rk. okužen.

angestrengt, s. anstrcngen. jstvarjvn.
angethan, a/lch oblečen, opravljan; pri-
an-giehen*, priliti; vliti. skomu.
an-qlänzen, einen, (naproti) svetiti se j
an-gränzen, an einen, od. einem, stikati

«. mejiti se s koin, deržsti se koga,
mej se biti mu.

an-greifen*, prijeti, zagrabiti; prijeti
so (česa); napasti koga, udariti ns.-nj.

Angreifer, m., pl. - «A. napadnik.
An-griff, m., napad.

Angst, /., pl. Ängste, stiska, skerb /°.,
strslr, bojazen /.

angsterregend, «st/, grozen. sbslr.
ängstlich, «st/', pissen ; skerben. v sker-
Angstlichkeit, /. plašnost, bojsčnost.
Angst-schweiß, /». inerzli pot, zona,
an-haben, ns sedi imeti; einem etwas,
komu kaj (»opernega) »tvoriti; opra¬
viti kaj pri njem.

an-halten* (k öemu) deržati; usta- ;
viti; ustaviti so: tsrpoti, trajati,
ne nebati: sich a., deržati se.

anhaltend, «st/, nsnebljiv. dolgo ter-
poö, stanoviten.

Anhang, m.,//en. -es, privesek; tovar-
sija, stranka; sich großen ill. erwer¬
ben, veliko priveržencsv pridobiti si.

an-hängcn, obesiti; pripeti; sich a.,
obesiti se.

Anhänger, »n pl. - sp, priverženee.
Anhänglichkeit,/', vdanost, priv erženost.
an-hauchcn, osopsti. opikati.

Anhäufung, /i zamet.

an-heben*, privzdvigniti; raävti (govo¬
riti) ; das Fest h. an, slovesnost se
raiino.

an-hesten, pripeti.

Anhöhe, /'. klanec, brib, berdo.
an-hörcn, poslušati.

Anker, m., p/. - sp. maček, kotva ; die
A. Wersen, mačko (v morje) »pustiti;
vor A. liegen, mačke spuščene imeti,
na mačku stati.

Anker-tan, n. verv (pri mačku) /'.
Anklage, /'. torba, zatožba.

an-klammern, sich an etwas, olcleniti
ss Lesa ; »prijemati se, oklepati se.

an-kleben, (p/, m. haben), prijeti ss;
deržati so; — pinlepiti, pritisniti.

an-kleiden, obleči.

an-klcmmcn, pritisniti.

au-klopfen, poterkati, potolči,
an-kniipfcn, privezati, pripeti; začeti.

a» kvnnncn*, p/', m. sei», priti; pri-
bajati; der Schritt k. ihm sauer an,
stopinja ga težko stane. sselnik.

Ankömmling, m., pl. -c, prišlec; na-
an kündigen, napovedati, naznaniti,
oglasiti.

Ankmift, /'. pribod. sijati ss komu,
cm lachen, eine», nasmejati ss, »meb-
^lnlage, /'. zakladba, zasad, nasaja :

(duLevna) zmožnost; glava.

nn-lcinden, p/', m. sein, k kraju priti
«. priplavati.

an-langen ; p/°. m. sein, priti; —p/', m.
haben, tikati se, zadevati.

A»-lass, m., pl. -lasse, povod, vzrok:
priložnost.

nn-laufcn*, p/, »n sein, naleteti; otoLi;
spotiti ss, nanblačiti ss.

nn-lcgen, naložiti, nastaviti; posta¬
viti: narediti; die Zeichen der Würde
a., /.namenja dostojenstva na-ss
djati; cin .Eleid a.. ndlaLilo obleči;
eine Stadt a., inosto postaviti a.
vzzidati; einen Weinberg a., vino¬
grad nasaditi, narediti.

Anlegung, /i naprava, vstanovitev.

an-liegen*, (p/', ur. haben), nraven ležati:
tiščati se : nrar biti; anliegend, bliž¬
nji, sosedni; eng a., terdo oble¬
gajoč ss.

an-locke», privabiti; niikati. lditi.
ml-machcn, pridelati: pritsrditi; nare-
an -maßen, sich etwas, od. sich cinerSache,
lastiti, svojiti si kaj, polastiti ss Losa,
anmaßend, «st/, prevzeten, proderzen.
nn-incrkcn, eincnr etwas, videti, po¬
znati na kom («. komu) kaj; sich
etivaS n., zaznamovati, zapisati si kaj.
Ainnuth, Z', milota, judjotnost, ličnost,
amnnthig, ast/. prijeten, mil.

Annäherung,/', približevanje; pribod.
Annahme, /'. sprojstjo; mnenje.
Annalen (pl.), letopisi (pl. M.).

an-nehmen*, sprejeti, vzeti; vorujoti,
niisliti, soditi; die Gestalt a., po¬
dobo na-so vzeti; ich n. eine heisere
Stimme a., bripav ss naredim ; eine
gelbliche Farbe a., zarumeneti; etwas
für Scherz a., za Zalo vzeti a. imeti
kaj; sich einer Sache a., skerb za
kaj prevzeti-; skerbvti za kaj.

Anordnung,/) vredba, vravnava; ukaz,
povelje.

an-passcn, einem etwas, primeriti, pri-
ličiti; — p/i m. sein, prilsči so,

c
c
c
c

c
c

c

e

c
c

o
e
o

c
e

2

a

?
e

o

c

e
a

e


7

oblsöi se, pristajati (- stojim); an-

Vassend, angepasst, prikladen, pri- j
stojen, primeren.

an-picken, nakljcivati, nakljuvavati. s
an-pochen, poterkati.

ni; probieren, pomeriti.

"lnrede, /i nagovor, ogovor: eine A. !
halten, nagovor imeti.

an reden, nagovoriti, ogovoriti.

nn regen, sproLiti; vzbuditi, spodbosti,
spodbadati.

an-rcihen, vverstiti. priverstiti; ange-
reihte Perlen, (na vervieo) nabrani
biseri.

an-rennen*; pf. m. sein, naleteti (na
kaj); — p/', m. haben, einen, ra¬
vnati sv v Kog»; rxr»diti ga.

an-richtcn, narediti, napraviti.

an-rusen* (na poniod) klienti; er r.

Gott an nnd betet, obernv se k
Logu in moli.

an-riihren, etwas, dotakniti se vesa.

an sage», napovedati, na/.oaniti.

an-schassen, napraviti, omisliti lsi kast
kopiti; ukauati.

nn-schancn, pogledati. glvcliiti.

anschaulich, »,/./. viden, oiiten.

Anschein, m., c/en. -cs, vnlvu, podoba,
live ; es hat den A., udi sv; allein '
A. nach, kakor vso kaLo.

an-schicken, gotoviti, napravljati; sid) j
zn cttvas, pri;>raviti, pripravljati so
k Lomu a. na kap

Au-schlag, M, udar; naklep.

nn-schlagcn*, nabiti; nameriti; hoch a., !

drago u. visoko ogniti: die Hunde
schl. an, psi ualajajo.

an-schliesten-°, ^>ilkloniti, pripeti c pri-
d.sati; sich eiiiem, pridrnüiti se koma.

n n -schmiegen, sich on etwas, oprijeti
sv, okleniti s>> vesa. j nad kom.

an-schrcieir". einen, uaupiti, cireti sv
an-schwellen*, ch/i m. sein, otekati, otsvi:

napihovati so, narasvati. narasti l
den Ton a. nnd wieder dahinsterbcn
lassen, glas uapnsöati in unpet pri-
derrsvati.

nn-schem", pogledati, gledati. videti;
etwas sur od. als etwas, kako rov
tmotr «. stoti ra kas; nian sieht es
lhin an, vidi so mn.

Ansehen,. gen. -s, pogled; podoba, ,
boo; imenitnost, imo, veljava; zn
^l.. kommen, v imo voliavo '
uadobiti.

ansehnlich, «dch unaten, oeitsn, irdaten,
vvlik; imeniten. „

nn-setzen, nastaviti; Ahren a., v klasje
spustiti sv. (mnenje.

Ansicht, /ll. -en, poglsd; podoba;
ansichtig werden, jemandes, a. jeman¬
den, usglodati koga.

an-siedeln, usssiiti, vsaditi.

Ansiedelung, naselitev,
an-spannen, napeti ; naprsöi.
an-spießen, nabosti.

an-spornen, spodbosti, spodbadati.
an-sprechcn*, icagovoriti; um Almosen
a., miloseine «. vbogaime poprositi.

An-spruch, m. terjatev; praviva; A.
machen ans etwas, lastiti si kaj, po¬
tegovati s« ra kaj; rabtevati; die
Wohlthätigkeit in A. nehmen, dobro¬
delnosti iskati; die ganze Zeit in
A. n., ves Las vrsti «. opraviti dati
(komu).

Anstalt, /.,soi. -en, priprava; ustanova;
Anstalten machen (zu etwas),, pri¬
pravljati sv, pripraviti se.

An-stnnd, m. ea kanje, stanje, odlog,
obotavljanje, pomislek, raderrek;

ohne A., brvr odlašanja; — dostoj¬
nost; mit A., spodobim.

anständig, ucl/. spodoben, dostojen;
po volji.

an starren, einen, naproti sersati a.

Sterleti komu. (mesto,

austatt, prns/i. u c/sn. namosti; na-
nn-stannen, einen, vaditi ss komn, ster-
msti nad koin, oboudovati ga.

ansteigend, «ds. sterm, napst ; sanft a.,
po malem napst.

an-stellen, postaviti; napraviti; v slurbo
djati; Lietrachtimgen a., premišlje¬
vati ; Übungen wurden angestellt,
vaje so se godile.

an stimmen, rapsti (pesem),
an-stvsten*, tereiti: radvti ob kaj lp/".

m. haben), anstoßende .Kammer, blir-
nja irba.

an-strengen, napenjati, siliti, truditi,
gnati'; anstrengend, v^udljiv, tvra-
veu; angestrengter Lauf) dir, lind tsk.

Anstrengung, /'.trud,napenjanje, napor,
an stürmen, an od. gegen etwas, Znati
se, derviti «s proti Lemu; anstiir-
mende Woge, pribajajovi val.

Äntc, s. Ente.

An-theil, M., dsivr; A. nehmen, väsls-
- rsvati se.

8

an-thun*, oblsei, obuti; »srditi, pri-
rallsvati.

Antikenkabinct, «.. Fl. -e, starinsi Kram.
Antillen (Fi.), Antile — otoöss v ine-
biöskem nalivu. škratov.

AntistheneS — uesnsv in prisatels 80-
Antlitz, »r., Fi. -e, obliess. obran.
Antons-Platz, »».Antonov tsr§; -stadt, /'.

L. mesto. ssvst.

An-trag, m., Fi. -träge, ponullba; na-
an-tragen*, nanesti ; ponulliti; auf
etwas a., nasvetovati kas.

an-treffen*, naiti, äobiti.

an-treten*, nastopiti ; ein neues Jahr,
novo leto n. «. naesti; eine Reise a.,
na popotovanss pollati ss. ssanss.

Antrieb, »»,, As». -es, na§on, naZsn-
Antwort, /i, Fi. -en, oäZovor; zur A.

geben, ollZovoriti.

antworten, oll^ovoriti, ollvsrniti.
an-vertrauen, naupati.inroöiti, ranoäoti.
anverwandt, «ei!), einem, v rollu Koma;

der A., sorollnik, rosak.

an-wachsen*, F/i m. sein, narasti, na¬
raščati ; an etivas, prirasti le kakos
rsei; — nbs. n. narssöanss, vara-
stonss.

an-wandcln, obiti ; sprvlotsti.
an-wehen, einen, xibati, pilrlsati (ko^a).
an-weisen*, ollkanati, napotiti : ich bin
von der Vorsehung fast ausschließlich
auf das Rennthier angewiesen, rnsni
so boLsa provillnost skorss ssllino Is
sev. sol. v slunbo in brano ollksnala.

an-tvenden*, obsrniti; rabiti ; alle
Kräfte n., vss inoöi napoti.

Anwendung, /f raba, poraba, stoinen.
anwesend, «ch/. nasoö, prieusoö, xri-
Anzahl, število. eislo; große A.,
(vslikas truma, sila, innoLes; kleine
A., psseioa. snavsrtati.

an-zapfeit, nastaviti ; die Birke a., brsno
An-zeichen, »i. nnawonso, nnak.
nn-zeichnen, nannamovati, nannamsnati.
an-zeigen, naznaniti, povsäati; ovacliti.
an-ziehen*, nategniti; k sebi vabiti;

oblsei, obrchi; den Athcm a., sapo
k sebi potsZniti; pollubati.

An-zug, »r. pribocl; obiska, oprava,
an-znnden, narAati, napaliti, priLZati.
Apfel, m., Fl. Äpfel, sabslko.

Apfel-baum, m., sablan /i

Apollo — boZ pstsa in goäbo, innasleo
lirs, voänik Nur; in Aositels vssb
umetnosti.

Apostel, »n, p/. - «A. apostels.
Apotheke, /l Iskarniea.

Apotheker, m„ Fl. - ?A. Iskarnik.

Appetit, m., AS», -es, sla ; mit A. essen,
rall sssti.

April, »r. april, mali travsn.
Äquator, m. gs». -s, ravnik.
Araber, nr., Fl. - SA. ^.rabse.
Arabeske, araboslca — a. so obiti
lkiueii umotniskib irllsikov, ssstav-
Issni m rastliiiskib pollob ali pa is
innoAovsrstno prsplotsnib eort.

Arabien, AS», -s, -trabisa; — ara¬
bisch, «<lF arabijski, arabski.

Arak, m., gs». -s, ralcija — Lganso ir
laskoma psena «. ir kokosove palms
i. t. n.

Arbeit, Fl. -en, clelo, posel.

arbeiten, llslati; napravlsati; sich müde
a., L clsloin «. pri llolu vtrulliti so;
aus der Erde a., i^ ^sinlss krasiti
«. lomiti ; — r>bs. -r. llslanss; ^i-
banss. spl. -innen, klolavba,

Arbeiter, >»., pl. - «A. äelavee; — in, /l,
arbeitsam, «<l). äelaven, priäen.
Arbeits-amcisc, /r (mravlsa) äolavlca.
Arbeits-geräthc, ». säolavslco) oroäss.
Arbeitsleute, Fl. äolavei.

Arbeits-lohn, m. ^asluLsle, menlla.
Arbcits-rcgel, /i voäilo pri äslu.
Archipelag, A«». -Z, otoönsto inorso,
n. pr. gorsko, inäissko.

Architektur, stavitslsstvo; stavba.

^Archivar, /»., Fl. -e, pisinobraneo, ar-
kivar. rlobno "^visaenostso.

arg, ach), ^el, bull, Zloben ; mit a. List,
Ärger, -»., ps».-s, nevolsa, serll, togota,
ärgerlich, ach/, nsvolsen, bull; rloben ;

ä. sein über etwas, nsvolsen biti
imrall öesa; das ist ü., to (ölovoka)
seri a. mora seliti.

Argiver, m., Fl. - SA. ^rAivso — pro-
bivavoe AorskoZa mosta Lr^os; —
-Lisch, «ch/. arhivski.

arglistig, «ch/. nvisaöen, 2vit, lokav ;
der A., prskanssnse.

arglos, «ch/. krotak, bre^ bullobnosti.
argwöhnisch, «ch). sumlsiv, NWauplsiv.
Arkadier, m., Fl. - «A. L.rkaäeo.
arktisch, «ch). »rktiski, severni.

Arm, »n, Fl. -c, rame (As», ramena),
rama, roka; — panoga; — in die
A., v naroess; — Ärmchen, ir. rokioa.
arm, ach), nbox, roven; der A., uboLso,
rsvsL, siromak.

d

ärmlich, c«//, »koren, koren, sirouraski.
armselig, «äA. böäen, ubog, boren,
Armut, /i ubortvo, siromaštvo.

Amte, /! Letev, terjatev, bratev, po-
, biranso; priäolsk.

arnteil, robi, kositi, spriäslks) sprav-
.. lsati ». spraviti; priäoiati.

Arnte-segeu, m, polsski blagoslov ; bo-
.. 8!>ti priäolsk.

-lrntezcit, ess Lstvv, Lotva.
urvnmtisch, «cis/. äisavsn.

Art, /i, pl -en, pristvarsonost, Isst-
nost; versta, plomo ; način, sv^s ;
vljuänost; dieser Ilrt, to vsrsts, tak;
aus diese A,, po takem naöinu, tako;
jeder nach seiner A., vsak po svosom;
es muß eine A, haben, mora kas ,
pisati; dies geschieht ans verschic-
dene A., to so mno^ako xoäi; eine
A. Gras, nekaka trava,

Artaxcrxes II, Mncmvn — porsisanski
Krals I, 405 — 362 pr. Kr,, «in in na-
sloänik Darisa II, fprisaren.

artig, «äA. sxoäobsn. liöen ; prilsnclen,
Arznei, /l, pl -en, lok, näravilo.

Arznci-glas, rr, stoklonioa ra lok «,
rclravilo,

arzneilich, c«ch', lokarski, Zdravilski.
Arzt, zol Ärzte, Zdravnik.

Asche, /', popol-, zu A, verbrennen, na
xspol seL^ati, spopoliti; in A, legen,
v popol sproobeririti, vpopsliti.

Aschenmasse, inuoLisa pspsla.

Aschen-rcgen, ävL «, ploba pspsla,
Aschcnstreu, /!, pvpolsonso,
Aschermittwoche, pspslnioa.

aschgrau, nä.s. popslirat; a, Papagei,
siva papiZa.

Asiate, m., pl.-u, ^isaneo; -tisch, «ä,s.
arisanski, arisski,

Askanius — Ilnssov (-konsas-ov) sin,
ss vrriäal^lbalonAo in postal praävä
albanskib Kralsov, in ktorib roäu
sta bila tuäi Romulus in ksinus.

Aspern, rksprs(pl) — vas blrroOnnasa,
Mana po onäosnsi bitvi I, 1809,

Ast, M,, pl Äste, vesa; panoga ; —
Ästchen, Ästlein, -r, vssios, sibiea.

?lst->vinkel, »r. kvtie msä vosanra, ko-
bilioa,

Ast)l, pl -e, priboLalisso, savotss.
Athem, M,, pe», -s, sapa, äib; zu A,
kommen, yäsopiti so, rasopsti,
athemlos, acks, brsr sapo; ich komme
fast athemlos, prisoxsm.

Athcm-zng, m, äib, äiblses.

Athen, rltens (pl.) — sslavno mssto v
^.tiki (Attika); — Athener, m., pl.

- SA, ^tonsan; — athenisch, crch',

»tonski, jbanss, sapa,

athmen, sopsti, äibati; — vbs. », äi-
atlantisch, r«is, atlantski, sMriki.
Atlas-gebirge, », Mra .-ttlas v ssvernss
Athnivsphäre, /! vränli, rrak,
Ätna — sopka sotzmsvna gora) v 8i-
oilii,

Ätolier, in., pl - «A, Iltolso.

Au la. Aue), -en, lox, loka; trata,
auch, so»A. tinli; wenn a., so tnäi,
akoravno.

?lucr-huhn, -r. cllvsa Kura.

auf, ^rasp. r <I»k. in «cc., na, po, v;

— auf und nieder, ssori xa äoli:
auf und ab, xori pa äoli. tss in
seru ; aufs beste, prav äobro; auf
nun! na N0AS ; aus dass, MUA. äa.

auf-athmen, vräibniti, oäabniti ss.
auf-bcwahren, od. -bcwareu, braniti,
«braniti.

Aufbewahrung, /! bransovanss
auf-bictcn*, sklioati, xosvati; seine

Kräften., vss svoso inoei napsnsati;
alles a., vss prinaäsati si.

auf-blascn*, napibniti; uakoöinerliti;
die Federn a., psrss našopiriti.

auf-blickcn, kvišku xoZIsäati; sprs-
Alsäati, poAlväati.

auf-brechcn*, Mlonriti, proäroti; —

m. sein, preäroti ss; vrävissniti so,
oäriniti.

auf-bringcn*, po Kousu spraviti; ra^-
ärsÄti; nasaäiti; skup spraviti,
nabrati, äobiti.

Anf-bruch, in. prslom; oäboä.
auf-bücken, sich, vrkloniti so.
nuf-drciugcn, vsiliti, vriniti.

Aufenthalt, »r., Asu. -cs, ostanek, po-
inuäa, bivanss; stauovalisco.

Anfenthalts-ort, »n, stanovalises, pro-
bivaliseo. sbuäiti.

auf-erbauen, vrr;iästi, postaviti; sxoä-
auf-erlcgcn, naloÄti.

Auferstehung, f. vstassnso (oä mertvib).
Auferstehungsblunie, f. vvotioa vsta-
sonsa. sssnsu.

Aufcrstehungs-gruß, m. xonärav k vsta-
auf-erziehen*, vr;rsäiti, oäAositi.
auf-csten*, posssti, snosti.

aus-fallen*, p/i m. sein, pasti na kss;
pokornost sbuäiti, Luäen rästi ss;

10

auffallend, acl/. čuden. possbsu ; oöi-
viden.

nuf-fangen*, vjsti, vloviti, loviti.

Auffassung, f. rarumenje. premislek:
vfstsg.

aus-finden*, naiti.

auf-flicgcn*, p/'. ul. sein, vrlststi.
auf-fordern, resno porvati; nagovoriti.

vaditi, spodbuditi : veleti, okarati.

Aufforderung, /'. rabtvtov, poriv, na¬
govor ; ukar, povelje.

auf-fressen*, porroti; porobati.

anf-führen, naverti, navoriti; posta¬
viti. vrridati: sich a., obnašati ss,
vesti ss; (Spiele) a., predstavljati. (

Auf-gang, m. vrbod, vrlrajanjv.

auf-gcben*, naloriti, naročiti ; odka-
ratipdatl; oddati; pridati; popu¬
stiti ; Worte a., besedo staviti : die (
Hoffnung a., obupati luad eiinl.

uuf-gehen*, p/'. m. sein, vriti, vzbujati;
vrkliti; odpreti sv: navduševati ss:
die Thür g.auf, duri ss odprö; das
rechte Licht g. mir ans, spregledam,
ravsm ss.

auf-habcn, na glavi inwti.

auf-halten*, ustaviti; raderrati, po-
muditi; sich (irgendwo), bivati, der-
rati ss; sich über etwas, lmdovati
se nad čim.

nuf-hängen, obesiti,
auf-hänscii, nakopičiti.

auf-heben*, vrdvigniti; pobrati: sbra-
niti, spraviti, braujsvati; odpraviti :
das Kleid a., podpasati «. spodrs-
eati ss; (ein Gesetz) a., prskiicati.

anf-hetzen, naščuvati; podseuvati; spo¬
diti. snebati.

auf-hörcn, nobati. minuti, odleči, prv-
auf-jagcn, spoditi, vrdvigniti, vrdvi-
govati.

aus-kaufen, pokupiti.

auf-kleben, prilepiti, pritisniti,
msi-klvpsen, rartolči.

auf-ladeu*, naloriti. nakladati ; nava¬
liti ; sich etwas a., nadeti si : (na !
vrat) nakopati si kaj.

auf-lauern, eineni, prorati na koga;
ralerti ga.

auf-legen, naloÄti, djati (na Kaji,
auf-lesen*, pobrati, pobirati.

ans lockern, rarrabljati; rušiti,
anf-lvseu, rarvsrati; raztopiti.

auf-machen, odpreti; sich a., vrdvigniti
se, na pat napraviti ss.

aufmerksam, uch'. pazljiv, paren, po¬
koren.

Aufmerksamkeit, /) pazljivost, pokor¬
nost; mit A. und Glauben zuhören,
parljivo in verno poslušati.

Aufnahme, sprejem, sprejetje; prs-
nočevanjv.

auf nehmen*, sprejeti: pobrati; najeti;
etwas übel a., ra rio vreti kaj.

auf-opfern, darovati, rertvovati.

Aufopferung, dm-itev. rertva; dars-
rljivost.

auf-packen, naloriti, radeti.

ans passen, pariti; einem, pristrvči, ea-
kati koga; — vbs. ». proravj s, ča¬
kanje.

auppflanzeu, nasaditi, nastaviti.

auf-picken,rarkljuv!>ti: pobiratifs klju¬
nom).

anf-raffen, pograbiti; sich a., pobrati se.
auf-rageu, (p/, m. Haberl), kvišku molsti,
aufrecht, mi/, pokončen, vrklonjsn:

— «da. po konou; n. stehend, po
koncu stoječ. (miriti.

auf-regen, vrburiti; rardrariti, vrns-
Aufiegnug,/. gibanje; nemir, rardra-
rvnost.

auf-reißen*, rartergati, rarprati. pa¬
rati, rurdrvti; rarganjati; — p/) m.
sein, rarprati so, prodreti ss.

auf-richten, po koncu postaviti c«, obsr-
niti; vrdvigniti; (die F-edern) a.,
najsriti, uassrLiti.

arlsrichtig, «d/, odkritoserčen.

Aufrichtigkeit, odkritoserčnost.
Auf-rnf, m. poriv.

Aufruhr, m., ^sn.-cs, upor; Geist des

A., upornost. fsuti.

ans-schidsien, v več verst naloriti ; na-
Ausschichtutlg, /) kopičenje; versta,
auf-schieben*, odloriti, odkladati.
aus-fchieszeu*, p/', ur. sein, pognati.

vrrasti.

auf-schlageu*, udariti (na kaj); rar-
tolči; lein Buch) a., odpreti: die
-lugen a., oči odpreti, spregledati;
die Hose a.,blačo ravilrati; die Horden
a., kolibe (tamarjvl narediti, posta¬
viti; die Wohnung a., vseliti so;
zuweilen irgendwo die Residenz a.,
včasib kje prebivati «. štolo vati;
ldie Schwallzfedcrn) a., rarpoti; —
x/. m. sein, poskočiti; der Centner
schlägt a,, cent so podraÄ.

auf-schlitzen, rarprati, rartergati.

11

aus-schneiden* raxrexati.

auf-schrecken, vxplaSiti; - p/, m. sein,
vstrasiti so.

auf-schreiben*, xapisati. napisati.

auf-schwellen*, p/. m. sein, oteöi. nn-
poti ss.

Aufseher, i».. />/. - --7/. nadxoruik.

auf-sctzen, postaviti. pvlo-üti; ldeu Hui!
n., pokriti; <die Krone) a., na xtlnvo
dsati.

Aussicht,nadxorstvo, varstva; dieA.
führen, paxiti ins Kuss, ns skerbi
imeti (kos).

ailf-sitzen*, pf. in. sein, sesti ins kasu
posaditi so; lkousa) xasesti.

aus-spcichern, r xitnioo nasuti ; nako-
piciti.

aus-spcrren, odpreti, odkleniti,
auf-spicleu, igrati ; ^osti, xaZosti.
nus-spriugen*, p/l m. sein, n;i mm-e ".

kvišku poskočiti, pubniti; pobiti.

aus-sprießcn*, 7/. m. sein, vrkliti, berst
pognati.

auf-sprossen, //. in. sein, vxkliti. kliti,
frisch aussprvsscudcs Feld, xelsnebo
polsv.

Auf-stnnd, m. vstasa, upor. punt.

aus-stehen* p/". in. sein, vstati vxdviu-
niti ss.

auf-steigen*, ps. m. sein, kvišku iti 0.
Isuti; vxilvi^ovati ss, popeti se; na-
prss pomakniti ss, prestopiti (kam);
allmälig aussteigcndes Land, pola-
xoin-i vxdviz-usoöi so svvt; — vbs. m.
vxdvi^ovanss.

auf-stellen, postaviti, razpostaviti; na¬
staviti; die Behauptung n., terditev
xsstaviti, xaisti skas) torditi.

aus-suchen, poiskati, iskati ; — ud«, -s.
iskanso.

anf-thanen, pf. in. sein, tasati ss, ota-
.jati so; skopneti; — aufgcthaut, tal,
kopen.

aui-thun*, oclprsti. srnbilo.

Aus-trag, m., pl. -träge, povslss, na-
auf-tragen*, nanesti; sna mixo) pri¬
nesti ; naročiti, ukaxati.

auf-trcten*, pf. m. sein, stopiti na kas
«. na no^o; nastopiti, prikazati ss,
priti; Sänger tr. auf, psvoi nasta-
piso ; niit einer Anklage gegen einen
n., toniti ksAa. sbuditi so.

auf-wachen, p/l in. sein, xbuditi sv, pre-
aus-ivartcn, postreči, strebi.

Anfwärter, m., p/. - stroitaj.

aufinarts, o-tr. kvišku. navxxor.
auf-lveckeu, xbuditi.

aus-weichen, raxmsöiti: rsxmoöiti; —
p/l m. sein, raxmobiti se.

auftniersen*, navreöi, nanesti; eine
Frage a., uprasause nastaviti.

auf-zichen*, kvišku potegniti: naviti:
raxvlti; vxrediti; ldie Glocke) a., xvon
lv rvonik, obesiti.

Auf-zug, m., sprovock; oprava.

Auge, »., c/en. -s, pl. -n, oko; große
Augen machen, debelo xlsdati; die
A. hin und her werfen, okroA gle¬
dati ; — Äuglein, n. oeeses. oeios.

Augen-blick, m. trenutek. Irip.
augenblicklich, «ds. bipen ; —- adr. kos.

ta l>ip. ko bi trenil.

Angen-sleck, ur, pex;a 0. inadeL v oöesu;
spri poru) obesa sna repu).

Augen-lied, od. -lid, n., pi. -er, trspal-
nivii. vobioa,

Augenmerk, n.. Aon. -es, pogled: oil.
namera; das A. aus etwas richten,
pokornost na kas obraöati.

Augeu-schein, »r. vAled ; in A. nehmen,
»xleilati. s/.dravn xa oei.

illugeii-trost, m. smetlika — xelisoe,
Vlugsburg mesto na üavarsksm.

Augur, »».. AS», -s, ps. -en, ptiöexle-
dee, av^ur.

August, avgust, veliki serpsn.

Aurelian — brabri rimski oessr Iota
270-27.1- po Lr.

aus, praep. x dot., ix, od ; — adv. ven.
aus-arbcitcn, ixdslati; sestaviti, xloxiti.
aus-bessern, ixbolsSati, popraviti.

aus-beuten, etivas, ixpraxniti; uLivati;
dobiöek vloöi ix evsa.

Ausbeutung, Z. ixvaxanso; nÄvanss.
aus-bczahlen, ixplaeati; plaLsvati.

nus bieten*, ponuditi; Geld a., denar
ponusati; zum Verkaufe a., na prodaš
postaviti. ssiti, ixuriti.

aus-bilden, ixobraxiti; ixdvlati, dover-
Ausbildung, /) ixnrjinisv: ich gehe an
die A., xaönem se uriti.

aus-bltten*, ixprositi.

aus-blasen*, ven pibniti, ixpibniti;
upibniti, upilrovati; ausgeblasene
Eier, ixpilraua u. praxna sasoa.

aus-bleiben*, m. sein, ixostati, ns
priti-c die Strafe bleibt ihm nicht
ans, kaxni no odide.

ans-brechen*, ixlowiti; — p/) m. sein,
poÄti; xaöeti so; ven bnluriti 0,

12

spustiti SS ; der Krieg br. aus, vojska
SS vname ; in Jammergeschrei a.,
vek zagnati.

aus-breiten, razširiti, razgerniti, raz-
prostroti, razprostirati, razprostra-
uiti; mit ausgebreiteteu Flügeln, z
razpetimi (razprostertimi) porotmi.
ans-brcnncn*, izpuliti, izzgati; —

m. sein, izgoreti; ausgebraniii, iz-
gorol, požgan.

Aus-bruch, m. izbrub; bljuvanje, ri-
ganjo; zaeotek.

aus-briiten, izlsei, izvaliti.

Ausdauer, sterpljivost, poterpezlji-
vost, neomagljivost, stanovitnost.

aus-daucrn, prsterpeti, us vtruditi ss;
ostati ; — ausdauernd, ach", terdsn,
stanoviten, nsvtrnclen,

nns-dchncn, raztegniti, raztezati, raz-
peti, razširiti, razprostirati : aus¬
gedehnte Waldung, razprostranjen
gozd.

Ausdehnung, /. razteza, širjava,
aus-dcnken*, izmisliti,

Aus-druck, m., Jil. -drücke, izraz, bosocka,
aus-drücken, iztisniti; sich a,, izraziti
ss, povedati.

ausdrücklich, ach/, razloöen, izrseen; —
»ckv, razloeno, razgovetno.

ausdrucksvoll, ach/, izrazen, f(kozo).
Ausdüustung, para, pub; blapvujo
auseinander, acka, vsaksebi, naraven ;

— v couixos. rav-, n.*xr. -falten,
razgerniti, ockviti;-schlagen*, razbiti ;
einen Fächer, votsrnioo razpsti; —
-springen*, L/. m, sein, razskoeiti so,
razpoöiti ss; die Kapseln spr, a,,
glavioo ss prozaju (^)r, prožiti); —
s, a, stieben, finversten.

aus-erlesen*, izbrati ; — «clch izbran,
uus-crwählen, izvaliti,

Aus-fall, M, izpad, izskok; sie dienten
zu Ausfällen, sluzili so za ven udar-
zanjo. fpasti.

auS-fallen*, //, in, sein, izpasti, ven
aus-finden*, nsiti, zaslediti.

ausfindig machen - ausfindeu,
nns-flicgcn*, 7/, m, sein, izleteti ; ven

«, z ckoma zlototi.

aus-fließen*,-/, m, sein, izteöi; ven tsöi,
Aus-flug, m, izlet; palst, xobod.
Ausfuhr, /, izvoLnja, izvažanje.

aus-führen, izvesti; izvezti, izpeljati,
izvoziti, izvažati ; izvsrsiti.

aus-stillen, izpolniti, napolniti, zadelati.

aus-füttcrn, izpitati; podložiti, ob-
stlati, obstiljati; das Nest ist reich
ausgcfüttert , gnjozdo je znotrej
mebko obstlano.

Ansfüttcruug, /i abstilja, oblaga.
Aus-gang, ar, jzbacl; izick. konsv.
Ausgaugsschivelle, /i izbockui prag,
aus-geben*, izdati. izckajati,
nus-gchen* //. m, sein, ven iti a, Ko-
ckiti, iziti, izhajati ; z «loma iti; po-
tevi; nsbati; a, nach etwas, iti po kaj.

ausgestickt, ach/, izsit, izvezen,
ausgezeichnet, «c/,/. izversten, znamenit,
ans-gießcn* izliti, razliti, razlivati,
aus-gleiten*, K/i m, sein, spodsrsniti
ss; spoclpolzniti,

auS-glitschen - ansglcitcn; spncklotsti,
aus-graben*, izgrebsti, izkopati; — abs,
», izkopavanje.

aus-haltcu*, prostati, prebiti, tsrpoti,
sterpoti; obstati; preziviti; obdsr-
zati; den Ton a,, glas dsrLati.

aus-harrcn, (/o/i m, haben), stsrpsti, do
konva stanoviten biti, ne omagati;
duldend a,, potsrpoti; ausharrcnd,
«ch/, sterpljiv, stanoviten,

aus-hauchen, ivsopsti; sopsti, ckibtsti,
aus-hauen*, posslcati, izrockiti (govck);

in Stein a,, v banien vzrozati,
nns-höhleu, izvotliti, izckolbsti,
Aushöhlung, /l izvotljonjs; votlina,
aus-hülsen, ivlusölti, fckati boga,
aus-hungern, einen, izlaöniti, izstra-
ans-jäten, izploti,

Auskehlen, abs. u, narozovanjs goltanoa,
aus-kriechcn*, m, sein, izlszti; iz¬
valiti se, svati so komu,

aus-lachen, einen, smejati cr, posmolro-
aus-laden*, raztovoriti, razklackati,
Ausland, rr,, Asu, -es, tuje cksLelo
tujina,

aus-lassen*, izpustiti; seinen Zorn (Hass)
a,,znositi so (nack kom), jozo oblackiti,
ans-laufen*, ven teei, irtsLi, potoči,
iztekati sv; — odplavati, odjadrati;
in Flügel a,, na Konen psrotko imeti;
das A, des Schiffes, odplutjo ladjo,
Ausläufer, - sc/, h/cri rasttlnr)
odraslsk, živiva.

ans-legen, izlnziti; obložiti, opaziti,
aus-lesen*, izbrati, prebrati,
aus-liefern, izročiti, oddati, izdati,
aus-löschen; (schw.) ugasniti (kaj), po¬
gasiti ; izbrisati; — (stark) m.
sein, ugasniti, pogoreti.

13

aus-macheu, «dvoriti, dslati, Siniti;
rnosti; dozirati, določiti; »stoti
(boZa); biti; sie m. meinen Reich-
thum ans, v njib obstoji mojo bo-
Ksstvo.

Ausnahme, /l irjsma, irjemsb; mit
eineur cine A. machen, s bom drn^ais
ravnati; urit A., irvremsi; rarem.

ausnahmsweise, «du. irjomim, irjo-
inoina.

aus-nehmen*, irvroti, ven vrsti; videti;
sich a., videti «o, rdeti se ; den Ossa
ausgen ommen, Oso irvremsi ; — aus¬
nehmend, <rdv. posebno, nenavadno. !

aus-pfeifcu* einen, rvir^ati bomu.
aus-pliindcru, opleniti, oropati.

aus-polstern, oblariniti, obloriti; —
ubs. -r. obbladanjo, odloga.

aus-presscn, irtiaeiti, irrsti (-rmom);
irmastiti.

aus-prüfeu, irprasati; irisbati.
aus-rechncn, irraeuniti, raöuniti.

aus-reichen, irts^niti, irbajati; rado-
stovati.

aus-reißen*, irdroti, irpuiiti; — F.
m. sein, njiti, irberati.

mis-richten, opraviti; einen Befehl a.,
povod« irversiti; eine Hochzeit a.,
svatbe napraviti. srar^lasati.

nuo-rufeu*, vrblibniti, ranpiti; oblioati,
auv-rilhen, poöiti, poöivati.

oile-riistcn, vkorakati ; opraviti, o.sber-
osti; ich r. eine Flotte a., brodavjo
napravim.

Aus-saat, /'. setev; posövsb.

aus-siien, irssjati, rarsojati; — vbs. -r.
sesanje, setev.

aus-saugcu*, irsesati, (ven) sesati,
ans-schenken, točiti, prodajati lpijaöa).
nns-schichten, irverstiti.

aus-schlasen*, naspati se.

aus-schlagcnch irbiti; ravrsöi, ns spre¬
jeti, ne marati (ra kaj) ; (borst) po¬
gnati.

aus-schlcudcru, irmetati.

aus-schließcn'^, ven rabloniti; irklju-
eiti, irloeiti, irpabniti.

allsschlicßlich, «d.s. irbljnöljiv, jsdin.

aus-schmiiden, okititi, obinöati, oralj-
sati, krasiti.

aus-schncidcu*, irrerati. spati,
nus-schreiteu*, in. sein, stopiti, sto-
ans-schiittcn, irsnti, irtresti.

aus-schweifcn, irplukniti; — rato^njeno
orsravati, irslokati; ausgeschweiftes

Blatt, irslokau list; — örsr pravo
moro njiti; ausschweifend, ad,s. rar-
urdan. srodnost.

Ausschweifung, Z'. rarurdanost, ns-
aus-sehcuch videti se, rdeti so; biti ;

gut a., lopo rejen a. rdravs barvo
biti; wie cine Rispe a., tab biti bo
lat; wie sicht er aus, baboson je;
der Berg s. sonderbar aus, Aora je
öudno pristvarjsna; — vds. vr. po¬
doba, postava, obrar.

außen, adv. vns, runsj.

außeu-blcibeu*,^Z uu sein, rnnaj ostati;
irostati, rastati.

aus-seuden*, (ven) poslati; rarposiljsti.
außer, ^vas^>. r dat. raru», rnnaj.
außerdem, ^kdv. rarnn tvZu.

äußere, ad,j. oom^. nnanjl; poverbni;
das A., runanjs, rnnanja podoba.

außerhalb, ^raep. r yerr. pa ade. rnnaj.
äußerlich, ach-, unanjip— adv. rnnaj.
äußern, rarodsti, rarodovati; barati;

sich ä., rvöi.

außerordentlich, och. nenavaden, irun-
rsdsn; — adv. nenavadno, jabo, silno,
äußerst, och. .s rip. najsbrajnoji; am ä.

Nande, prav na braji.

aus-scpen, irxostaviti; irpoloriti (otro-
ba); podvreči.

Aussicht, /h -cn, rar^lsd; nadeja ;
es steht in A., pričakuje ss.

Aussichts-Punkt, m. braj r (lepim) rar-
Aledom. sviti.

aus-svhuen, pomiriti, vpobojiti, spra-
aus-spauncu, rarpoti, rarprostreti; ir-
proei; nilsgcspanutes Thal, rar^er-
njona dolina.

nus-sprcchcu*, irrsöi, ir§ovoriti; sich
n., svojo misli rarodsti.

Aus-spruch,»r. irreb; bossds chd.); rar-
sodba; den A. thun, rarsnditi.

nus-spülcn, irplabniti, irprati.
aus-steheu*, prestati, probiti, xroterpsti.
ans-stcinen*, m. sein, ven stopiti,
irlorti.

atis-stellcn, ven postaviti, irstaviti;
sich der Gefahr, v napast (/'.)«. nevar¬
nost postaviti so; zur Schau a., na
oglod postaviti; einem (einen Fehler)
n., oöitati bomu (baj), grajati Fa;
einen Schuldschein a., dolLno pismo
narediti.

aus-stopfcn, natlatiti, napolniti.

aus-stoßeu*, ven pabniti, irvrvöi; ein
zelne Seufzern., nobtsrikrstrastobati.

14

aus-streckcn, irtsKniti, rarpoti, razpro-
stirati; die Zunge a., sszik ven po¬
moliti; auf dem Beite ausgestreckt,
UL postolsi lsžoe. ssiti, sesati,
aus-streuen, raztrositi, razsipati, tro-
aus-suchen, iriskati, izbrati,
aus-tapezieren, opeti (-pnom), obložiti,
aus-theileu, razdeliti, deliti.

aus-thuu*, kilovati; odložiti; sioöi.
Australien, L-vstralisa.

aus-treiben*, izgnati, ven Zoniti.
aus-treten*, iztoptati, izmeti; — p/.

m. sein, ven stopiti, nastopiti ; aus¬
getretenes Wasser, voda, ti sv na¬
stopila so razlila Srez brsFovs;

— vbs. -t. izstop ; das A. des Flusses,
povoden /.

Aus-tritt, m. izstop.

aus-trocknen, posušiti; — J,/. in. selu,
posušiti so; — vb«. »». posasenss. !

nus-wachsen^, xr/. ur. sein, izrasti: od¬
rasti.

aus-wähle», izvoliti, izdreti.

aus-wanderu, p/. ni. sein, ven «. proe
potoKniti sod kodi), izseliti se, oditi.

Auswanderung, /. izselitev; N. der
Plebs, uskok prostora lsudstva.

auswärts, ade. ven; zunas; n. ge¬
richtet, ven okernsen.

aus-ivaschen*, izprati, izuriti. sxovor.
Aus-Weg, m. izlrod, pot; pomoL/.; iz-
aus-lveichen*, p/. m. sein, einem, uga¬
niti so komu, ogniti s« Ka.

auswendig, -rcw. vne, zcrnas, odzrrnas,
aus-werscn*, izvrsöi, ven vreei; iz¬
motati ; in sobo motati, blsuvati;
ein Netz a., mrežo vreei.

aus-wittern, foet vre»t«««- izmesti so,
zopet razvedriti se ; — i^volmti, na¬
slediti.

Aus-wuchs, -n., ^i/. -wüchse, izrastek;
Ferda, derKa sna drevesu >.

Auswurfs-kegel, blsuvasoea dopisa.
Auslvurfs-krater, »n. dljnvajndo -.rolo,
dl. liv.

Auswurfs-stvff, <». iznreöek.
aus-zahlen, izplaöati.

aus-zankcn, zinersati, kregati, ošteti,
aus-zeichnen, poslaviti, odlikovati.

aus-ziehcn* izvloöi. izruvati: sleci;
sezuti. sezuvati; — ^>/i ni. sein, ven
iti, oditi, odriniti.

aus-zieren, okititi, okinöati, okrasiti.
Ava, Java — otok v dnžnenr nrorsi.
Ave Marija, SoSLsna si Narisa.

Avignon, ^tvinson - prestaro mesto
v sužnss Braneii, kser so svose dni
stolovali irektsri papeži.

Axt, /., -rl. Äxte, sekira.

L.

Baal, (malik) Dal.

baar, od. bar, a,.ls. Kol, bos; Kotov;
v Kotovem dsnarsi; b. Groschen, tsrd
Kros.

baarftrß, acl«. bos.

Baarschaft, gotovina.

Babel, n. Label.

Babylon, Babilonsko mvsto, Babilon.

Bach, m., Bache, potok; — Bäch¬
lein, ». potoček. srepka.

Bachstelze, pastarieiea, pliska, treso-
Backe, /. sod. Backen, m., p/. - -»A.), lies,
eslsust /.i vorstehende B., izbudnsona
lica.

backen ; st. bäckst; buk; habe gebacken, psöi
so, ovroti sv; — schw., „a. ^,/i ge¬
backen, poöi. ovroti; in Ohl b., na
olsi ovroti.

Back-ofen, m. peö sza Krad psöi) /'.
backofcnföriuig, «ckj. psöi podoben.

Bad, n., p/. Bäder, kopol (Aert. ko;>«Ii>,
ivarmes B., toplioo (x/.;.

Bade-gast, m. kopavso, kapelnik,
baden, kopati, kopati so.

Baden, Badonsko.

Baden nrosto na Uolonsem rkvstris-
sksnr x žveplenimi toplioami in lopo
okolioo.

Badc-ort, kopol /.; toplioo r

Baharcin — ntoöss v xsrnisskom na¬
livu r nizkim pa rodovitnim Klav¬
nim otokom Xval.

Bahn, p/.-en, oosta, draKa, Kar/.;

B. brechen, pot narediti.

bahnen, einen Weg, pot narediti; sich
den Ausgang b., pot narediti si ven,
ven. pridroti.

Baiern, Bavarsko.

Bakony-wald, m., bakonsski Ford n-i
OKvrskom, 12 mils dolg- in 2—5 m.
širok.

baktrisch, «As. daktrisski^

bald, o ir. kmalu, derž, skores; bald
— bald, rdas — rdas.

Baldachin, on, p/, -e, - nebo, ki se radi
pri proosssi. sdorski.

Balduin vo;i Flandern, Balduin lian-

18

Balg, m., pl. Bälge, mall; koLa, lvv.
Balgzieher, m., pl. - SA. mobovloöso.
Balken, m., pl. - »A. tram, bruno.

Ball, „n, pl. Bälle, oblo ; kopa, kropa ;
msöa, M^a; plos. svitek, ravos.

Ballen, »r., pl.-SA. kopa, Drucks; ra-
ballen, stiskati, stisniti; sich b. kopiti so.
Bambus, m. bambus. sokussn sack.
Banane, /i banana, rasska smokva —
Banatgränze, /. banatska Zranioa.

Band, »., pl. Bänder, trak, vsr /i;

— pl. Bande, okovi (m.), vori, spono.
Band, pl. Bände, rvorek, knsi^a,
bukvv spl.).

bündiger;, krotiti, vkrotiti.

Bandit, w., pl. -en, tolovas.

bang, vd. bange, «-lf. tesen; britek, plab;

einem b. machen, skerb ckolati Koma.

Bank, /'., -r/. Bänke, Klop /.

Bankett, n., pi. -c, pusockina. skloti.
bannen, priivrati. priliiti; rarotiti, ra-
bar, ach). s. baar.

Bür, »i., pl. -en, mockvock.

Barbar sa. Barbarei, w., p/. -en, ino-
straneo, tuseo; l?orrisan; ckivsak,
suroveo, barbar. sporrisanska v.

Barbarcn-Heer, n. iiarlwrska vojska;
barbarisch, ach/. barbarski, ckivssski.
Barbier, m., p/, -e, briveo.

Baren-Graben, Ni. mockvoäsi graben.
Büren-)agd, /i lov mockvockov.

Bürcn-lvch, „. bering, bnockvocksa sama.
Bürenmiitze, /i mockvocksa kapa, svocku".
Büreu-wirth, kerömar .,;>ri mock-
barsuß - baarfuß.

Bärin, /i, pl. -neu, mockvockka.
barmherzig, «,//. miloseröen, vsmiissu.
Barmherzigkeit, /i miloserenost, vsmil-

sonso ; B. an einem thun, vsin. ska¬
kati komu.

Barre, /i ckrox;; palica ln. jir, srobru).
Bart, m., pl. Bärte, bralla; berko <pl.i.
bärtig, m/s. braclat.

Basalt, w., A<m. -es, baralt > kameni,
basaltisch, achf. baraltov. sstriöina.
Base, /i tota; usna ; Iiratrank» ; so-
Basis, /i polistava, stesalo; sprl/ista)
lino.

Bassa, in. pasa - turski naslov vsob
vissib uralinikov, rlasti pa cko/.vlskib
pozlavarsov.

Bast, m., Asn.-es, lizso,

Ban, m., A-m. -es, pl. -e u. Bauten,
stavba rickanso, stres; B. der Berg¬
werke, kopanss ruck, ckslo v rucknikib.

Bau-art, f. stavba.

Bauch, M., pl. Bäuche, trsbub.

batten, rickati, »trositi, ckolati, serickati,
stosati; Acker b., polso obckolovati;
ein Nest b., ^nsorcko ckolati; der Same
ist vorthcilhast geb., somv so vAvckno
pristvarsono; auf einen b., ranasati
so, staviti kas sna ko^a); — vb.s. »r.
ricksnss, ^rassnso, tosansu; obckolo-
vanss; sasoiiss, sotsv.

Bauer, m. ; As». -s, pl. - 8A. äolavso,
obckslovaveo; — Aen. -n, pl. -n, kmet.

Baticrn-Haus, -r. kmotovska bisa.

Bancrn-Hof, un kmotovsko pobistvo,
kmstisa.

Baucrn-weib, ir. kmotioa.

Bauers-irrann, pl, -leute, kmst.

Bau-Hvlz, ». ibosarski) los.

Bau-kunst, /i rickarstvo, stavitslsstvo.
Bannt, >»., pl. Bäume, ärovo; —
Bäumchen, Bäumlein, -r. ckrsvesos.

Ballm-ast, »i. vssa.

Baum-dlatt, -i. list, poro. smosster.
Bau-meister, m.. stavitsls; rickarski
bäunren, (gcw.) sich b., vrpsti ss, vrpsn-
sati ss.

baumlos, «elf. elrovsa praren.
Baum-öhl, n. laZko olso.
Baum-Pfahl, in. Kol.

Baumpflauzung, /i ärovssni rasack.
Baumrinde, /i lub, (ärovosna) skorsa.
Banm-stamm, »i. ärsvosno elsblo; block.
Banm-thcil, m. cksl ckrsvosa.

Banmverderber, m.. pl. - sp. pokonöo-
vavso ckrvvss.

Bnum-werk, ,r. cb-ovss.

Baumwolle, /. pavola, bomkar.

Baumwollenärnte, obiranss pavolo.
baumwollenartig, «ckch pavvli pockoben.
Banmlvvllenpstnnzung,/i sasonso bam-
bailovoa.

Bnumwollen-staude,/'. -straneh, »n bvm-
barsvsc. sckanso.

Bau-Platz, m. stavises. most» ra ri-
Bauten, s. Bau.

Bnu-n>erk, »r. stavba, rickanso.
beabsichtigen, namoravati, nameniti,
beachten, etwas, pariti na kas, rmo-
niti so, marati ra kas.

beachtnngswert, «chs. ^wrornosti «. po-
miscckka vrockeu.

Beamte, der, uracknik.

beansprucl>en, torsati, ralitovati; la¬
stiti si.

bearbeiten, obckslovati; ckslsti.

16

beauftragen, einen mit etwas, naroLiti
Lomu kas.

bebauen, obdelovati; bebaut, obdelan,
beben, tresti so, trepetati ; — ubs. »r.

stresanje.

Becher, -SA. Lasa, korarso, kupa.

Becken, »t., /d. - «A. plitva široka po¬
soda, medenica ; tomün, kotlina.

bedächtig, «ch/. prvmislson, paren,
oproren.

bedachtsam, ach'. - bedächtig.

Bedarf, »»., ps». -cs, potreba ; po¬
trebno rsLi (Ll.).

bedecken, pokriti, kriti, odeti, pogerniti.
be-denken*, pomisliti, pomislsati; einen !

b., poskerbvti ra koga.

bedenklich, «dch. pomislsasoö; pomiselka
potreben, nsvaren. fvsloti.

bedeuten, pomeniti, karati, naznaniti;
bedeutend, ach/'. Znamenit, irdaten, ne
mali, velik ; imeniten; — adv. pro¬
ces, dosti, dokas. ^B., veličastnost.

bedeutsam, »d.-, pomonlsiv, vaken ; das
Bedeutung, /l pomsn; varnost; cine
Sache von B., varna stvar; cin Vulkan
von B., sloveLa soplca. fmvnit.

bedeutungsvoll, achch. pomonlsiv, rna-
bedienen, einen, stroLi, slukiti (komu);

sich einer Sache, posluriti se Losa,
vpotrsblsovati kas.

be-dingen*, pogocliti so (o Lom), po¬
našati se ; izgovoriti si kas ; — bedingt
(schw.^ark.hpogosen; b. dnrch etwas,
odvisen od besa.

Bedingung,/', pogos, pogodba; ugovor;
aus diese B. hin, pod tem ponosom.

bedrängen, stiskati, tlaLiti; bedrängt,
stiskan, ratiran, der B., ratiransv.

Bedränger, »»., - sp. tlavitols.

Bedrängnis, /i, /il. -se, stiska, sila,
bedräuen - bedrohen.

bedrohen, einen, groziti, protiti, rnxati
(komu); bedroht sein, v no varnostibiti.

bedrücken, tlačiti, stiskati.

Bedrückung, /i tlaLsnsv, stiskanso.

Beduine, m., /d. -n, boduin — b. so
koöovavoi v L.rabli in sovornvs ikkriki.

be-dürfcn*, potrebovati ; ich bedarf,
trsba mi so.

Bedürfnis, ch>(- -se, potroba.
beendigen, dokončati, doversiti. fsileo.
Beendigen, m., /d. - sp. konLatols, rver-
Beendignng, /'. dokonöanso, knnso.

Beere,/'. sägoda; rernu; — Beerchen,
-i., sagodioa.

Beet, -e, grsdioa, grsda.

befähigen, einen zu etwas, koga spo¬
sobnega stvoriti ra kss; befähiget,
sposoben, rmorsn.

bc-fallcn*, napasti ; obiti, sprolototi.

Befehl, M., /-/. -e, povslso, ukar; B.
geben, povslso dati, ukarati.

befehlen — befiehlst; befahl; habe be¬
fohlen —, veleti, ukarati; sich Gott
b., Logu priporoLiti ss. fditi ga.
befehligen, einen, rapovodovatikomu, vo-
Bcfehlshaber, /d. - «p. povelsnik.
befestigen, vtsrditi, pritsrditi, pripeti,
privorsti; ragraditi.

Befestignngs-knnst, Z', umetnost vterso-
vansa, graditslsstvo.

befiedert, ach/', pernat, oxerson.

be-finden*, naiti; sich b., počutiti a.
imeti ss ; biti, bivati, (rnaiti ss) kso.

befindlich, ach/', bivasoL, sosoü; (tat ki se.
beflecken, oskruniti, omadorevati.

beflügeln, okriliti; beflügelt, okrilssn.
befolgen,slusati,spolnovati; posnemati,
befördern, napros spravlsati; pospo-
Ksvati.

befrachten, otovoriti, naloriti.

befragen, poprasovatl, uprasati.

befreien, osvoboditi ; von etwas, rositi
vosa, otrobiti, sich, rnobiti ss Losa.
Befreiung, /'. nsvobodouso, roSonso.
befremden ; cS b. mich, čudno ss mi rdi;

— vbs. m. ravrotse, raöudonss.

befreunden, sprisaruiti, sprisatliti, po-
svaLiti se.

befriedigen, einen, radovoliti «. volso
spolniti komu, vtolaLti ga; — be¬
friedigend, radovoliven, radostiven.

befürchten, etlvas, bati so Losa.

begaben, obdarovati; — begabt, ob-
darssn, providon. oskerblson.

be-gcbcn*, sich lvohin, podati so, iti
(kam); sich einer Sacheb., odroLi o.
odpovedati so Lomu; — cs b. sich,
prigodi ss.

Begebenheit, /i dogodba, xrigodda.

begegnen, m. sein, einem, srsLati
koga; prigoditi «. primeriti so;
(einer Sache! b., v okom priti; einem
freundlich b., xrisarno obnašati ss
proti komu.

be-gehen*, obiti ; oblrasati, praznovati ;
ein Begräbnis b., pngrob obbasati,
pokopavati; einen Fehler b., grositi,
kasnoprav «.kasnapak stvoriti; einen
Raub an etwas b., vploniti kas.

17

Begehr, od. Begehren, n., pen. -s, ra-
Listov; Lolsa.

begehren, rabtsvati, tsrsati; Lolsti;
begehrt, porslson, rabtovan.

begehrlich, ach/. poLolsiv.

begeistern, naduäiti. vneti ; begeisternd,
spodbusssoL; begeistert, naduSvn, .
vnet.

Begeisterung, s. naduLsnost. ssla.
Begierde, Begier, ch. Lelsa, poLolsvnss,
begierig, ach). xoLslsiv, Lohen; b. sein
nach etwas, brspsnoti po Lein; ich
bin b. zu wissen, radoveden sem, rad
bi rvodsl.

be-gießen*, politi, polisati; Škropiti.

Beginn, As», -es, raLotek.
beginnen — begann; habe begonnen — ,
rsLoti, rsöonsati, pocoti; lotiti so;
— ubs. ». poistss.

beglaubigen, poterditi, spriLati; be¬
glaubiget, pvterjsn, rauoslsiv.

begleiten, spromiti, sxromlsati.

Begleiter, ???., pi. - sp. sprsmlsaveo,
pasdaä.

begliickcn, osroöiti; beglückt, sroLen.
begnadigen, pomilostiti.

Begnadigung, /°. pomilostenss.
begnügen, sich, radovoliti so; ostati

(pri Lom). skopavsti.

be-graben*, pokopati, xogrsbsti, xo-
Begräbnis, n., pi. -se, pokop, pogreb;

Pvkopovanso.

Begräbnis-play, ???. pokopaliäLs.
be-greifen*, rarumoti, umsti, rapopasti;

in sich b., v ssbi iinsti, obsegati;

(in etwas) begriffen, rapopadon, auf
dem Wege b., na poti.

Be-griff, ?». pof em, rapopadek; sich
einen B. von etwas machen, misliti
si kas.

begründen, vtorditi; vstanoviti, ralo-
Liti; dnkarati.

begrüßen, pozdraviti.

begünstigen, einen, na roko iti komu,
nsgnsen biti; die Flucht b., bog po-
lasävvati. sprodnost.

Begünstigung, /. naklonitev; pribolsäek,
behaart, «<ich kosmat, obraäövu.
behagen, goditi, vgssati, dopasti.

Behagen, »., AL». radovolsstvo, do-
padonsv.

behaglich, ac!). vboden, prisoten, rlnLen.
be-halten*, obderLsti; sbraniti.

Behälter, ?»., -- sp. sbramba; posoda.

Behältnis, »., -se, sbramba; posoda.

behandeln, etwas, obravnavati; einen
mit Ehrfurcht behandeln, spoLtlsivo
ravnati s kom, spoätovati ga.

Behandlung, /. ravnanso; skerb

Aos (m).

behangen, pn?ü. -- behängt, s. behängen,
behängen, etivas, opoti kas (s Lim);

obesiti (kas) po Lom.

behaupten, tcrditi; obraniti. obderLati.
Behauptung, /i terditev, terssnso. sbiäa.
Behausung, s. pobistvo, domovanss,
be-helfen*, sich, oxomoöi si, pomagati si.
behend, ach). roLen, bitsr.

beherbergen, pod strsbo vreti a. imeti,
pronoLiti (koga), prsbivalisLo (lsglo)
dssati a. dati komu.

beherrschen, obvladati (koga); gospo¬
dovati (nad kom a. kss). s(kas).

beherzigen, k serou vrsti si, pomisliti
beherzt, ach". serLeu. sditi mu.
behexen, einen, raooprati komu, nars-
behorchen, einen, skrivaš poslušati koga.
Behörde, urad, gosposka.

behüten, varovati, obvarovati,
behutsam, ach/. varen, previden, paren,
bei, /u-ae),. r dat. pri; ra; po; o.

bei-bringen*, danosti, prinesti; einem
etwas, nauLiti koga kas.

Beicht, /., -en, spovod
Bcicht-stuhl, m. spovsdniea.
Beicht-vater, »n. spovednik,
beide, n«???, oba, obsdva.

Beifall, /»., pen. -es, dopadsnso, po¬
livala; einem B. zurufen, bvaliti
koga, ploskati mu.

bci-fallen , )?/i m. sein, na misel priti,
bei-gesellen, pridruLiti.

Beihilfe, /l pripomoL /i
Beil, »., )?/. -e, sekira,
beiläufig, adn. inimogrsdo; nekako;

okoli, pri, dliro, lkakib).

bei-messen*, pripisovati, vštevati; Glau¬
ben b., vsrusoti.

bei-mischen, primorati.

Bein, »., -c, kost />.; noga,

beinahe, «do. skores, skoro.
Bei-name, ???. priimek, pridsvek.
beisammen, ade. skup, vkupos; nahe

b., blir» soden druroga.
bei-setzen, pristaviti, pridsati.
Beispiel, ?«., pl. -e, irglod, primor,
beispiellos, ach", bror primora, nosliäan.
beißen — biss; habe gebissen—, grirti,
vgrirniti; skloti; — beißend, griroL,
pokoi.

2

18

Beistand, M., gen. -es, xomoe f.
bei-stehen*, (p/i m. haben), na strani
stati, pomagati.

Beistener, prispevek, dar; B. (zum
Kriege) geben, denar skladati, sjem).
bei-tragen*, pripomoei, prispeti (- sps-
bei-ioohnen, priöujoL biti, biti (pri Sein),
xrisotstvovati.

Bei-wort, n. prilog.

bejahen, pritsrditi; reei „da",
bejahrt, ach). prileten, postaven.
Bejochnng, ojarmljsnje, otavorjonja.
bekämpfen, einen, vojskovati seskom,

spodbijati ga; einen Aufstand b.,
upor uadusiti; die Lüsternheit ganz
und gar b., pobotnost popolnoma
premagati.

bekannt, ««). unan; b. machen, ozna¬
niti, na unanjo dati; b. machen mit
etwas, seznaniti s eine.

bekanntlich, «du. kakor je unano.
Bekanntschaft, vnanjo, unanost.
bekehren, sproobsrniti, preveriti; po-
boljLati; bekehrt, sproobsrnjsn.

Bekehrung, /". spreobernitev.
bc-kennen*, spoznati, obstati, rauodeti.
Bekenntnis, -se, sxounanje, pri-
unanjv; vera. spritoüiti ss.

beklagen, vbüalovati; Ärl (mi)je; sid) b.,
bekleiden, einen mit etwas, oklsei, obuti,
odeti, oblaüiti koga v kaj; provleei;
das Bett mit sauberer Wäsche b.,
oprano perilo na posteljo djati ; mit
Federn bekleidet, s perjem obraäöen.
be-kvmmen*, dobiti.

bekränzen, ovenöati.

bekümmern, sksrbsti; sich um etwas,
marati 2a kaj; bekümmert, v sker-
bob; Laloston.

bekunden, rauoilovati, kanati.

belachen, einen, smejati n, posmebnvati

ss Komin friti, naloÄti.

be-ladcn*, obloÄti, obkladati, otovo-
belagern, oblegati ; belagert, obleüsn.
Belagerung, /i obiska,
belauben, u listjem odvti, oblistiti;

sich b., listjs dobivati; ouslenoti.
be-laufen*, sich, »sei (seLom), snesti;

sein Wert soll sich b., pravijo, da je
vreden.

beleben, aÄviti, oÄvljati, okrepöati;

— belebt, «<(). Liv, Ävalwn.
Belebung, /'. oÄvljsnjs.

belegen, obloÄti; nastlati, postlati.
belehren, poduLiti.

beleidigen, rauLaliti, Laliti. ssnitl.
beleuchten, rausvitliti, obsijati, rauja-
Belgrnd, Bsligrad — mssto na 8erb-
sksm.

belieben, ljubiti so (komu) ; blagovoliti.

Belieben, n., §s». -s, volja; nach B.,
kakor so ljubi.

beliebig, «ch). povoljen, svojevoljen;
jeder b., vsak, kdor si bodi.

beliebt, cuh'. priljubljen, ljubljen ; ljub;
b. machen, priljubljati, prikupiti.

bellen, lajati; — nbs. -r. lajanje,
belohnen, plavati, poplačati, obdariti.
Belohnung, /i plaLilo, darilo.

BeluS-thurm, ur. Bolov stolp — Bol,
lNmrodov sin, jo bil drugi babilon¬
ski kralj; iinoli so ga La boga (Bala),
bemächtigen, sich, polastiti so; ugrabiti,
bemahlen, pomalati, pisati.

bemannen, uljuditi, u ljudmi napolniti,
bemerken, uapauiti, irglsdati, vidoti;

omeniti, opauiti.

bcneerkbar, u</). viden, uuaten; (eine
Sache) ist b., videti (jo) jo.

bemerkenswert, ach), unamsnit.
bemerklich, ach), viden; sich b. machen;

videti ss.

bc-mcsscn*, umeriti, odmeriti.

bemost, ad), mabovnat.

bemühen, sich, truditi ss, priuadevati si;

-- -r. priuadsvanje, trud.

Bemühung, /l priuLdovanjs, trud; B.
dieser Art, tak posel.

benachbart, ach), sosedni; bliünji.

benachrichtigen, einen von etwas, ua-
unaniti, vedeti dati komu kaj, ovo-
stiti ga o ösm.

bc-nehmen*, odvusti; sich b., obnašati
ss, vesti se; — vd«. obnaSanjo,
vedenje.

beneiden, einen nm etwas, uavidati koga
ua kaj, uavidsti mn kaj, nevoZLljiv
biti mu.

be-ncnnen*, einen, ime dati komu, ime¬
novati ga; benannt, imenovan.

bcnvthigen, potrebovati; treba (mi) je.
benöthiget, »ch). potreben; des Geldes
b. sein, denarja potrebovati, svati.

benutzen, benützen, porabiti, rabiti, u/,i-
Beniitzung, /. poraba, uLitek.

beobachten, opauovati, pasti; iupasti,
uapauiti, naiti; spoluovati.

Beobachtung, /. opauovaujo.

bequem, «ch). prilsLen, priroeen, uloLen.
bequemen, sich, i>ripraviti ss.

IS

Bequemlichkeit, /". priložnost; rloLnost,
postrsrba; nemarnost.

be-rathen*, sich, posvetovati se. smoLnik.
Bcrather,-»., p>k. - «A. svstovaveo; po-
bcrathschlagen, od. sich b., svetovati so,
svet imeti.

Berathuug, /". svet, posvetovanje.

berauben, oropati, oklsmti; des Lebens
b., Livljonjo vrsti; des Glückes be¬
raubt sein, ns imeti ts srsLo(dabi);
des Blätterschmuckes beraubt, bror
krasnega listja.

Beraun, Voran — mesto na Öoskom,
vosarju Larolu IV. posebno priljub¬
ljeno.

berauschen, vpijaniti; berauschend, vpi-
janljiv; berauscht, pijan.

berechnen, preracuniti; der Körper ist
darauf berechnet, Livot je xo tsm
pristvaijsn; ans die Lebensweise b.,
Ävljsnju xrimorjen; ein gut berech¬
neter Sprung, dobro pomorjen skok.

bereden, pogovoriti; pregovoriti.

Beredsamkeit,/", zgovornost; die Kunst
der B., govorništvo.

bereisen, / obroLi obiti; — s slano
pobriti; wcißbercifte Beere, bslo na-
dubujona jagoda.

bereisen, etwas, obdoditi, proboditi;
itoditi (xo kakoj deLsli).

bereit, ad-, pripravljen; b. stehen, pr.
statt«. bitt; — b. stehend, pripravljen.

bereiten, pripraviti, napraviti, priprav¬
ljati.

bereits, »du. uLs, Le. sljanjo.
Bereitung, /. pripravljanj o, naprav-
bcreitivillig, «d/- pripravljen, pri volji,
rad, radovoljsn; posluLen. svoljnost,

Bereitwilligkeit, /". pripravljenost, rado-
Berg, m., -e, gora, drib.

Berg-abhaug, m. stran (/.) goro, reber,
breg, polclon.

bergabwärts, adu. navzdol, s briba.

Bergamasker, «d).bsrgamski — ir; Vor¬
garns na VaLkom.

bergan, »du. navrgor, v brib.

bergen—birgst;barg- habe geborgen — ,
leriti, skrivati, braniti; spraviti,
obraniti.

Bergen — naj bolj ljudnato mesto na
IlomvsZksm, stojoLs ob globoksm
kjordu (morskem nalivu).

Bergesabhang - Bcrgabhang.
Berges-iveg, -n. gorska pot.
Berges-woge, /'. gorslci val.

Bergflache, /". gorska planina.
Berg-geist, m, gorski dub, Lkratslj.
Berg-herr, »n, gorski gospodar.
Berg-kessel, m. gorski kotel, g. kotlina.
Berg-land, ,r. bribovjs, gorata dsLsla.
Berglehne, /". stran (/.) a. rsber gors,
poklon.

Berg-maun,m.,^d.-leute, rudar, gornik.
Bergmasse, /i gorsko Kops (tvl.).
Berg-pass, m. gorski prolas, sedlo.
Berg-riickcn, »n. gorsko sleme.
Berg-thier, m. bribovska Lival.
Berg-borsprung, m. berdo, griva.
Bergwcide, /i pasa po bribib.
Bcrg-werk, n. rudnik, rudno jams (^b).
Berg-wildnis, /". gorska pusLava.
Bericht, »!,, M -c, sporoLilo.
berichten, sporočiti, naznaniti,
berichtigen, popraviti, poravnati,
be-riechen*, ovobati, odubati.

Bern —,glavno mesto bernskega kan¬
tona v Lvajei; — Berner, «d-, bernski.
Skt. Bernhard, gora sv. Bernarda —
msd valiskom kantonom v 8vaj oi in
pa msd savojsko doLolo, vis. 7670K
Bernstein, m., gen. -s, jantar,
bersten — du berstest, er birst; barst;
bin geborsten —, rsgniti, poöiti.

berüchtigct, ad^". Zloglasen, v sladom
imenu.

berücken, omamiti, proslspiti; einen uni
etwas, opobariti koga na kaj.

berücksichtigen, etwas, oureti so na kaj;
poskerbsti na kaj. ssluLba.

Beruf, Aeu. -es, pokbo; nagnjenj«;
be-rufen*, poklicati, ponvati, sklioati.
beruhen, auf etwas, lsitati, slonsti (na
Lom); inbajati (in Losa).

beruhigen, vpokojiti, vmiriti, vtolsLiti.
berühnlt, »d). slovsL, «laven, glasovit,
imeniten.

berühren, etwas, dotakniti so Losa;
tikati so ; einen angenehm b., dobro
doti ». dopasti komu.

besäen, posejati, obsevati,
besagen, povedati; pomeniti,
besänftigen, xotola/üti.

Besatzung, /'. posadka. sbabiti.
beschädigen, poškodovati, pokvariti, po-
Bcschafscnheit, /. pristvarjonost, last¬
nost; von zweierlei B., dvoj.

beschäftigen, einen, delo dati a. dajati
komu; sich b., poLati se, vkvarjati
so; — beschäftiget sein, opraviti
imeti; delati; vkvarjati so.

2*

20

Beschäftigung, /'. opravilo, delo, posel.

Beschästigungs-art, f. delo, psdanjs.
beschämen, osramotiti.

beschatten, obssnöiti, svnöiti.

beschauen, oZlsdati, ogledovati.

Beschauer, >»., - SA. oZlsdovaveo,

Zlsdaveo.

be-scheiden*, seinem etwas), odloÄti,vso-
diti, nameniti, podeliti; seinen) wo¬
hin b., poklioati kam; — sich mit
etwas b., radovoliti ss s öim, vdati

so v kaj; — beschicken, namenjen,
bescheiden, acl). pameten, miren, krotak.

poitleven; skromen, ns potrstljiv;

b. tlein, malcbsn, majbeu.

Bescheidenheit, /. pametnost, pametno

obnašanj s.

be-scheinen*, obsijati, obsevati; Zreti,
beschenken, obäarovati.

bescheren, podariti, podeliti.
Bescherung, /l podarek, darilo,
beschicken, s. bescheiden,
be-schlagen* okovati,
beschleunigen, pospešiti,
be-schließen* skleniti; dokončati.

be
be
bc
be

Be-schluss, ur. sklep. doloSba.
beschmutzen, urnarati.

be-schneiden* obrurati; pristriči.

chneien, s sneZom pokriti «. ramssti.
chnüffelu, ovobati. sraZerniti.
chünen, na lepo narsjati, irZovoriti.
chräuken, omejiti, oZraditi, stesniti;
ich auf etwas b., ostati pri Som ;
Ker Wald b. sich auf -, Zord so le so
rarprostira po -.

be-schreibeu*, popisati ; povedati.

Beschuldigung, /) dolrvnjo; sie suchten
B. auf, jela sta sju) nepoštenosti
dolLti.

beschützen, kriti, varovati, obvarovati.

Beschützer, /»., pl. - SA. varub svarb),

branitelj. storba.

Beschwerde, /. tetava, nadlexa; pri-
beschweren, obteLiti; sich b., pritožiti ss.
beschwerlich, aci.s. tsLaven, toLek.

beschwingt - befliigclt.

beseelen, nadusiti, vneti sra kas).

be-sehen*, oxlsdati, ogledovati.

beseligen, osrsäiti; beseligend, rvsliüo-

vaven.

Besen, m., - sp. metla.

Besen-reisig, u. mstlidjo.

besetzen, obsaditi; obtskniti, obSiti;
pososti, obsosti, vrsti; ich halte den
Weg besetzt, Zord imam rastavljen;

ich b. eine Stadt, posadko danem
v mesto.

besiegen, premaZati.

bc-singen*, opevati, v pesmi!; slaviti,
be-siuneu*, pomisljsvati; domisliti si,
spomniti so; ravsdsti so. sravsdi.
besinntlitgslos, ads. noravestsn, brer
Besitz, m„ -es, posest /., imstsk,
last /'.

be-sitzen* <v lasti) imsti, promoöi.

Besitzer, »«., - sr/, posestnik, last¬
nik, Zospodar. snina.

Besitz-thum, u.,p/.-thümcr,imotsk, last-
Besitzung, /. posest /'., possstvo.

besonder, ach-i posebsn; rodsk, nena¬
vaden. sposobno.

besonders, «dr. posebno, rlasti; ganz b.
besonnen, ach/. rarbvren, pameten.

Besonnenheit,/', rarbornvst, pametnost;
ravsd/.;B.behalten,ravsdinsrZubiti.
besorgen, oskerboti, opraviti; posksr-
boti; bati se.

besorgt, ads. skerbrn; v skerbi; für
jemandes Wohl b. sein, ra koZa
blaZor sksrbsti.

Besorgung, /) oskerbovaujs.

be-sprechen*, etwas, paZovarjati«. mu-
niti so o Lsm; siä) mit einem, po¬
meniti a. pomenkovati so s kom.

besser, oo»rp. v. gut.

bessern, boljšati, rboljsati, popraviti.

Besserung, /'. podaljšanj s.

best, su/-. v. gut; — ich sorge für dein
Bestes, sksrbim ra tvojo sroLnost,
prid. blaZor.

beständig, no/.stanoviten, stalen, voden.

Bestand-theil, m. tzskladni) dol; />/. se¬
stava.

bestätigen, poterditi.

bestäuben, raprasiti, oprasiti.

be-stechen*, podkupiti, podmititi.

Bestechung, /'. podmita; podkupovanj«,
be-stehen^, ni. haben), obstati; biti;

prestati; einen Kampf b., biti
bojevati so.

be-steigen*, etwas, rlerti, stopiti, priti
<kam)i ein Ross b., konja rasssti;
ein Schiff b., na ladjo padati ss.

bestellen, etwas, opraviti, pripraviti;
naroditi; das Feld b., polje obde¬
lati; — einen wohin b., porvati
koZa kam; einen izu etwas), nasta¬
viti koxa.

bestimmen, dolubiti. vstanoviti; od-
mvniti, nameniti, pripraviti.

21

bestimmt, «elf. določen, dogovorjen :
namsnjsn; gotov; — nski. nsksk.

Bestimmtheit,/', gotovost: mit B., ra
gotovo.

Bestinnnnng, /i namsir. namsmba. po-
klie. oil in kaue«.

bestrafen, Kamniti, kaznovati; mit
Worten b., posvariti, pokrsgati.

Bestrebung, /. prizadevanje, tsžuja.
be-streichen*, namazati.

be-streiten*, ovrsäi, omotati ; plavati ;
eine Arbeit b., <isio zmagati, u. kos
biti mn.

bestreuen, posuti, posipati, potresti.

bestürmen, naskakovati nadlegovati,
siliti.

bestürzen, v strab spraviti ; osupniti;
bestürzt, prepaden. osupnjen; — nbs.

-r. osnp, strab.

Bestürzung, /'. osupnjenost, «trab.

Besuch, m.., pl. -e, obiskanje; pobod,
polar ; einem einen B. machen, ob¬
iskati koga.

besuchen, obiskati, obiskovati ; kam ko-
diti; — besucht, (mnogo) obiskovan.

Besucher, ur.. p/. - sp. obiskovaveo;
obiskale«.

betäuben, oglušiti (koga) ; omamiti,
ornotiti.

beten, moliti.

Beter, m.. pl. - SA. moliveo.

Betglocke, s. Gebetglocke.

betheriern, zsgotovljati, rotiti ss (da),
obstati.

bethören, oslepiti, omotiti.

betrachten, glodati, pogledati, ogledati;
občudovati; premišljevati; einen
als etwas b., koga imsti «. Ztsti
za kaj. sne mali.

beträchtlich, ochs, izdaten, ns maleben,
Betrachtung, /. ogledovanje; prenn-
Ajsvanje.

be-tragen*, znssti, znašati; msriti;
stoti ; sich b., obnašati so. vssti so;

— »!. obnašanje, vodenje.

be-treffen*, zadeti, zadovati; naiti; be¬
troffen, osupnjen, pobit.

be-treiben*, gnati; opravljati; osker-
bovati; Viehhundei b., z Livinsko
kupäijo peäati ss; ein sehr betrie¬
bener Weg, mnogo rabljena u. ob¬
iskovana pot.

betriegen, s. betrügen. spijan.

be-trinken*, sich, vpijaniti so; betrunken,
betroffen, s. betreffen. ,

betrüben, žaliti ; sich über etwas, žalo-
vati nad öim, obratovati kaj ; be¬
trübt, žalosten.

Betrübnis, /'. žalost, tuga.

Betrug, /«., As-t. -es, prevara, goljutija.
betrügen, a. betriegen — betrog; habe
betrogen — , prevarati, ukaniti; va¬
rati; goljufati. sgoljuf.

Betrüger, «»., n/. - «K. varavee. slspar,
betrügerisch, «,//. sleparski, zapeljiv,
goljuksn.

betrüglich, u,cl). sleparski, goljukv.

Bet-schümel, m. stoliLsk za KIsäanjg,
kleöalo.

Bett, »., gen. -es, pl. -en, xostslja;
(prl rekr) struga; — Bettchen, Bett¬
lein, m. postsljisa.

Bettel-mann, p/, -lente, bsrsS.
betteln, bsraöiti, prositi.

betten, postiljati, postlali ; einen, po¬
steljo pripraviti komu; zur Ruhe b.,
k pokoju spraviti.

Bettgestell, n., p/, -e, postsljisLs, po-
stolnjak.

Bettler, »»., pl. - sp. borat.

beugen, pripogniti, pripogibati, pri¬
klanjati; potlačiti; gebeugt (von
Kummer), potert.

Beule, /^mozulj; tur, uls (Asu. -osa),
beurkunden, (pismoma) spritati.

bcnrtheilen, presoditi, soditi.

Beute, /'. plsn, rop; auf einem Gange
nach B., na rop gredoö; B. abge¬
winnen, korist (/'.) dossti, dobiti.

Beutel, pl. - «A. motnja, motit;

(n Mlrrrn) mike«.

Beutelmeise, (ptiva) plstios.

beutelustig, ad-', plena beljen,
bevölkert, nclj. obljuden, ljudnat.

Bevölkerung, /i prebivavstvo; prsbi-
vavsi (pl.).

bevor, eo»tp prej ko, preden.

bevor-stehen*, (p/, m. haben), einem,
naprej stati komu, čakati ga.

bewachen, varovati, Suvati.

bewachsen, ach-, obrssLsn.

bewährt, «chch skusen, poterjon, ^vsst.
bewältigen, prsmoöi, rmagati; ob¬
vladati. "

Bewandtnis, /'. nkoliZöina; damit hat
es folgende B., to js tako-ls.

bewegen; (schiv.), premakniti, ganiti,
gibati; die See ist b., moijs jo ne¬
mirno ; -(st.), bewog; habe,bewogen—,
pregovoriti, napraviti, pripraviti.

22

Bewegung, /. gib, promik; gibanso;
sprobod; in B. sein, gibati ss; (eine
Maschine) in B. setzen, gnati; der
Zug setzt sich in B., naxotiso ss.

beweinen, obsokovati; sokati (pokom).
Beweis, »»., pi. -c, dokar, spriöba.

be-weisen*, dokarati, sprILsvati; sich b.,
skarati «. pokarati ss.

Bewenden, »»., Asm. -s, obrat, nebanss;
hiermit hatte es sein B., pri tsin so
ostalo.

be-werben*, sich, Iskati, prositi; poga-
nsati so; sich um die Hand eines Mäd¬
chens b., snubiti kako dskls.

bewilligen, dovoliti, privoliti,
bewirten, xogostovati, postreči.
Bewirtschaftung, /. obdelovanso (polsa).
Bewirtung, f. gostovanss, postrsrba.
bewohnen, etwas, prebivati, stanovati
kss; der Karst wird b., na Lrasu
Isudss stannssso; — bewohnt, ob-
lsudon.

Bewohner, m., Li. - «A. probivaveo.

Bewunderer, m., Li. — «A. obLudovaveo.
bewundern, etwas, občudovati kas;
čuditi se čemu; načuditi ss.

bewundernswert, ackL občudovansa
vrsden, Luden, diven.

Bewunderung, /. obLudovanso. swert.
bewunderungswürdig -- bewnndsrns-
bewusst, «ass. svost; ich bin mir (einer
Sache) b., svost sein si; ravöm ss.
bezahlen, plavati, plaösvati; wieder b.,
verniti.

bezähmen, krotiti, vkrotiti.
bezaubern, oöarati.

bezeichnen, rarnamovati, opisati; oms-
niti; odkarati; karati; imsnovati.

bezeigen, skarovati; sich b., skarati so;
vssti ss.

bezeugen, pričati, sxriLati; poterditi.
be-ziehen*, prsvlsöi, xrsgrinsati, ops-
nsati; — dobivati; — sich b., orirati
ss, sklioovati ss (na kas); — ein
anderes Haus b., xrsssliti ss.

Beziehung, ?. rarmsra, odnosas, orir; in
dieser B., Kar ss tsga tiös; v tss roöi.

Bezirk, m., Li. -e, okras, obor,
bezwecken, nameravati.

Bibliothek, /., Li. -en, knsirmoa.
bieder, «dL berdek, berdak (berdka,
berdko), veri, postsn.

Biederkeit, /. xoötsnost.

Bieder-mann, m., Li.— männer, xoStsn
moL, poLtsnsak.

biegen — bog; habe gebogen — , upo¬
gniti, pripogniti, prikloniti, rsguiti,
rakriviti, skriviti, usibiti, lvkniti;
pripogibati.

Biegsamkeit, /. upoglsivost, gibkost.

Biene, /. buösla; — Bienchen, n. bu-
öslioa.

Bier, -r., Li. -e, pivo, ol.

bieten — bot; habe geboten —, dasati,
ponašati, ponuditi; podati; Acker¬
land b., oravni svot iinsti; auf etwas
b., (kas dsnarsa) ponuditi ra kas.

Bild, Li. -er, slika; podoba, obrar.
bilden, vpodobiti, napraviti; — sli¬
kati, irobrarovati;— dslati, LIniti;
biti; der Felsengang bildete sich zu
einem Gewölbe, xot skori skals so
so rarsirila v brain; die Federn b.
den Schwanz, rsp ss ir porss sestav-
lson; einen Knäuel b., v Iclobčič rvit
biti; die Mitte (zwischen etwas) b.,
na srsdi biti.

Bilder-buch, n. knsiga s xodobaini.

Bildhauer, nr., Li. - SA. sobar, rsrbar,
podobar.

Bildnis, »r., Li. -se, podoba; slika.
Bildsäule, soba, irrsrana podoba.
Bildung,/, vpodablsanso, stvarsonso; —
irobrarsvanss, omika; irobraLsnost.

billig, ad.s. pravičen, pristossn; —
dober kup, v osno; — es ist b.,
spodobi se, prav ss; — arin, po
pravici.

billigen, odobriti, poterditi, bvaliti.
Bilsen-kraut, n. robnik.

binden — band; habe gebunden —,
vsrati, rvsrati; privsrati.

Binderin, /., Li. -nen, povsrovavka.
binnen, LrasL. r dat. v, ra (r ace.).
Binse, /. loisk, biček, sit (>».).

Birke, /. brsra.

Birken-hain, M. brorov gss.
Birken-laub, -r. brsrovo listso.
Birken-öhl, n. brsrovo olss.
Birkenrinde, /l brorova skorsa.
Birken-rüsselkäfer, m. brorni rilčkar.
Birkcn-same, -n. brsrovo »sms.

Birkenspanner, m.,Li.-SA.brsrni podlo.
Birken-thecr, m. od. -r. brorova smola,
doget.

Birkcn-wäldchen, n. brsrov gordek.
Birk-huhn, n. russveo.

Birn-banm, >». bruska (drsvo).

Birne, /. bruSka (sad).

bis, arin, do; — con,s. da, dokler no.

23

Bischen, ^ch. - sy. merviva, kosöek;
ein B., malo, nokoliko.

Bischof, ??»., )?l. Bischöfe, skok,
bischöflich, ach/. skokji.

bisher, «chch do ssm; dosloj.

Biss, m., -e, vAriü; popadanjo.

Bissen, »»., - zy. kos. u^ri^Ijoj.

bissig, ach/, vsodljiv; Zbadljiv; ich werde
b., saLnsin vsodati.

Bis-thuni,')?., )ch. -thümer, skotijo.

bisweilen, «cha. vöasib, vöasi.

Bitte, /. prošnja; unter Bitten, 8 pro-
snjami.

bitten — bat; habe gebeten —, prositi;

einen zu sich b., k sobi povabiti ko^a.
bitter, ach/. Zronak, Aorjnp; britek.
bitterlich, «chv. britko.

Blach-feld, u. pinn /l, ravän
blank, ach), svitsl, Avl; prareu.

Blasbalgzieher, m., xi. - sy. tu, ki ms-
bovs vlsös; modovloioo.

Blas-balg, m. msd.

Blase, /. inodür.

blasen—blasest; blies; habe geblasen—,
pidati; piskati, trobiti, dudati.

Blase-rohr, -a. xidavnik.

blass, ach/. (eo?,tp. blasser), blöd.

- Bmtt, pi. Blätter, list, poro : Blätter
s für das Dach, skodlo r» strelm; —

- ^Blättchen, -r. listek, psrssvs.

Blättcr-dach, -r. listova stroda.
Blätter-gewölbe, »r. odlok i^ ^slonja.

Blätterkrone, Krons, in nsivno^a
listja; listju.

Blättcrmasse, /i inuoLoa listja.

Blättcr-schnuick, m. listja kinö; krasno
listja.

Blattknvspc, /i listni popek.

Blattkrone, verb.

Blatt-Winkel, in. nlobiöek (na porosu).

Blatt-wtirzel, poöotsk lista.

blau, ach/, moder, «ins, viönjsv, prun;
blaue Berge, sinjo §ors; — »«bst. n.
modrina, sinota.

blaugrau, ach/, modrosiv.

bläulich, ach/, navisnjöl, namodröl.
blauschwarz, ach/, ösrnoinoder.

Blech-schmied, »r. klspar.

Blei, n., yen. -es, svineo, olovo.

bleiben — blieb; bin geblieben—, ostati;

liegen bl., oblvLati; hangen bl., ob-
Mvissti; still bl., vtikniti; molöati;
8?wohnen bl., vseliti so, ostati; —

bleibend, stanoviten, stalen, tsrpoLen.
bleich, ach/, blöd.

bleichen; — blich; bin geblichen — , bls-
doti, obledsti; — lschw.), x/l m. haben,
bvliti; ubvliti so; gebleichte Haare,
osiveli a. doli lasse.

bleiern, ach/, svinvon. sso mi.

blenden, oslepiti; es bi. mich, ldosei
blendendwciß, ach/, sprolopo del.

Blick, «.,)?/. -e, pomisel; oko: der Bl.
stieß auf Gold, oei so naslo nlato;
mit scharfem und richtigem Bl., n bi¬
strimi in ndravimi oemi: einen Bl.
Ihnn od. werfen, po^lodati. onroti so.
blicken, poxleästi, glodati, orirati so:
sich bl. lassen, prikazati so.

blind, crch/. slsp.

Blindheit, slspota.

blindlings, ach?:. slepo; tjo v sn dan,
Blindschleiche, slopeo, slopir.
blinken, lsskotati (se), migljati.

Blitz, m., pl. -e, blisk; strsla.
blitzen, bliskati so, bliskstati so.
blitzschnell, ach/. Iriter ko blisk.
Blitzstral, »?., -?/. -e, strsla.

Block, /».. ),l. Blöcke, öok, klada,
blöde, ack/. slab; slaboumen, bodast.
blöken, bokotati (och oroe), mokstati

(od kose); — r>bs. rr. bekotanss, mo-
kstanss.

blond, ach/, plav, bolkast.

Blond-köpfchen, u. bololasösk.
blondlockig, ach/, bololas, plsvokos.
bloß, ach) na§, Zol; sam; — ach?:.

samo, ls.

blühen, ovesti, ovetoti; blühend, ovetoö.
Blume, ovotioa; — Blüinchen, Blüm¬
lein, ». cvstiöioa.

Blumcn-auge, <r. ovotno oövsoo. pope/c.
Blunrcn-beet, »?., Zrsdioa; vvotisäs.

Blumenflor, ???., ye?i. -es, ovotsnso;
ovotios (x/.).

Blumenflur, /l ovotna trata.

Blumen-garten, ?/r. (vvotni) v«rt.

Blumcn-gestalt, ch. ovotliösa podoba.
Blumenknospe, /'. (ovvtni) popek.
Blumen-kranz, m. voneo (ir ovotio).

Blunren-strauß, m. sopek (i^ ovstio).
Blmncn-saunl, m. vvotni rob.
Blumen-topf, nr. lonev ra ovotios.
blumenvoll, nch/. poln ovotio.

blnmig, ach/, ovstio bo^st, oveten,
ovotnat.

Blut, »»., yen. -es, kri (ye?r. kervi) /.
blutbeträuft, ach/, oksrvlso», kervav.
Blüte, ovst, ovotje.

bluten, kervavsti; ich bl., kri uri tsös.

24

Blüten-glöckchen, n. cvetni ovončsk.
Blütcn-'kätzchen, n. (cvetna) mačica.
Blutenknospe, f (cvetni) popek.
Blüten-staub, '?n cvstm xrab.
Blütentraubc, cvetni Arorck.
Blütezeit, /. čas cvetja, cvetje.
Blut-gefildc, u. kervavs poljane s^k.).
blutig, «chi kervav. (javka.

Blutsauger, nn, ^k. -- «A. kervoses, pi-
blutsverwandt, achj. iLkerven, sorocken;

der B., irkervnik, sorocknik, rogali.
Bock, nn, I»k. Böcke, korel.

Bocks-Horn, ». korjirox; ins B. jagen,
v korji ro§ VAnati, vstrabovati.

Boden, nn, Böden u. Boden, pock;
äno; tla (^k.), riemlja, 8vet.

Bodenfläche, poversina, svet.

Boden-kammer, /l pockstrssna kamra
a. irba.

Bodensatz, m., Fen. -cs, Aočča (na cknu).
Boden-stcin, m. spocknjük, spocknji
kamen.

Bogen, »n, pk. - «A. lok; oblok; pola.
Bogenschießen, vbs.rn streljanje blokom.
Bogen-schütze, »n strelec (r lokom).
Bogensehne, /. tetiva,

Böhme, m., 7sk. -n, 6sb. ,
Böhmen, (leska cksLsla, (lesko.
Böhmen-Herz, n. češko serce.
Böhmen-Herzog, »n, čsčki kns^.
Böhmer-wald, nn Lumava.
böhmisch, ach/. češki.

Bohne, /l bob; llLol; — rerno.
bohren, vertati; sich in etwas b., ra-

vertati 8C v Las.

Bohrer, »n, I>k. - «A. svscker.
Bohr-loch, in irvertana luknja.
Boleslaw, Loleslav.

Boll-werk, n. ostrog, grackbo (^k.).
Bord, nn, a. -n, ge». -cs, okrsjek a.

rob lackje; an B. gehen, na lackjo iti;
das B. verlassen, lackjo Zapustiti;
über B. werfen, v moije vreči (r lackjo).

borgen, einem etwas, posockiti; — von
einem etwas, na posockbo vrsti.

Boriwoj, Lörivoj — češki bnsr I. 871
äo 894.

Borke, /l skorja, lnb. (pisar.

Borkcn-käfer, »n grirlica (smrekova),
Born, »n, ^>k. -e, vir, stucksnec.

Borneo— velik otok v Inäijsksm moiji.
Börse, /. moLnja.

Borste, /l ščetina,
borstig, ach". sčstlnast. (varen,
bösartig, «chj. rieben, buckoben; ns-

böse, «chi rel, buckoben, buck; b. werden,
rarserckiti ss; — -sudsk. n. rlo; nichts
Böses, niö bi/äega a. slabega.

Bösewicht, in., ^>k. -er, buckobnik, rlo-
öinec.

boshaft, ach/. rlobsn, lruckoben.

Bosheit, /. buckobnost, rlobs.
böslich - boshaft.

Bosporus — (larjigrackski preliv msck

Lvroxo in ^rijo. (lackjica.

Bot, a. Boot, rn, pl. -c u. Böte, čoln,
Botaniker, nn, ^rk. - «F. rastlinornansc.
Bote, »r., F>k. -n, sel, poslanec; napo-

vscknik. (rnanllo.

Botschaft, /l poslanstvo, sporočilo, na-
Böttcher, »n, p/. - sg. kackar, skaksr.
Boucher, Lusö — sloveč Aockbini umet¬
nik.

Bozetech, LöLstsb. (L§, rar.

Brand, nn, M Brände, oZeuj, porar:
Brand-fakel, /. plamenica, rublja.

Brandgeruch, nn, gen. -es, cknb po
smockn.

Brandstätte, /i pogorišče.

Brandung, /l bibavica, tok (morja).

Branntwein, m., Fern -es, LZanjo.

Brasilien, Lrarilija.

braten; 1) (meist schwach, aber) ^rart.
gebraten, peči; —2) (st.), brätst; briet;
habe gebraten — , peči sc.

Brat-spieß, nn rarenj.

brauchbar, ackj. rabsn, rabljiv; ra rabo.
brauchen, rabiti; potrebovati; ich br.

nicht zu betteln, ni ml treba prositi,
braun, ach/, rujav, rus.

bräunlich, «cis. rujavkust.
bräunlichgrau, uckch rujavkastoslv.
braunroth, nchj. rujavksstoruckcč.
brannrüthlich, »chj. rujavoruckečkast.
Braunschweig, 8runsvi2ko.

Braupfanue, pivarski kotel,
brausen, bruweti, sumetr, bobneti,
bučati; vrsti.

Braut, /l, Lk. Bräute, nevesta.

Bräutigam, nn, pl. -e, Lenin, (vesta.
Brautleute (^>k.), novici, Lenin pa ns-
brav, <tck,/. pricken, beräek, posten, ckober.

verl.

Bravo - clobro, jako.

brechen — brichst; brach; gebrochen — ;

1) m. haben, rckomiti, ulomiti,
luuiiti; nterKati, vbiti; jemandes
Macht br., moč potreti komu; sein
Wort br., ns ckerLati bcsscks, ns ostati
moL besecka, bssecko prsloipihi; —

ik
b
b

b
2
b
S
b
b
S

l
k

25

2) p/«, m. sein, rlomiti so, vbiti ss; !
počiti: tergati so; durch etwas br,,
«ko/i kaj pridroti; die Sonne br, ans
den Wolken, solnco (pridsro) xosijs
«kori oblake; die Augeu br,, oči
medlijo.

<wei, »r., pl. -e, kasa; močnik,
dreiartig, uch-, kašnat.

dreit, ach/, sirok; — weit und breit,
«clr. daleč okoli,

breitblättrig, ach-, sirolist, Lirokolist.
Breite, /) širjava, smokost.

breiten, siriti; rangerniti.

Breitcu-grad, »r. stoprrjica širjave,
brcitgehörnt, ach-, sirokorog.
breitkränipig, arl/. s širokimi krasi,
Bremen, Lrsura — svobodno mssto

r sovornej Hvmöii.

Bremse, /) obad, (brencelj). splin,
brennbar, ach-, Lgaven, gorljiv; b, Gas,
brennen — brannte; habe gebrannt —,

Karoti; — Lgati, poči; etwas zu Asche
br,, vpspoliti; seLgati kaj; Kaffee br,,
Kava poLigati; brennender Schmerz,
skleča bolečina; br.Farbo, Äva barva,
Brennholz, -r,, Ae». -es, derva spl.),
kurjava. soljo,

Brenn-öhl, u., olje ra svečavo, Lgavno
Brenn-spiegcl, m, xaLigavno rerkalo.
Brcnn-stoff, r», palivo, knrivo, sKIsrii.
Breslau, Bratislava — mosta v ^>rnskoj
Brett, »., pl. -er, desk», Laganica.
Brettcr-dach, u, streb« is desk,
Bretzel, /., pl. -n, prost«,

Brief, m,, pl. -e, pisma, list; — Brief¬
chen, u, pisemce, listek, ja, ;>isem.

Briefschreiben, ubs. in pisanje pisma
Brille, naoönico (p/.), (sxegle).
bringen - brachte; habe gebracht - ,
prinosti, pripeljati, spraviti, ussti;
dati; einem Gefahr br,, nevarnost
napraviti kamu;(cinen)um etwas br,,
ab kaj pripraviti; Frucht br,, sad
obroditi: das Alter auf 15 Jahre br,,
(velo) do 15 Ist Livoti; es dahin br,,
dass , dognati, da

Brosame, /, drobtinica,
Brot, a, Brod, pl. -e, krub,
Brot-baum, w, lrrulrovec.

Brotfrud;t, /) krubovčev sad, krubovec.
Brotmasse, /l tosto,

Brot-neid, M. Lavist (/l) rasluLks.
Bruch, m,, pl. Brüche, lom, prelom;

rarxoka, fdrodir.

Bruch-stück, »r. odlomek, ulomek, kosec,

Brücke, /i most,

Brückeugasse, f, predmostna nlios,
Brücken-pfeiler, >«, mostni steber,
Bruder, m,, pl. Brüder, brat,
brüderlich, ach-, bratovski.
Bruderpflicht, bratovska dolžnost.
Bruderschaft, /'. bratovščina.
Brudcrs-sohu, ur. bratraniö, notjäk.
Brühl'schc Terassc, s. Terasse.
brüllen, tuliti, rjuti (rjovom).
brummen, Aosti, mermrati; (och msch-

-eecha) momljati ; — nbs. -r. msr-
mraujo, momljanjo. jUoravsksm.

Brünn, Ilerno — Klavno mesto na
Brunnen, m., M - «A. vodnjak; stu¬
denec.

bruuneuähnlich, «ch/. vodnjaku podoben,
brünstig, rrch-. goreč, vroč, ssrčen.
Brust, /. < pl. Brüste), xsrsi (pl.)
Brust-Harnisch, m. persni oklep.
Brust-latz, m., pl., -lätzc, persnik.
Brut, /'. valjenje; Lsrod, naloga,
brüten, valiti, loči; — (v mislib) kovati;

— ud«, ».valjenje; dumpfes Br., topa
r « misij sna st. s^arjs.

Brutus - načelnik Zaroto sopor Oe-
Bnbe, <»., p/, -n, deček: fantalin; —

Büblcin, n. fantič.

Buben-hohn, m, dečji xasmolr n. porog.
Buch, rr.. i-I. Bücher, knjiga, bukve (pl.);

— Büchlein, »r. knjiLica, bukvics.
Buche, bukev /.

Buchecker, pl. -u, Lir.

Buch-cichcl, Lir.

Buchenholz, »., peu. -es, bukov les.
Büchse, /) pušica; — pučka.

Buchstabe, m., pl. -u, pismenka, čsrks.
Bucht, /), pl. -en, v.anoHe, raliv.
Buch-ivcizen, m. ajda. joda.

bücken, sich, pripogniti so, vkleniti se.
sbuliti se; gebückt, prilruljsn, v dve
gubi; geb. sitzen, čepeti.

Bückling, m., p/, -c, priklon; B. machen,
priklanjati so.

Bude, /i koča.

Bügel, m., pl. - «c/.lok, locanj. (gorica.
Bühl, Bühel, m./pl.-«A.griček, klanec,
Buckelfjord, ur^— velik raliv na vpad¬
nem norvsLkom primorji, poln oto¬
kov in kleči (sipin).

bulgarisch, ach-, bolgarski.

Bund, ur., c-eu. -cs, öavera, druLtvo.
Bunda, /i bunda, (jopič).

Bündel, u., pl. - «A. povedek, culica;
snopič, butara, butarica.

26

Bundesfestung, h Zavorna tercknsava.
bündig, ach. vsravsn, vslsaven:—sv-
ckernat; die Kunst sich b. auszudrücken
war allgemein, kratka in sodrovita
govoriva so bilr» sxlosna umotnost.

Bündnis, » , Fi. -se, ravsrm.

bunt, ach. pisan, poster; mnogovsrstsn.
buntfarbig, ach. pisan, mnogobarven.
buntscheckig, ach. rarnopisan.

buntschimmcrnd, ach. mnogoverstno lo-
skotasoe.

Bunzlauer, ach. boloslavski.

Bürde, /. bromo, teLa, butara, fgrack.
Burg, /.,Fi. -en, grad; tercknsava; viso-
Bürger, Fi. - §F. mosösn; oböan;

prsbivavee.

Bürger-freund, m. prisatsls inoseanov.
Bürger-Verstand, m. ckomaea painot.
Burg-graf, m. grasski grok.

Burg-Herr, »r. grassöak.

Burg-Hof, »n. grasski ävor.

Burgkapelle, /. grasska kapolioa.

Bnrg-kaplnn, grasski Kaplan a. cku-
bovnik.

Burgleute (Fi.), grasslci (lsuckso).

Burgruine, /'.ruLvalins (Fi.) grackn; pusti
graä.

Burg-thor, n. grasska vrata (xi.).
Burgverließ, »n, .Fi. -e, grasska soea.

Bursche, m.. pi. -n, ckeeäk, kantc blapev;

— Bürschchen, n. ckoöek, Iilapöek.
biirsten, Sestati, ksrtaöiti.

Busch, m., Fi. Büsche, gerw; Sop, dop;

— Büschchen, »r. germiö. LopiL.

Büschel, Fi. - SA. germiesk, sopek,
snopek, korura; — Büschelchen, ».
snopiöek; kosmiöek.

büschelweise, ac!v. šopoma, v gsrmieib.
buschig, ach.germovit: kosat; b. gekräu¬
selt, košato skockrsn.

Busch-Weg, «. xot msck germovsom.

Buschwerk, -r., AS». -es, germvvso.

Busen, «r.,Fi. - SA.nsockro; persi (Fi.) /i;

— ^aliv.

Buss-aar, m. kansa (sokoliö).

Buße, /i pokora.

büßen, tsrpoti, pokoriti so; etwas mit
Fasten b., s postom pokoriti so na
kas; einen hart b. lassen, ostro poko¬
riti koga.

Bußsiun, m., AS», -es, cknb pokors,
»pokornost.

Bußzeit, h öas pokoro.

Butte, h bronta.

Butter, surovo maslo.

Butterblume, /i navadni regrat —Sogar
ovotni koöok oovotsi clobi Isps siroks
kockolsivo vorb plodiöov, ki so ciaso '
proö xopikati.

Byzanz, (mestv)Iliriinoisa--s:ichh!arsi-
grad.

C.

Cacao-baum, m. kakava, kakavovo j
ckrovo.

Caeaobohne, kakava, kakavovo nerno. '
Cajüte, /'. inbiea na lackst, kasuta.
Carriere, a. ». skok, kolox.

Carsolinv, m. Lrsssveo.

Cäsar, C. Julius — ros. I. 100, nabo-
cksn 15. maroa 1. 44 pr. I<ir.

Catauca — mssto na pocknoLsi (^oro) ;
Ltno s kakimi 00.000 prsbivavei.

Cato, Laton — s priimkom Oemsorircs
«. Ltchor, ros. v luskulu I. 234, nm.
149 pr. Lr.

Ceder, /i, Fi. -n, üoära.

Ccdern-banm, »i. osärovo ckrsvo, osära.

Cederu-wald, »n eockrov Ky^ck.

Centner, m., Fi. - «A. osut, stot.

Ccremonic, (svoti) obrock, snso luckiss.
Ceylon, 6eslou - otok nasu^u Lprock-
Chalif, -»n, pi. -en, kalil — tako so so
r.vali üloicamockovi uaslsckniki, arab¬
ski vladarji. (tisa.

Chaos, -r.umvs /i, mvtshZnssLa; boma-
Charakter, m., AS-u. -s, Fi. -e, rnak;

snaeas, nrav öuck /i,pristvarssnost; j
ckostosnost; die Gegend nimmt einen
andern CH. an, kras dobi drug'o liov.

charakterisieren, narnaöiti; odlikovati.
Charakter-zug, »». rnaöasna esrtioa,

2N. lastnisa.

chemisch, ach. loebini, komisski.

Cheops — nokdansi o^iptovski Krals.
Chephron — nokdansi egiptovski Krals.
Cherubin, m., pi. -e, korubin (angols).
China, (lina, Litasskn.

Chinese, m., Fi. -n, Cinsan, Kätaseo.

Chipewyan, m. — plsms porvotnili
^inorikanvov cr. Indisanov.

Chocolade-banm, s. Cacaobaum. slado.
Chocoladcbcrcitung, /i narosanso öoko-
Cholera, kolsra.

Chor, Fi. Chöre; m.plos s potjom, Kolo;

(psvski) ^bor; — »r. kor (v oorkvi).

Chor-gesang, m. nborovsko xetss.
Chor-Herr, w. kanonik, korar.
Chor-knabe, »c. (osrkvoni) xsvLek.

27

8^,ivaticn, Hervatsko.

Christ, m., p7 -en, kristjan; Lristus;
heiliger Chr., Isrusöek.

Christ-Haum, nr,., — bäumchen, rr.boLieno
«lrsvosos. sstvo.

Christenheit, st ksrsöanstvo, kristjan-
Christenlchre, st ksrsöanski nardc.

Christcn-niuth, nr. kerseanska serenost.
Christenthuin, m., Ae-n.-(c)s, kerseansti-v.
Christ-kmdlein, «. dWusösk.

christlich, nchf. ksrsöanski.

Christoph, Christophorus, liiristok.

Christ-tag, m. boLiöiri äan. snika.
Chronik, st, p>1. -en, Istopisi (^)k.), kro-
Chryscs, Krmss.

Cicade, st skerLät, evsröek.

Cigarendose, st tul na smoäko «. oiAaro.
Cisterzienser-kloster, n. eistoroijanski sa-
rnostan.

Citrone, st oitrona, limona. stronast.
eitroncngelb, achs. rumon ko oitrona, oi-
Cochenille, st kossniljka, sksrlatniva.
Cvcvn, m., -e, ^aprsäek, inssiö.

Colonne, st voj, kercislo.

Compagnie, st tovarsija, clruLba; (vo-
.laska) seta; in C., v tvvarsii, sk^>.

Conservator, m., neu. -s, -,l. -en, bra-
mtslj. ' -

Consul, Asrr. -s, pl. -n, konxiü.

Cook, Xnk — aimlsLki brodnik. roj.
1728, mn. 1779

Cvriolanus — 1s, xriim.sk jo Imol 6.
Naroius oä mest» <7orrokr.

Corioli — mesto stars Italijo v äsLsli
volsöansksj.

Crassus — najbo^ateji Rimljan svojega
öasa, r. ok. I. 115 pr. Lr.

ip^rifix, «., pl. -e, sv. razpelo, kriL.
Csikos, in. eikos.

Chlinder, r»., xl. - sr/. valj, valjar,
rhlindrisch, «cist valjast.

Chrenc, Oirvna — rloLsla v ssvornom
akrisksm iiriinorji msä HartaM In
Diplom/

Chrus, 6ir; — 0. sturest jo 511 vsta-
uovnik In vladar staropsrüijsksKa
kraljovstva 1. 558—527 pr. Ur.; 6.
wisst js 511 pa brst kralja ch.rta-
kssrksa.

Czerpok, »!. esrxsk, IcoLsreo.

C.

Eech — xrsäsä Ösbov.

D.

da, aclv. tu; tsäsj; — corrst kor, ko.
dabei, «llv. xrl tsm; nraven, polsZ'.
da oaxo n novega, ss enkrat.

Dach, n., ^k. Dächer, stroka, krov
Dachdecken, vbs. n. kritje strebe.
Dachs, M., xl. -e, janbee.

Dach-stübchcn, »r. I^bioa poä strebo.

dadtirch «stv. s tom; skori to.

dafür, .ttlko. ra to.

dagegen, astr>. xroti teinu, nasproti,
soxer; — eo»st ali, pak, pa, na¬
sproti pa.

daheim, aäv. äornL.

daher, «ein. ssm; oci toäl; — eo»p. ria
to, torsst

daher-bringen^, prinesti.

daher-hüpfm , xst m. sein, priskakati.
daher-rnnschcn, (sein) Mnoti; ich komme
dahcrgeranscht, xrisnmim.

dahin, ackv. tso, proö; äo ts^a, äo tjs.
dahin-brausen, S«/. m. sein, (tjs naprej)
brnmsti, buöati, pibati.

dnhin-eilcn, S-st m. sein, tjs bitsti.
dahin-raffcn, ugrabiti, pobrati.

dahin-reißen*, potegniti, nanesti (Kain),
dahin-rollen, m. sein, tjs valiti ss
«. vrsti.

dahin-sanscn, in. sein, tjo keröati.
dahin-scheid.cmst m. sein, loöiti ss,
umreti; der Dahingcschiedene, umerli,
rasni.

dahin-schleichen^, xst m. sein, (tjs) spla¬
viti se; naprej ls^ti. siti, siniti,
dahin-schwcifen, m. sein, (tjs) tekati,
dahin-springen*, (tjs naprej) skakati,
dahin-ziehen* in. sein, oäiti, (tjs) iti.
damalig, «Hs. tsäanji.

damals, crciv. tedaj, takrat, onclaj.

Damnscener - stahl, m. clamasiansko
jsklo.

damit, crcin. s tsm; — eorrst äa. snasip.
Damm, n»., M Damme, r;a^rsja, jor;
dämmern, claniti ss; inraeiti ss.
Dümmer-schein, n», sivota, svitanje.
Dämmerung, st mrak; 2or.

Damvklcs — Imun Dionizija, sirakuir-
ksZa kralja.

Dampf, m., stl. Dämpfe, para, pub.

Dampf-bot, parna iaäjiea.

dampfen, pariti ss, kaäiti ss, pubtoti;
es d. röthlich am Horizont, na ob¬
zorji so Lari.

28

dämpfen, zaclnsiti. vkrotiti. ssina.
Dampfmaschine, /'. parni «tros, p. ma-
Dampf-schiff, ». parobro<l.

Danaer, «»., 7-/. -- v««aj«o. tterk.
daneben, «chk. nraven, poleg; mimo.
Dänemark, Dansko, Dauija.

danieder, s. darnieder.

Dank, As,t. -es, bvala, zakvalu;
einein D. sagen, zalivaliti koga, z.
so komu; zn D. bezahlt, z zalivalo
projol (plavilo).

dankbar, «<lj. bvalszsn.

Dankbarkeit, /i bvaložnost,

danken, einein, zabvaliti«. Iivaliti Koga,
zabv. so Koma; das Leben d., za, živ-
ljenjo Irvalo clolžen biti; er dankte
ihnen den Thron, z njili pomotzjo jo
dobil prestol; dankend annehmen/z
zalivala sprejeti.

Dank-lied, n. zalivalua PS8SM. bvala,
Danksagung, /i zalivala,.

dann, nein, potlej, po tom, na to.
dannen; von d., «ch». ocl to<li, ncl omli.
daran, «st». »a teni, pri tsin, na to;

zraven; gut d. sein, na elobrom biti,
daran-gebcn* sich selbst aufopfernd d.,
sam ssbs Lertvovati.

daran-schlagen^, toltzi ns kaj.
darauf, «kl», na. to, po tom, potlej,
daraus, «ch». iz tega, oil tocli; — a.

- woraus.

darben, strsclati. »

dar-bieten*, ponnäiti, poclati; clajati;
dem Blicke d., kazati. Haiti, pockariti.

dar-bringen* (v clar) prinosti, poklo-
darein, ach». v to, vmes,

darein-sepen, zastaviti; seinen Stolz in
etwas d., na kaj ponosen biti.

darin, ach», v tem, notri.

darinnen, «ch». v tom, notri.

Darm, 71/. Därme, tzrevo.

Darmseite, /i struna (iz tzrsvssap
darnach, «chn.po tom, zatsm, vslecltegs,
darnieder, «ch». cloli; am Fieber (krank;

d. liegen, za merzlioo bolan lokati:
d. iverscn, na tla vrstzi, poclrsti.

darob - darüber.

dar-reichen, poclariti, pomoliti.

dar-stellcn, procl otzi postaviti, prock-
stavljati. kazati.

dar-strecken, pomoliti, poclati.

darüber, «ch». naci tom, nach to, o tom;
vsloil toga; tzrez, prsk.

darum, «ch». okoli toga; za to, zavoljo
toga; po to.

! darunter, «ch». pocl tom. spocloj; msä
tom, VMSS.

dar-zählen, nsötsti. (

da-sein*, 71/'. m. sein, (tu) biti; pritzujotz

biti; — »ds. ». pritzujotznost; bitjo. !

življenje. ( s

daselbst, «chn. oncli. tam, tu.

dass, ooirs. äa. l

da-stchen*, (tu) stati.

Dattel, /i, 71b -n, clatslj. ;

Dattelgericht, n. jsä (/ch iz clatslj nov, I
ckatsljnoveo.

Dattelpalme, clateljnova palma,
däuchte, s. dünken

Dauer, f. tsrpož, tsrpožnost.

dauerhaft, ncl/. terclen, tsrpožsn, sta¬
noviten.

dauern, tsrpoti, trajati, obstati; dan
ernd, stalsn; — smiliti so, du d. mich,
smilis ss im; es d. mich (dass-), Lai
mi js (<la-).

davon, mik', oä tsga, iz toga, 0 tom;

protz, o<l tocli.

davon-bringen*, protz spraviti, oclnosti.
davou-fliegen*, p/i m. sein, (protz) zls-
toti.

davon-gehen*, p/". m. sein, protz iti.

davon-kominen*, p/'. m. sein, prob priti,
njiti; mit dein Leben d., življenje
unvsti; gut d., äobro opraviti; z
clobrim proö priti. hutstzi. <

davon-laufen*, m. sein, protz tsii, !
davon-rndern, p/, m. sein, protz veslati,
ockveslati. s(- plovsm).

davon-schiffen, 7/. m. sein, oäpluti j

! davon-tragen*, oclnssti. unssti; den
Sieg d., zinago «lobiti, zmagati;
Ehre d., Last zaclobiti. stsga,
dazu, ach», k tsmu; zraven, blizv; vsrb
Dechant, u?., 7-/. -en, clskan.

Decke, oäsja; strop; nvbo (v evrkvi); ,
ich muss mich strecken nach der D.,
moram ravnati, kakor inorom.

decken, kriti, pokriti, pokrivati, oclsti,
po^erniti; den Tisch d., mizo po¬
grinjati.

Degen, m., /-(. - «A. inotz.

Degenklinge, /i motzsva plostza, motz,
dehnbar, «chs. raztegljiv, vlokljiv.
dehnen, potegniti; raztsgati, razpen¬
jati; poclaljsati; sich d. und strecken,
iztezati in razvijati »s.

dein, Fron, tvoj,

deinetwegen, «ch», zavoljk, tsbs.

Delikatesse, /s slackkarija.

39

Delphi, Dolli (pst -/r.) — glavno mosto
v gorski pokrajini ,,i?bokis"; —
delphisch, «,!/. stolliski.

Delta-land, /t. stoltovina.
Demant - Diamant,
demnach, «stv. po tom takom, toros.
Demosthenes — nas slavnesi gorski go-

^'ornik, r. 885 «. 381, mn. 832 pr. Lir.
demungeachtet, s. dessenungeachtet.
Demnth, /i ponižnost.

denuithjg, «stch poniMn.

denkbar, «st/. tak, sta so stri misliti;
das ist nicht d., to so no sta misliti :
aus alle d. Weise, po vsaksm mogoeom
uaLinu; kakor so bilo koli mogoLo.

denken — dachte; Habs gedacht -.misliti,
wsniti; spomniti so.

Denk-mahl, u. spomiusk.

Denk-spruch, m. prigovor, prislcivioa.

Denk-stein, m. kamsn v spomin (po-

stavlson). smotlsiv.

denkwürdig, «st/. spomina vrsstsn, pa-
Denk-zettel, ur. spominski listek, spo¬

minek.

denn, eoust. kor, kasti, rakas; pa; kakor,
ko; so höret denn, (tako) pa poslu-
Sasto;es sei denn,dass — ,Lanas, So —.

dennoch, soup onstar, venstar, />ri vs«n>
tsm.

der, pro». ste»». ta, (ts); oni; — p,Du.
?'ek«st ki, ktsri; — «ist. (ki so pa
v slov, soriiku ns prestavlja).

derb, «st/.Lvsrst,inoLen,ssstsrnat, oster;

grob; — «stu. grobo, astro,
dergleichen, s. Gleiche.

derlei, tustesst pro/r. tak.

dermassen, «str. tako (silno'«. Lio j.
derselbe, pro«. tisti, ta isti; on; - ein

Und d., sollen; tisti.

derweil, «ctu. most tsm, taLas.

Derwisch, m., pst -e, storvis — moba-
mostanski mnib.

desertieren, p/', m. sem, utoöi, pobogniti.
desgleichen, urst'. ravno tako, tako tasti,
deshalb, «str. /.ato, Latoros, /arast toga,
dessenungeachtet, «str. onstar, vsnstar, is.
destillieren, ostkapati. (dim, kolikor),
desto, «str. stsur. tom. toliko; (re/«st je,
deswegen, «sto. ra to. Zarast toga,
renten, tolniaviti, razložiti, uganiti; j

poka/ati, ka/ati, voloti; ans etwas d.,
sm kas kanati; (einem etwas) zum
ärgsten d., v nas Imssi krivioo stoti.

deutlich, «stst. ra/stoben; glasen, sassu;
stöber.

Deutung, ra/laga; posasnovanso.
deutsch, «stst. nsmski; — der Deutsche,
ikstomso.

Deutschland, l/ismvisa, lstsmsko.
Dezenrbcr, »i.,AStr.-s, steoombsr.grusten.
Diamant, m., pst -en, stvmant.

Diamaut-ring, ur. stomantov psrstan.
Diamantcn-slaub, /«. stomantov prali.
Diana-tempel, m. Dianin Irram.
dicht, «st/, gost; — «stv. tsrsto, tikoma ;

d. hinter ihm, tersto /a nsim.

dichtbehaart, «stch gostostlak, gost»
porasöon.

dichtbewachseu, «st/, gosto obrasion.
Dichter, m., pst - sr/, pesnik,
dichthttngeud, «ri/. na gosto visse.
Dichtigkeit, gostost...
dichtvertvachsen, «st/, gosto narasdsn.
dick, «st/, stsbsl, gost.

Dicke, /. stobslost.

Dieb, m., pst -c, tat.

Dieb-stahl, ut.stst.-stahle, tatvina,krasto^,
dienen, sluLti, strsei, postroöi; biti.
Diener, ur., 7-/. - .sp. služabnik, sluga.
Dienst, ur., /st. -e, sluLba; urast.
dienstbar, «st/, služsn, postloLen.

Dienstbarkeit, st. služnost.

diesseits, «,iv., pa pr«ep. L Asrr. na tos
strani, tostrain

diehmal, «sto. sestas, takrat, to pot.
dieweil, eo«/. kor.

Ding, -t., /st. -e, rsö st., stvar /i; guter D.
sein, stobrs volsv biti; es geht nicht
mit rechten D. zu, tv no grs po rostu
«. prav; to ni samo na sobi.

dingen — düng, a. dingte; habe gedun¬
gen —, pogajati ss; nasoti.

Diogenes — i/ Sinops, r. I. 414, um.
324 pr. Lir. na poti v Ollmpiso.

Dionys von Syrakus , Dioni/is sira-
ku/ki. svostsa.

Direktor, m., As»». -s, p/:-en, ravnatols,
Distel, st., pst -n, osat, bostsc.

Distel-fink, m. i- Stieglitz), lisöek.
doch, oo»/. onstar, vsnstar, pa, pa l»,
tosta, vsas. (pes.

Dogge, st., a. m., p/, -n, stoga, anglsLki
Dvhic, /i kavka.,.

Doktor, m., psu. -s, pst -en, stoktor;
/stravnik.

Dvlch-stich, »t. vbosteo / moesm.
Dolde, st. kobul, krsLulioa.

Dvlpatsch, »t. bostak, noumnož.
Dom-dechant, Ut. stolni stokan.
Domingo — otok v Aaimstnos Instii.

30

Domkapitel, n., ge», -s, korarstvo;
korarsi (^>l.), kanoniki.

Donau, Donava, Dunaj (reka).

Donau-becken, -r. Donavska kotlina «.

Ledina. jaškom.

Donau-Eschingen — mesto na Dadon-
Donau-hafen, »n pristan s/".) naDonavi.
Donauquelle, /i Donavski vrvlse.
Donaureise, /'. popotovanss po Donavi.
Donner, M., 2>i. - SA. Arom, Aromonso.
dvnncrähnlich, ach. Aromu podoben,
gromovit.

doimern, Aromoti. sskanso.

Donner-schlag, M. tresk, Arom; I-k. tro-
Donners-tag, m. öotertsL; grüner D.,
veliki Lotertek.

Tonnerstrahl, -»., /-(. -e, tresk, strela,
doppeln, podvositi; (die Schuhe) d., pod-
siti.

Dvppelnacht, /'. dvosna noč. jdvoAub.
doppelt, ach. dvos, dvoscn, dvoverstsn,
Dorf,--.,--/.Dörfer, vas/'., selo; — Dörf¬
chen, Dörflein, n. vasiea.

Dorf-richter, m. Lupa».

Dorier, ur., - SA. Dore«.

Dorn, -»., Asn. -es, M -c n. -en, tern.
Dorn-busch, m. terno v Aerin.

Dornhecke, /i ternov plot. sLlea.
Dornröschen, m., Aen. -s, ternova ro-
Dornstaude, Z', ternov Aerin.

Dorn-strauch, -».ternov Aerm; ternso.
Dörr-ofen, »». sušilnica.

dort, dorten, «do. taiu, onlli.
dorthin, «cin. tso.

dortig, ach', tamosusi, ondesnsi.

Dose, /. skatliva, Zkatla.

Drache, -»., -n, rmas, ponos.

Drackc — anxlonki admiral, ki se 1.1885
krompir v klvropo prinesel.

dran - daran.

Drang, >»., c-e».. -es, tisčauso, naAon.
drängen, tiščati, riti, stiseati; sich dr.,

Ansesti so, Anseeiti se,riti,8iiiti;kain).
Drat (Drath), -»., --/.Dräte, Loa, (drat);

— («!« c-'scchs) derm, (drota).
Drau, /i Drava.

dräuen - drohen.

drauf-schlageu*, (nakas)biti a. udariti;

— beim D., ako (na-ns) udariš,
draußen, «d». vne, ruuas.

Drave, /. Drava.

Drechsel-bank, /'. stru/niea.

Drechsler, M - «A. strugar.
Drehbank -- Drechselbank.

drehen, vertöti, obračati, sukati.

Dreieck, -r., p/. -e, trikot, trikotss.
dreierlei, r'/rdeeZ. --«m. tros.

dreifach, -rnm. trostruk, trošen.

Drci-suß, >». trinožnik.

Dreihcrrenbund, -». As». -es, rvsra trsk
Avspodov, tiävladss, triumvirat.

dreikantig, ach. trirok.

drein - darein.

drein-schauen, Alsdati.

dreiu-schlagen*, udariti (na kas), ins-
kati (po čsm).

drciu-sehcn*, Alodati.

dreist, ad/. derneu, smel.

Dreistigkeit, /i derrnost, sinslost.

Drepanum — mesto v ssvsro^apadnos
strani 8ioiliso.

dreschen — drischest; drosch: habe ge¬
droschen —, mlatiti.

Drescher, m., - «A. mlatič.

Dreschscheunc, /'. Aumno, mlatisčo; pod.

Dresden,Draüdano(--Z.) -xlsvuo mesto
na 8aksouskem. s — trosček.

Drilling, -»., --Z. -e, prssliea, vertolo;
drin - darin.

dringen — drang; gedrungen — ; --/i
m. sein, riti, dreti, predreti (kam);
in Jemanden dr., siliti, naAansati
koAa; —/-/'. ni. haben, einen, Anati,
siliti koAa.

drinnen, adn. notri, rnotras.
drittcmal; das dr., v tretse.

dritthalb, nui». poltretsi.

droben, adv. Aori, ^ssoros. sAro^iti
drohen, protiti, LuAati, ZroLti; na-
dröhnen, berneti, douoti, bobneti.
Drohung, /'. proteuse, xretnsa.

drollig, ach. «mesen, salsrv.

drüben, «du. tam (na ones sti'ani).
drüber - darüber.

Dru ck, nn, Aen.-es, (--Z. v oo,-drücke),
tisk, tisčauso, stiskanse.

drücken, stisniti, stiskati; pritisniti;
tlačiti; sich d., opirati so; — drük-
kend, tlaöiven, to^avsn, kud; dr.
Schwüle, kuda snpariea.

Druckerei, /i tiskarisa, tiskarniea.
drum -- daruni.

drunten, ackr. spodss, ^dolas.

Drüse, /'. Avrai

du, --ro». ti. sbliro 10 Aid. a. v.
Dublon, -e, spauski ülatuik na
ducken, sicb, slnditi so.

Dudel-sack ,-w. duda, Zasda, diplso (/»/.).
Dudelsackpfeifer, »n, S>k. - »Z-. dudaö,

ZasdaS.

31

Duft,Düste, dub, vonsava; dub-
tsuss, püb. ststi.

duften, dišati, vonssti, dubtoti, pnb-
dufterfüllt, «d/. disoL.

duftig, ach. dissL, dubtoö.

Dukat, m., ^,. -en, n. Dukaten, )-?.
«A. vskin.

dulden, terpoti; prostati; — duldend,
"du. potsrpsAsivo.

dumm, ad). nsumsn, bedast, trapast.
Dummheit, neumnost, nespamet /l
dumpf, r«d.). top, vntsl, 2amolksl; 2a-

dubel, 2agaten; d. Stube, 2adubla
Mba; d. Ton, namollcsl «. votel glas
diingcn, gnositi, pognositi.

Dünger, nn, A«»r. -s, gnos.

dunkel, «ch. temen, mraLen; cs wird d.,
temni ss, muraöi so; — n.dr. v comKos.

- tomno : dunkel-blau, «d). temno¬
moder; — braun, t. rusav; —gesteckt,
t. lisast; —grau, t. siv; —grün, t.
2oton; —schwarz, Listo Lern.

Dunkel, »e»r. -s, mrak, tema.
Dunkelheit, /l tsmota, mrak.

dünken — bäuchte (a. dünkte); habe ge¬
bäucht (gedünkt) — , moniti; üdoti so;

— du dünkst mir reich, inonim, da si
(a. 2dis so mi) bogat; du d. mich reich;
inonis, da ssm bogat; imas ms 2a
bogatega; — rm/pe?^. cs dünkt mich
(a. mir), daß er reich ist, 2dl ss mi,
da so bogat; es d. mich, ich höre
seine Stimme, 2<Ii so mi, da slisim
nsggov Alas.

dünn, ad,/, tsnak, droben.

Dunst, zy(. Dünste, pub, para.
Dunstwolke, /i parna megla, voden pub.
durch, M-«ep. 2 ass. sk<>2i; po, s, 2a-
volso, vslod; — v loLlsivib glagolskib
oonr),os.-sko2i, v noloölsivib-pro -
pro-.

durchaus, adn. vsosko2i; vsakako.

durch-beißen*, a. durch-beißen*, pro-
Mi2ti.

dnrch-boh^en, skornprivertati; — durch¬
bohren, provertati, prebosti.

durch-i,raufen, ))/'. m. sein, sko/i bo¬
bnati; — dnrchbransen, m. haben,
probobnoti, probrnmoti.

durch-brechen* )>/'. m. sein, skv2i pri¬
preti; die Flammen br. durch, pla¬
men skorn Sviga; - durch-brechen*,
-V'. IN. haben, prodreti, preriti (bas).

dnrchchringen*, sko2i prinesti a. spra¬
viti; (sen, Vermögen) d., napraviti.

durch-denken* premisliti, prsudsriti.
durch-dringen* m. sein, slconi pri-
droti; — dnrch-dringcn*, ^/l m. haben,
prodreti, prešiniti (kas).

dnrch-eilen, ))/i m. sein, sko2i bitoti; —
durcheilen, )>/'. in. haben, protoei, prs-
Isteti.

durch-fechtcn*, sich, skv2i prebiti ss;
etwas d., skv2i spraviti; dognati,
2inoLi.

dnrch-fließcn*, ))/l ni. sein, sko2i tsLi;
durch-fließcn*, L/", m. haben, etwas,
tsLi skv2i kas.

Durch-gang, »n., probod.

durch-gehen*,-(/i m. sein, skoru iti; pre¬
gledati; nsiti; - dnrch-gehcn*,/ch'.m.
haben, proboditi. preiti, pregledati.

dnrch-klingcn*,(-»/'. m. haben), skor.i 2vo-
nsti;—durch-klingen*, die Stadt, po
mostu 2aslisati a. sliSati so.

durch-konnnen*, 5>/i m. sein, skv2i priti,
durchlöchern, prsvotliti, provertati.
Durchmesser, m., /ol. - SA. premor.

durchmustern n. durch-mustcrn, preglo¬
dati, preiskati.

durchnässen, promoeiti.

dnrch-picken, sko2i priklsuvati; — dnrch-
plckcn, proklsnvati.

durchscheinend, ach/. prososen.
durch-schlcifen*, prespati.

durch-schlagen* sko2i udariti; — durch¬
schlagen*, protolLi, probiti. skniti,
durch-schlüpfcn, p/", m. sein, sko2i smu-
durch-schneiden*, sko2i prirosati: —
durch-schncidcn*, xroro2ati,rs2stl; der
Fluss d. die Stadt, roka roLs mosta
«. teLv sko2i m. sdrugomu.
durchschnittlich, «du. poprök, sodno k
dnrch-schreitcn* )-/i m. selu, «Ko2i iti;

— dnrch-schreiten*,^/. m. haben, pro-

koraLiti, pršiti^ s2inoLi.

durch-sctzen, skosi spraviti; dognati,
durchsichtig, «cl/. pro2orsn.

Durchsichtigkeit, pro2nrnost.

durch-ströinen, m. sein, sko2i toei;

— durchströmen, m. haben, etwas,

tsLi skv2i kas. sprsglodati.

durchsuchen (a. dgrch-suchen), preiskati,
durchtrieben, nds. promoton, prokanson.
durchwaudcln, etwas, proboditi kas,
boditi kodi.

dnrch-ivaudern, m. sein, skori iti;

— durchwandern,)!/'. m. haben, etwas,
proboditi kas, boditi kodi.

durchwärmen, pregreti.

33

durch-waten, F/, m. sein, skozi a. Lröz
bresti; — durchwaten, L/, m. haben,
prebresti (bas).

durchwühlen, preriti, razriti.

durch-ziehen*, I>/. m. haben, skozi vleLi
a. potegniti; — in. sein, skozi iti
«. vleLi so; — durch-ziehen*, p/l m.
haben, prsvlsei, preplesti, prepletati,
prerasti; — skozi bas a. po Lem iti a,
vleci so; die Straßen d., po ulicah
iti, bocliti, pobssati, vlaLiti se.

dürfen — darf; durfte; habe gedurft—,
smeti; damit ich nicht darf, äs mi ns
bo treba.

dürftig, ach/ boren, uboLsn; piöel, skro-
men.

Dürftigkeit, / uboLnost, potreba.

Durst, m., Aen. -es, Losa.

dursten, Lesen biti; Leso terpvti; nach
etwas d., blspsti a.. äibtsti po dem.

durstig, achs. Losen.

düster, «ch/ temen, mraöen; neprije¬
ten; otožen, ömsren; der Himmel
wird d. und trübe, »sbo so mraöi in
oblaöi.

Duttweiler — vss ns Bavarskem.

Dutzend, n., L/. -e, ävansstsrioa.
dutzendmal, nnrn. ävanasstkrst.

E.

eben, ack/ raven, xftaäek; — achv. ravno,
prav, Ls; soeben, ravno Kar, zäss-le;
eben derselbe, ta isti, tisti; eben solch,
ravno a. isto tak.

Eben-bild, n. poäoba.

ebendaselbst, «<le. ravno tam, tuäi tam.
t. vnäi.

Ebene, /l ravan (Aen. ravni), ravnina,
ravno.

ebenfalls, ache. tuäi, tuäi tako.

Ebeu-Holz, -r. sbenov los, obonovina —
sako torä, lopo Lorn los, ki raste v
rktriki in pa v Inäisab.

Eben-maß, n. somörsv.

ebenso, ackv. ravno a. isto tako.

ebensoviel, ach). ravno toliko . tuäi
toliko.

ebnen, ravnati, poravnati.

Ebro — reka na 8panskom.

Echo, Asu. -s, soka, oämov.

echt, ach/ prav; List.

Ecke, / ogml (k/e»n ogla); kot; — Eck¬
chen, »t. oZ-liL; kotiL.

cdel, ach/. blax; plemenit; pitoni; ära-
Mvou; das Edle, blagost; to, kar se
blsKv; e. Metall, ärsAa a. Llabtna
kovina; c. Obst, pitomo saäss.

Edel-fran, / plomkinss, Llabtna Aospä.

Edel-knappe, M. panoZ.

Edel-manu, m., pl. -lente, plsiniö,
Llabtni Aospoä.

Edcl-mnth, m. bla^oäuZnost.
edelmüthig, ach/. blaxoäusen.
Edel-stein, w. ärsxi kamsn.

Edeltanne, /'. solka,

Egge, a. Ege, braus.

Ehe, / zakon.

ehe, oon/ pres ko, proäen; — eher,
achv. eo-n-i. prss, poprss; e. als,
pres ko.

ehedem, ac/n. prsä tsm, pres, nskäas.
ehemals, achr. nskäas, keäas.

ehern, «äs. msäen, bronast.

Ehre, /. Last /; äobro ime; einem zu
Ehren, komu na öast.

ehren, Lastiti, «postavati; poöastiti; —
ehrend, öastiven, Lasten. sstvo.

Ehrenstelie, /i Lastna služba, änstösen-
ehrenvoll, ach-. Lasten, slaven.

ehrenwert, ach/ Lsstivroäen.

ehrerbietig, ach/ spostlsiv, ponižen.

Ehrfurcht, / spoštovanje. sMsiv.
ehrfurchtgebietcnd, ach/ Lastitlsiv, spo-
Ehr-gciz, Lastiiakomnost.

ehrgeizig, ach-, öastilakomsn.

ehrlich, «ch/ posten.

Ehrlichkeit, postenost. fsrameu.
ehrlos, ach/ brezössten, nspoöten, ne-
Ehrsucht, / Lastiiakomnost, slavoblsp-
nost.

ehrwürdig, ach/ öastivisäsn, öastitlsiv.

Ei, »r., p/, -er, sases.

Eichbaum, m. - Eiche.

Eiche, / Irrast, äob.

Eichel, /, -vl. -n, Lsloä.

Eichen-baum, >?,. - Eiche.

Eichen-kranz, m. lrrastov venec.

Eichen-wald, m. brastov Aozä; brastse,
äobovse.

Eich-Horn, m, pl. Hörner, geiv. Eich¬
hörnchen, pl. - sg. veverica.

Eichkatze, /i veverica.

Eid, »r., p/.-c, prisoja ; sich durch einen
E. verbinden, zarotiti so.

Eidechse, / knsesrica. Aasesrica; grün¬
gesteckte E., kuščar, zelenec.

Eierlegen, vb.«. n. vloKa ssseo.

Eier-säckchen, ». vröLiva z sasöki.

33

Eifer, m., Asn.-s, insrlsivost, AvrsLnost.
eifersüchtig, ach). sümlsiv, novosLlsiv.
eifrig, aehü marlsiv, pridsn, lskrön.
eigen, a<^. vlastsn, lastsn; svos; po-
ssben; mach dir's e., vtisni si v
spomin.

Eigenheit, /i posebnost, lastnost.

Eigenliebe, /i samolsubss.

Eigennutz, m., </en. -cs, sainopridnost,
užitovnost, sobiünost.

efgenniitzig, achs. samoxriden, sobiLen.
eigens, n. eigends, adv. nalaZL.

Eigenschaft, /i lastnost.

Eigensinn, m.. //e». -cs, svoseglavnost.
eigensinnig, «chs. svoseg-Iavsn, tormo-
Alav. ' fp^v za prav.

eigentlich, ad/. prav, zaresen; — adv.
Eigenthum, m., pen. -es, vlast /h last¬
nina, svosina, imotek.

Eigenthnmcr, /n., ^>l. - se/, vlastnik,
posestnik.

eigcnthiimlich, «d/. lasten: poseben; Lu¬
cien; er Hat bas E., on ima to po-
sobnost.

Eigcnthnnllichkcit, /i posebnost.

eignen, lastiti (sl Ims); sich e. zu etwas,
pristati (-stojim), prileei so, dober,
.sposoben. vg-ndon biti (ra bas).

Ei-land, n.,/d. -lande, od. -liinder, otok,
ostrov.

Eile, /. nsAlioa, bitrost.

eilen; />/) m. haben, bitoti; — (o/i m.
sein (vgl. fliegen), bitoti (kam).

eilends, «iv. Iiitro, berž.

eilig, ari./, biter.

Ebner, m.. M - sr/, vedro.

cin, -rnm. .soden, (en); — /vro». nekdo;

. neki, (on); — ktori, kak; — ant. (on),
einander, pro», sodsn «Ircizo^a, o, clrug-
drnro^a; s. drugemu: bel c., .j. pri
druMin; mit e.,s.z drul/im;skup;vou
e., s. od druzoggr, narazen, vsaksebi.

^»-äschern, vpopoliti. požgati; popo-
. Izliti.

^Ul-bctten, sich, postlali si, vlvLi so,
. einen c., postlati icoinu, položiti g;a.
ein binden*, zavezati (v kas); zvozati.
ein-brechcn*; p/l m. haben, vlomiti, pn-
droti; — 2>/'. ui. sein, vdreti so, vdi¬
rati so; vdariti, pridroti, priioina-
, stiti (kam); nastopiti.

enr-bringen*, (noter) prinosti; etivas
wird vollends eingcbracht, dooola so
. cloinov spravi kas.

^n-büßcn, etwas, ob kas priti.

ein-dringen*, m. sein, pririti, priti,
siliti (v kas); auf einen e., pridroti
nad koxa; eindringende Nässe, (vso)
presinsssoLa mokrota ; —- ubs. n.
dronso, silssnso, vbod.

eindringlich, «d.-. ostsr, živ.

Ein-drnck, -n. vtisk, veinek.

einerlei, rndeeb -rn»r. sodnäk; es ist e.,
vso sodno so. sstrani.

einerseits, adn. za sodno stran, usodno
einfach, i«t»r. sodnostavsn, sednog-ub;

preprost; navaden; lsbek.

Ein-fall, m. vpad; dobod; domislek;
einen E. haben, auf einen Einfall
kommen, umisliti si kas.

ein-fallcn*, p/", m. sein, pasti ». vdariti
(v kas); v bossdo soei; na misel priti.

Einfalt, preprostost.

einfältig, nch/. proprost, neumen,
cin-fangen*, vsoti, vloviti.

einfarbig, od. einfarbig, ad.j. sodnobar-
ven, sednobosen.

cin fassen, ograditi; obrobiti; obdati;
in Blei c., v svinso vdslatl.

cin 'finden*, sich irgendwo, priti kam.
cin-flcchten* vplesti.

cin -flößen, vliti (v kas), vdabniti;
einem Vertrauen e., z, zaupanssm
navdati kvM.

einförmig, cid^. sodnoliöen.
ciu-suhrcn, vpolsati, vvosti.
Ein-gang, m. vbod, vstop.
Eingangsschwc!!e, /. vbodni prsA.
Eingangs-thor, n. vbodna vrata (/,(.).
eingeboren, «d,s. v tom krasi rosen,

domaL; der E., domsLin, domo-
rodnik.

cin engen, zvoziti, stisniti.

ein gehen*, p/, m. sein, iti, boditi (v
kas); spustiti so (v kas); vskoöiti so.

Eingeweide, «A. m. (Aen, -s), od. pb
di'ob, drobovso; Lrovs (xb).

eingezogen, «c/^s. tib, miren,
cin-graben*, zakopati; vdolbsti.

Einhalt, m., </eir.-cs, zadsržba, ustava;
cincr Sache E. thun, zavreti, usta¬
viti kas.

cin-haltcn*, uderžati; dsržati; — pro-
nobati, prostati.

ein-hnuen*, vsekati (v kas).

einhäusig, ads. svdnodomen.

cinhcinlisch, «d.s. domaö; der E., do¬
mačin.

einher-fahren*, -i/i m. sein, prixelsati
so; voziti so.

3

34

einhcr-gehen* 7,/i m. sein, priti; iti, bo-
äiti. (Koma). i

einher-reiten* 7-/°. m. sein, joräiti <proti
eiuhöckeiig, - joänogerb. sbiti si.
lin-tnlen, ckoiti, äotoei, äobiteti; äo-
ein-hüi en, raviti. poviti.

einig, acl . jsckin, sloLen.

einig, -rum. nekaj, nskoliko;noktsri(pk.).
ei, igerma e , «ck«. nskako. nekoliko;

wenn noi e,, es Is tce.lieli.iej.
sin-kauscn, nakupiti; kupovati.
Emkehr, /1 ostaja.

ein-kehren, p/i m sein, ostati; prsnoLiti.
ein-kvchen, vkubati.

Einkünfie (xl.>, äobockki.

ein-laden* povabiti, porvati.

Einladung, /1 povabilo, poüiv.

ein-Iassen*, (noter) spustiti; sich in ein

Gespräch e., v pogovor spustiti ss.
ein-machen, vjoLiti, vkubati.

einmal, acku. enkrat, jscken pot; uskckaj,
enkrat; ans e., naenkrat, Kar; e. nach
dem andern Mal, jsäno ra ärugim;
nicht e., uiti, se — ne.

Einnahme, /i vretje, ckobitjs; prejemek,
äobnäsk; E. von Erfrischungen, uLitjs
blaäivnib jsckil a. pijaö.

ein-nehmen*, (v so) vrsti a. jemati;
vrsti, rasssti, posesti, osvojiti si;
kriti; oditi; mein Glück hat dich ein¬
genommen, moja srečnost ss ti je
prikupila; ein Mahl e., odock pouriti,
odsäovati; eine hohe Stelle unter den
Nahrungsmitteln e., ineck jeäili rlo
veislibbiti; 6 Groschen e., 6 groLev
skupiti.

ein-prägcn, vtisniti; vpametiti.

ein-reißen*, raäirati; rarckirati; tief ein-
gerisscneRinne, globoko rajsäon Äsb;
— ni. sein, prnlrsti, vriniti ss
(kam).

ein-richten, vravuati, vrockiti, napraviti;
sich auf den Winter e. , ra rimo pri¬
pravljati ss; sich (in jedem Orte) so
behaglich als möglich e. , kolikor jo
moö ra rloLnostposkerbsti si; gro߬
artig eingerichtete Druckereien, vsli-
dastno vrockjone tiskarniss.

Einrichtung, narsclds; vstanovitev;
polüsjs.

ein-rollen, povaliti, raviti.

ein-salzen*, nasoliti ; eingesalzen, naso¬
ljen; — nbs.m.soljsujs, uasoljvvanjo.

einsam, a.cks. samoten, sam. rapuse.sn;

e. gelegen, samoten.

einsamig, ach', jscknokaliösn.

Einsamkeit, /l samota. sdranjs. :
ein-sammeln, brati, pobirati; — uüs. u. !
ein-saugen* sesati.

ein-schlafen*, p/". m. sein, raspati.

ein-schlagen* rabiti kam, vbiti; roko
äati, r roko v roko vckariti; einen
Weg e., po kaksj poti krsniti «. ober-
niti ss.

ein-schließen*, raklsniti, raprsti; okls-
niti; obäajati; v ssbi imsti.

Einschluss, m., Asn. -es, rapor; mit E., >
s privrotjsm; privrsmsi. (sliniti so. '
ein-schmeicheln, sich, priliruiti so; pri-
Ein-schnitt, m. rarora.

ein-schüchtern, oplašiti.

ein-sehen* etwas, poglsäati (v kaj); >
sproviästi, sporuati, rarumsti (kaj).

ein-seihen, uaosäiti. (grsrovanjs.
Einsenkung, /l vsscklina, ponikva; po-
ein-setzen, vsackiti; vstaviti; vckslati;

vprsti; nastaviti.

Einsicht, poglsck; sprsvicknost, pamst
ein-sinken*, 7,/". m. sein. xogrsrniti s«,
värsti ss.

ein-sperren, raprsti. (prsäba. s

ein-spinnen*, raprssti; — vbs. -r. ra-
cin-sprechen* prigovarjati; vgovarjati;

einem Muth e., serdnost clajati komu. ;
ein-sprcngen, (v kaj) rakropitt, natrositi,
einst, «ckv. uskckaj. ksckaj, kckaj.
ein-stccken, vtakniti; spraviti.

ein-stellen, vstaviti; ustaviti; sich e., l
xrikarati ss, priti; prikupiti ss.

einstens, ackr. nokäsj.
ein-stimmen, sklacksti so; mit voller

Kehle e., glasno priterckiti.

einstimmig, «c(/. jscknoglassn, soglasen,
ein-streuen, natrssti, trositi; nastlati. .
cin-stürzen, -i/i m. sein, pockrsti so, po¬
suti so; auf einen e., pasti u. pla¬
niti na koga; eiugestürzt, pockert,
posut. ' sniea.

Eintagsfliege, voclnioa, jscknocknov-
Eintags-leben, joclnocknsvuo Avljonjo.
eintönig, nckch jocknoglasen, jocknoliöen. i
Eintracht, /. sloga, mir. fsati.
ein-tragen*, prinašati; spraviti; ^api-
Eintrcibung, /l terjanja, potorjavaujo. !
ein-trcten*, 71/i m. sein, stopiti (v kaj);

nastopiti, nastati; die letzte Mässe- l
rung e. lassen, v raänjiö le. voäo) I
natopiti.

Ein-t.itt, m. vstop, nastop,
ein üben, izuriti, ^vacliti.

35

Einverständnis, «., M», -ses, spararu-
menjo, rsstopnost.

cin-wondern, M m sein, priti kam;
vseliti so; eingewanderte Griechen,
Merski nasolniki

ein-weben, vtkati; vplesti. smonjati.
ein wechseln, primoniti; menjati; ra-
ein-weichen, namotiti.

ein-weihen, posvvtiti; in die Geheimleh¬
ren e., s skrivnostnimi nauki sernaniti,
v skr. IN podutiti; eingeweiht, V po-
do-.no ärniltvo sprejet; posveten.

ein-wickcln, naviti, poviti,
ein-wiegen, raridatr; — s, iviegen.

ein willigen, privoliti,
Einwirkung, /. vtinek, vtok.
Einwohner, »»., ->/. - «Ai prsdivavee.

Einwohnerschaft, /i prodivavstvo; pro-
bivavoi M.).

Einzäunung, /. ograja, plot,
einzeln, ach/, posamereu, pnsamen.sain;

noktori;—achn.po samem; e, stehend,
na samem stojet.

eiu-zichen*, potegniti (v Kajs; raprvti;
die Segel e,, jadra rviti c«. sneti;

M nn sein, iti; vseliti so (v Kak kraji,
einzig, «ch/. jodln, smn : e, in seiner Art,
tak, da nima solu stnlnaee^a; ein
Einziges, Kocino samo; — uchx. e, und
allein, Mino le,

Ein-zug, »r. vdod.
ein-zwaugcn, stisniti (v kaj).

eirund, «rt/. okrogel Kot jajeo, jajat,
podolAasto okrogel; c, kugelig, jajato
okrogel, stlovok Irren odtutja.

Eis, «., Pc», -es, led; Maun von E.,
Eis-bahn, /. dersavniea.

Eisen, Asrr, -s, Loloro.

Eisen-bnhn, /. rslerna oosta, rvloruiea.

Eiscn-erz, ». rvlorna ruda,
eiscnfcst, ach/. terden ko Leloro.
Eiscnhacke, (Lelorua) motika,
Eijen-Hammcr, /». tunina, kladivo,
Eisentheilchen, «?. p/, - «A. dslee Lolera.
Eiseu-zcug, u, rvlernina.

eisern, «ch/. Lvlereu.
eisgrau, ach-, tisto siv,
tisig, ach/. loden.

eiskalt, ach/, nierrvl ko Ivd.

Eisrcgioii, /i, pk.-en, lodene višave lpt,),
Eisrinde, /i Isclena skorja, (vinar.
Eislvasservcrkänscr, in,, pt. - «A. ledo-
Eis-zapfen, in, ledena sveta.

Eiszapfensorm, /. podoba ledene svete;
in E. hangen, viseti kakor I, svode.

eitel, ach-, prsrsn, nstimeru, mirdjiv;
ein e, Wesen, netimorna stvar,

Eitelkeit, /". praruast, notimsrnost.
Ekel, nr,, A«, -s, -Mus, stud,
ekel, ach/, koel.jiv; — studen, Knjussu.
elastisch, «ch/. proLen, olastiösn,
Elbe, /i (roka) Laba,
Elbe-Uorenz, liabsko l?irvnos lpl.s,
Elbe-insel, /i Imbski otok,

El-bogen, ,»,Iek:>t «ASinlekta), kowolee.
elegant, ach/, liven, okusen.

Elektricität, olektrika, elektriänoat.
elektrisch, ach-, vlvktriden.

Element, «., -rt. -e, perviua; -ävelj.
Elend, ach/, deden, doren, rsven.
elendiglich, actn. Lalostno, dedno.
Elen-thier, «. los.

Elephant, »»., pi. -en, slon.

Elfenbein, «., Mn. -es, slonova kost.
Elfenbein-kreuz, «. slonokoZesni krit
Elis, klida — xorLka pokrajina v ra-
padnej strani koloponsra

Elle, vatel, (lekätp
Ellenbogen - Elbogen.
Elster, /i, Pt. -n, sraka,
empfahu - empfangen.

Empfang, m.,Asin-es, sprejetje, projem,
dodit-e; in E. nehmen, prejeti, vrsti,
sprvjsinsti.

emp-faugcn*, prejeti, doditi, sprejemati,
dobivati.

empfehlen — empfiehlst: empfahl; habe
empfohlen — , pripnrväiti; irroditi;
sich c., priporoditi so; prikupiti so;
lotiti so.

emp-fiuden* tutiti, odtr;titi. j dud.
empfindlidi, ach/, odtntljiv. ramerljiv,
empfindsam, ach/, vntljiv, tenak,
empor, ackn. kviSku, po konei.
empor-bliihen, vrvvesti.

empöre», vrdvixniti, rardrarlti; sich e,,
upreti so; — empörend, ach/, strasen,
merrek.

enlpvr-fahren*,-i//m.sein, kvišku planiti,
empor-fiihren, kviLku peljati; kv. der-
rati. srati.

empor-haltcn*, kviSku a. po konoi der-
empor-hebcn*, vrdvt^niti.
empor-helscM lcviSku pomagati,
empor-lnuschen, KviLku poslušati,
einpor-ragen, kvišku molsti,
empor-reiszen*, KviLku utsrAsti.

empor richten, vstromiti, vrravnati, po
konei postaviti; ans dem Wasser e.,
ir vocie pomoliti.

36

cmpor-schieben* kvišku potisniti, kv.
poganjati. ssadsgati.

empor-schleudern, kvišku luöati; kv.
empor-sprießcn*, Li/'. rn. sein, (kvišku)
pognati.

empor-steigen*, m. sein, (kvišku)
stopati, iti, priti; VZdvigovati so,
vskajati, kv. poxonjati ss.

empor-sträuben, najoLiti, nasersiti.
cmpor-strecken, kvišku moliti a. po¬
moliti.

cmpor-trcibcn*, (kvišku) gnati, moliti,
enrpor-wachsen*, Li/l m. sein, vZrasti.
empor-wallcn, s. wallen n. empor,
empor-wirbeln, kvišku valiti so.

empor-wuchcrn, kvišku bobotati; vrlio-
botati; üppig e., bujno rasti.

empor-ziehcn*, (kvišku) potogniti.
emsig, achs. marljiv, priden.

Emsigkeit, /l marljivost, pridnost.

Ende, m., Asn. -s, pl. -n, Konsv, smert/l ;
(iraAelsrrouem rvA«) krak.pärog; ei»
E. machen od. setzen, konso stvoriti
(kakoj revi); die pirschen waren zu E.,
öresnjo so bilo potoklo; der Streit ist
zu E., prepira jo leone«; zu dem E.
tourdc ausgemacht, v ta namon so sg
dogovorili.

enden, nobati, minuti, irüti ss; kon-
öati, dokončati (kaj). snsbati.

endigen - enden; sich e., konöati ss,
endlich, «ckv. naposled, na Zadnjo, slod-
njiv; pale, pa, saj.

End-zwcig, i». lconso, versiö.
eng, ach), orek, tcssn.

Enge, /'. oZkost, tssnota; stiska, ra-
drsga; in die E. treiben, v stislco
spraviti.

Engel, m., Lil. - «A. angslj; — Eng-
lein, »r. angoljösk.

Engels-bild, n. podoba angslja.
Eugcl-stinime, f. angsljski glas,
engen, oLiti.

Engerling, m., pl. -e, ogrso.
England, Anglija, LngloLko.
Engländer, m., Lil. - sg. LnglsL.

englisch, ac/p. angsljski; der c. Gruß,
angoljsko öesöonjo; anglsLki; eine
e. Meile, anglsLlca milja (- 'PP Zsm-
Ij opisno).

Eng-Pass, M. soteska.

Enkel, m. pl. - «A. vnuk, sinove«; —
Enkelchen, «. vnuöelc.

entbehren, etwas, od.einerSachc, bitibrsZ
vosa; stradati (Lesa), pogrešati kas.

Entbehrung, /l pomanjkanje; stradanje,
entblättern, osmukati; sich e., listje

Zgubiti.

entblößen, raZgaliti, odkriti; das Haupt
e., odkriti ss; — entblößt, razgaljen,
gol. stakniti.

entdecken, razodeti; naiti; Zapaziti, ir-
Entdecker, M., L>f. - «A. našle«; ovadnik.
Entdeckung, najdba, Zaslodba; eine
E. niachen, kaj naiti «. Zaslediti.

Ente, /l raoa, gaga,
ent-sallcn*, L>/l ui. sein, odpasti, pasti
(m. Lesa).

entfalten, rasgerniti.

entfernen, odstraniti; oddaliti, odma¬
kniti; sich e., oditi, iti.

entfernt, ach-, daljen, oddaljen; — ackri.
xroö, dalsö.

Entscrming, /l odstranitev, odprava,
odstranjevanje; odkod; dalja, od¬
daljenost; weite E., velika daljava,
cnt-fliegen* L)/l m. sein, Zleteti, skeröati.
cnt-ftichcn*, p>/°. m. sein, uboLati, ujiti,
pobegniti.

entgegen, Lwtlsp. Z proti; sopsr;

— «ckv. naproti; nasproti, soper; v
eo»rLws. naproti; nasproti.

entgegengesetzt, achs. nasprotipostavljon,
nasproten; nasproti. fss.

cntgegcn-kchrcn, sich, nasproti obraSati
entgegen-kommen* p/l m.scin, naproti
priti. spomikati so a. iti.

eutgcgcn-rucken, L)/'. m. sein, naproti
cntgegen-setzeu, nasproti postaviti.

entgegeu-springcn* L-/'. m. sein, naproti
skoviki a. planiti.

entgcgcn-starren, lp/l in. haben), na¬
proti stermsti.

entgcgcn-st eigen*, Lich. m. sein, einem,
iti proti komu.

entgcgen-stralen, naproti sijati.

entgegcn-stiirzen, S>ch. m. sein, naproti
vdariti «. planiti.

entgegen-tretcn* p/l m. sein, nasproti
stopiti, ustaviti so (komu).

entgcgcmzichcn*, p/l nc. sein, naproti iti.
entgegnen, odgovoriti, odverniti.

entgehen*, p/l m. sein, ujiti, oditi; die
Ängstlichkeit des Arztes entgicng ihm
nicht, viclol jo plašnost Zdravnikovo.

ent-haltcn*, v ssbi iinoti, obsogati; in
etwas enth. sein, v vom biti; — sich c.,
ZdsrLsti so.

ent-heben*, rositi.

enthüllen, odkriti, rarodoti.

87

entkernen, etwas, izjodriti, peeke a. kosti
pobrati iz eosa.

ent-kommen*, p/°. m. sein, ujiti.
entkräftet, adis. oslabel, slab.

entlang,praex. z aoe., tudi z gsu.in ckat.,
vzdojz, polog, ob, po; den Abhang e.,
Po poklonu, po gori.

ent-lcissen* izpustiti, razpustiti.

entlauben, osmukati; entlaubt, brsz
listja, obletel.

entlegen, ack^s. oddaljsn, daljen; odrok.
entlocken, einem etwas, izvabiti iz koga
kaj.

ent-nehmen*, vreti, sneti; — sprevideti,
ent-reißen*, iztsrgati, izpuliti, vreti,
entrichten, plačevati, plaöati.

ent-rinneu*, ni. sein, utoöi.
entrüsten, razserditi; — entrüstet, nsvo-
ljen, ssrdit. söosa.

entsagen, einer Sache (dat.), odroöi ss
ent-scheiden*, razsoditi, razsojati, dolo-
esvati; odloeiti; sich e., odloeiti ss,
skleniti, vkreniti; entscheidend schla¬
gen, odločno pobiti.

Entscheidung, razsodba.
enk-schlafcn*,x/lm. sein, zaspati; umreti,
ent-schließen* sich, odločiti so, name¬
niti ss, skloniti, pripraviti so; —
entschlossen, Mrk. namenjen, priprav¬
ljen; ach', seröen. sizlszti.

entschlüpfen, L/) m. sein, izmuzniti so;
Ent-schluss, M. sklop, nawsn.

entschuldigen, sich, izgovarjati so, izgo¬
voriti so; einen e., ns zameriti komu.
Entschuldigung, /(izgovor; oproLLsnjs.
entschweben, P/i m. sein, odplavati (po
Zraku), izginiti.

entseelt, ad). mertev.
ent-senden*, poslati (od kodi).
Entsendung, /. poslanjo. .

entsetzen, odstaviti; eine Stadt e., obls-
tisno mesto osvoboditi; sich e., osu-
pniti; ich e.mich, grozamojo, smsnjs.

Entsetzen, »r., As»r. -s, osnp, groza, stsr-
entsetzlich, adl. strasen, grozovit, grozen,
ent-sprechcn*, einem, prilsei ss, vstre-
eati komn, vjsmati so s kom «. öim.
ent-spxingen*, ^/( m. sein, utoöi; izvi-
nati; odganjati.

ent-stehen*, x/l m. sein, vstati, nastati,
Zaöeti so, narsditi so.

^"tstehung, /. nastanek, Zaöstek.

ent-steigen* P/. m. sein, vzdvigniti ss,
di (od kodi); der Gedanke entstieg
unr, dordolo ss mi jo.

entvölkert, ad.s. Ijudij prszsn, zapusösn.
entweder — oder, con/. sli — ali (pa).
ent-weichcn*, F/. m. sein, umakniti so,
ujiti.

ent-wenden*, zmakniti, unesti, vrsti.

ent-wcrfen*, naeertati, osnovati; eine

Beschreibung von etwas e.,popisatikaj.
entwickeln, razviti; sich c., snovati ss,
vzdvigovati so; narediti so; vzkliti;
(die Blätter) e. sich (aus der Knospe),
izmotajo so; Künste e., spretnosti
karati; umetnosti rabiti.

Entwickelung, /i razvitje, razsnova.
ent-winden*, izviti, izpuliti. sss.
entwischen, m. sein, uM, izmuzniti
entwöhnen, odvaditi.

entwölkt, ad/. razvedren, jassn.

ent-zichen*, odtegniti; ototi (otmom);
sich den Augen e., izpred odi zginiti;
ne videti ss.

entzücken, vzbititi, z veseljem napolniti;
entzückt, vzbitsn, zamaknjen, oearsn;
zlo vsssl.

Entzücken, n., Asu. -s, vzbitonje, za¬
maknjenost; veliko veselje.

entzünden, uzgati; sich e., vneti so,
vnemati so.

Entzündung, /. vnotjo, uzig. ssebi.
entzwei, adv. na dvojo, narazen, vsak-
entzwei-reißen*, rartergati.

Epeos, lilpoj - l?anopojsv sin.

Epheu, m., As»r. -s, bersljan, berslin.
Ephialtes — Ualijsn, zloglasen po iz¬
daji v (pormopilsb.

Epirus pokrajina ssvorno Osröijs,
dandanašnja južna Albanija.

Equipage, /. koöija in konji, vprega,
er, sie, es, prom. on, ona, ono.

erbarmen, einen, smiliti ss komu; sich
Jemandes, od. über Jemanden, vsmi-
liti ss koga,

Erbarmen, n., A«, -s, vsmiljonjs.
erbärmlich, ad). vsmiljsnja vreden,
erbauen, vzzidati, sezidati, postaviti.
Erbauer, m., - «A. vzziaatolj.

Erbauung, /i vzzidanjs.

Erbe, -n., -n, dodiö; — -r., oe>r. -s,

dsdisöina, dedavina. jsati so.

erbeben, ^>/. m. sein, stresti so, strs-
erben, podedovati.

erbeuten, vplsniti.

Erbin, /i, -nen, dedicinjs, dsdnioa.
erbittern, rszssrditi, razkaiiti; erbit¬
tert, razkaisn; bud, ljut; e. Kamps,
ljut boj.

38

Erbitterung, /. rarkaLsnost, nsvolsa.
er-bleichen*, (bisw. a. schw.), L/i m. sein,
oblocksti.

erblicken, uZlsdati, rsZlsckati.
erblinden, L/i m. sein, oslepeti,
erblühen, L/i m. sein, vrovesti.
erbost, ach", rarkaeen. skneti.

erbrausen, L/i m. sein, rasumeti; ko-
Erbschaft, /. cksckina, ckockovina.

Erbse, /i grab.

Erb-theil, »r. ckockinski ckvler, cksdovina.
Erdbeere, /i saZocka, smükavioa, swö-
kvioa.

Erd-bewohuer, M. rsmisan. ssvot.
Erdboden, »r., AS». -s, rsmlsa, tla (pl.);
Erdenge, /i (rsmelsna) orina,
Erden-kloß, m. ZruLa, krepa (perstil.
Erdcn-leben, »r. porsmelssko rivlsonse.
Erdeu-noth, poromelsska nackloZa.
Erden-schoß, m, nsockro romlss, tla (Lb).
Erd-gcgend, /i romelsni kras, stran /i
Erd-Haufen, »n. Kux xersti.

Erdhöhle, /i xockroinwsska sam«.
erdichten, rmisliti, unusliti.

Erd-kreis,m. romelsni kroZ.vesolui svst.
Erd-reich, n. roinlsa, tla (L/.); perst /i
erdreisten, sich, ckerrniti, pockstnpiti ss.
erdrosseln, rackaviti.

erdrücken, rmeLkati; rackuLiti. slss.
Erdschichte, /i plast (/i) «. versta rom-
Erd-strich, in. Kraj, ckerela.

Erd-theil, m. äsl sveta, romlsin».
erdulden, pretsrpsti, prestati,
ereignen, sich, priZockiti ss.

Eremit, m., Li. -en, xuseavnik.
er-fahren* rvscksti; skusiti; — erfah¬
ren, acU. rvscksn, skuson.

Erfahrung, /i skusnsa; skussnost.
erfassen, xrisoti, rsZrakiti; nmsti.
er-fechten*, prikossvati, dobiti,
er-finden* irnaiti, irmisliti (si). scknik.
Erfinder, v»., Li. - SA. irnasleo, irnas-
erslchcn, irprositi; prositi.

Erfolg, »o, Li. -e, nasledek; vspvb.
erfolgen, L/i m. sein, naslockovati, rZo-
ckiti so.

erforderlich, ackst. potreben; trska,
erfordern, ralitovsti.

erforschen, opraševati ; prsiskati, spasti.
erfreuen, rar veseliti, rarvossls svati ;vo-
8vliti 8s; erstellt (über etwas), vs8sl
(Kake rsöi).

erfreulich, ad.-. vvsol.

er-frieren*, L/i m. seiu, rmerrniti; er¬
froren, rmsrruson; rmsrrei.

erstischen, obladiti, xoLviti.
Erfrischung, /'. blacküo, Lverstilo.
erMen, polniti, napolniti.

Erfüllung, 8polnitev; in E. gehen,
8polniti 8ß.

Erfurter, ack.-'. srknrt8ici.

cr-gcbcu*, sich, poäati ss, väati 8o;
xri^oäiti 8e; — ergeben, «chf. vckan.

Ergebenheit, /i väanost.

Ergebung, /i včlaniš, pokornost, po-
niLnost.

er-gehcn*, L/i m. sein, iriiti; priti; xo-
ckiti so; es e. der Befehl, priäs nks2;
es e. mir gut, äobro ss nii Zockt; (et¬
was) über sich e. lassen tsrxoti, pro¬
stati; — L/, m. haben, sich e., sxroka-
sati so, kockiti. svitsn.

ergiebig, «ckf. irckaten; plsnsav, rocko-
er-gießen*, irliti, rarliti; sich e., irli-
fatt ss.

erglänzen, (L/. m. haben), nasvotiti ss;
von etwas e., svstiti so Lesa.

ergötzen, rarvssslsovati, veseliti; sich
an etwas, raäovati se Lsinn a. o Lorn.

ergötzlich, aci/. prisoten, rarvssolssvavsn.
er-grcifen*, grabiti, popasti, prijeti,
vreti; Ziniti; von Reue ergriffen
werden, skesati se.

erhaben, «<(/. vrvison, visok, napot;
vvliLasten.

cr-halten* vrckerLati; -lokiti; obraniti,
braniti; sich im Andenken e., v spo¬
minu o8tati;erhalteneKapelle,(ckoKro)
obranssna kapola..

Erhaltung, /i obranitsv, obramba; rosa,
erharren, prieakati, priLakovati.
erhaschen, vloviti, vlrvatiti.

er-hcben*, vrckviZniti, povrckviZniti;
potsKniti (cksnar); narediti; sich e.,
vrckviZniti se, nastati; cin Geschrei e.,
krik raZnati, rakriLati; — erhebend,
ach/. spodbuden. (liti.

erheitern, rarveckriti, rarsasniti; ovese-
erhellen, rarsecktliti, rarsvitlsvvsti.

erhitzen, moLno rarZroti, rarkeliti; sich e.,
m. rarZroti so, vneti se. svati.

erhöhen, vrvisati, povišati; povvliLe-
Erhohuug, /i povisanso; povsliLovanss.
erholen, sich, ockabniti ss, okrepčati ss,
opomoči si; ropot ravockvti so; vmi-
riti ss; sich Raths e. bei einem, posve¬
tovati ss s kom.

erhorchen, slisati.
erhören, uslišati.

Erhörung, /. uslisanso.

89

krmnem, «pomniti, opomniti, spomi-
rrjE; sich e., spomniti se; pomniti,
parnstovati.

Erinnerung, /i spomin, pamstvs.

erkalten, D/'. m. sein, omsrrniti.
erkämpfen, pribossvati.

erkaufen, kupiti; podkupiti.

erkennbar, cch. ra^loölsiv, rarviden.
er-kennen* spoznati, sprevideti, videti ;

sich zu e. geben, razodeti se, rarodo-
vsti se.

erkenntlich, «c^. bvaloLen.

Erkenntnis, /. spornanso.

erkiesen — erkor; habe erkoren — , iz¬
brati, isvoliti.

erklären, rarsasniti, rarloÄti, rarlaxsti;
irreei; (etwas) als Fricdensbruch e.,
reöi, da se (kako poLstso)prslommiru.
er-klingen*,^>/l m. sein, mmvonoti, napoti;

ranlsAati se; die Flöte e. lassen, nasvi-
rati, Zapiskati.

erkrähen, napeti.

erkranken, D/'. m. sein, oboisti,
erkühlen, vldaditi.

erkundigen, sich, poprasati.

erlangen, dosvöi, dobiti.

erlauben, dovoliti, pripustiti; ich e. mir
etwas zu thnn, dernnom kas «tvoriti.

Erlaubnis, dovolfonso, pripuLiivuso.

Erle, /. folsa, olsa.

erleben, doLivoti.

erlegen, poloAti, plačati (cine Strafe,
krmen); — vsmertiti, ubiti.

cr-lcidcn* protsrpoti, prostati.

erleichtern, polaskati; pospssovati.

erlernen, naueiti so.

er-lesen*, inbrati; erlesen, D«rk. inbran.

erleuchten, ransvitliti; hell erleuchtet,
ispo ransvitlssn.

er-licgen*, D/i m. fein, vblonati, obno-
inoöi; einer Krankheit e., umreti na
kako bolonniso.

erlvben, sid) etwas, pribvaliti si kaf.

Erlös, m., Aen. -es, inkupiLek, inku-
plsoni donar.

er-löschen*, D/l m. sein, ugasniti; nad)
hnd nach e., poAssniti.

Miosen, roäiti, odkupiti.

Erlöser, nr.,Df. -SA. odrsäonik, rssitslj.

ermahnen, opominfati, opomniti; po-
«variti.

Ermahnung, /i opomin, opominsovanso.
ermatten, einen, vtrnditi koxa; — S>/i

M. sein, vtrnditi so; ermattet, truden,
er-mesfen* premeriti, presoditi.

ermitteln, inslsditi, izvedeti,
ermorden, umoriti.

ermüden, einen, vtrnditi ko§a; — D/i
rn. sein, vtrnditi ss, navsliöati ss;
ermüdet, vtruden, truden.

Ermüdung, /i trudnost.
ermuntern, spodbuditi; spodbadati.

ernähren, roditi, prsLivitii
Ernährer, M., xk. -- »g. rednik,
er-nennen*, imenovati, involiti.
erneuern, ponoviti, obnoviti,
ernst, cch. rosen, resnoben; oster.

Ernst, m., Aen. -es, rosnoba, resnioa;
vaLnost; ostrost ; im E., ra ros; mit E.,
resno ; allen Ernstes, prav rosno ; mit
etwas E. machen, rosno lotiti ss vosa.

ernsthaft, ach', resnoben; vaHen.
ernstlich, ach. rssnobev, terden; — adv.

resno.

Ernte - Ärnte.

erobern, xrsmaAati, dobiti; vrsti; mit
Sturm e., r naskokom vrsti.

Eroberung, /. vrstjo, osvosonfo, osvo-
sitev, dobitva.

Eroberungssucht, /. vremolsubnost.
eröffnen, odproti; naLoti; rsrodsti.
erörtern, lankladati, ranpravlsati, ran-
loÄti.

erproben, inkusiti.

erquicken, poLiviti, xokrepöati; — er¬
quickend, kropeaven, Idadlvsn.

Erquickung, /. xoAvIfsnss, pokrspöanjs.
er-rathen*, uxaniti.

erregbar, cch. randraAsiv.

erregen, vrbuditi, sproLiti, napraviti,
napraviš ati.

erreichen, dossöi; doiti.

erretten, otvti (otmom), rositi, inbaviti.
Erretter, m. Df. - «A. otstnik; spasitols.
errichten, postaviti, napraviti.

er-ringen*, priboriti, (s trudom) do¬
biti; osvositi si.

crröthen, p/i m. sein, narndoti; ich e.
vor Scham, rudsiioa mo oblifs sra¬
moto; — nds. »r. narudsnso.

ersäufen, vtopiti. smostitev.

Ersatz, m., Aon. -es, nagrada, nado-
cr-schaffen* vstvaoiti.

er-schallcn*, D/i m. sein, nadonsti, r;m-
glasiti ss, raslisati ss; den Gesang
c. lassen, napoti; propvvati.

er-scheiueu, D/', m. sein, prikazati ss;
kanati ss, vidsti «. udoti so; priti.
Erscheinung, /i prikar; prika^sn /'.:

priesterliche E., dubovsnstvo.

40

er-schießen*, vstroliti.

er-schlagen*, ubiti.

erschöpfen, i2xls.tr (-xolssm), irösrxati,
irprsrniti; vxöstati; erschöpft, vxöstan,
slab.

er-schreckcn*, m. sein, vstrssiti ss;

erschrocken, xrsstrasen; — lschw.), I>/.

m. haben, vstrasiti; plašiti,
erschüttern, pretresti.

Erschütterung, /i potres.

erschweren, obtsLiti.

er-schcn*, uglsstati; sprsvistoti, spo-
ruati; irvoliti, irbrati.

ersetzen, nastomestiti, nastomostovati;

poveruiti.

cr-sinnen*, rmisliti, umisliti.

ersinnlich, ach', irumlsiv, irmislsiv.
erspähen, urrsti, raxariti, raslsäiti.
ersparen, xristraniti.

Ersparnis, /1 od. »r., I-k. -se, pristransk.
erspüren, raslsäiti, raeutiti.

erst, num. xervi; ersterer — letzterer,
pervi — rastnsi; öni — ta; das erste
beste, Kar si bosti; — ackr>. nas prss,
prss; ös ls.

erstarken, Ich. m. sein, osaöati (osacam),
vtsrstiti SS.

erstarren, I>/i m. sein, oterpniti, pre-
mroti; rmerrniti.

erstaunen, Ich m. sein, ostermsti, osu¬
pniti, ravrsti so, racuäiti ss; — er¬
staunt, osupnssn.

Erstaunen, ^eir. -s, stermonso, osup;

in E. gerathen, savrsti so.
erstaunlich, ach. silen, stossen,
er-stechen* saüatt, xrsbosti.
cr-steigen*, etwas, rlerti, priti (na kss

a. kam); — ubs. m. pristost (kam
kvišku), pot, stoss. sstosa. '

Ersteigung, pristost (kam kvišku), pot,
er-sterben*,I>/.m.sein, umreti; das Roth
ist erstorben, rustoiioa se oblsstsla.
erstgenannt, ach. na pervo imenovan,
ersticken, einen, rastuöiti koga; — I,/'.

m. sein, rastusiti so; — ubs. >r. 2L-
äuseuss, väusta.

erstlich, acku. uas prss; perviö.
erstürmen, 2 naskokom vrsti.
Erstürmung /l vrstso (2 naskokom); an

die E. einer Stadt gehen, mesto i
rgrabiti.

ertanzen, xriplssati.

ertappen, rasaöiti.

ertauschen, primonsati. se., ukarati.
ertheilen, poäsliti, statt; einen Befehl

ertönen, (Ich ni. haben), oglasiti so, ra-
xoti, glasiti ss; Lieder c. lassen,
prspsvati.

Ertrag, m., Mt. -es, xrinssek, obro-
äek, äostostsk.

er-tragen*, prsnsstt, prostati, prensLati.
er-trinken*, p/'. ui. sein, vtoniti; vsto¬
piti ss.

Eruption, /i, Ist. -en - Ausbruch.

erwachen. Ich. m. sein, vrbustitt ss, vrbu-
ssti so; — usts., ir. vrbussnss.

er-wachsen*, Ich. m. sein, vrrasti, ostrasti;
priti, prikafati: das Brüten erwächst
zur Wuth, ramiölssuost ss spromsnt
v besnost; —erwachsen, ach'.ostraLLsn.

erwägen — erwog; habe erwogen — ,
premisliti, prssostiti.

erwählen, irvoliti, irstrsti, voliti.

erwähnen, omeniti, v misel vrsti a.
somati.

erwärmen, Ich in. sein, ogrsti ss.

erwärmen, ogrsti, ogrsti; erwärmend,
ogrsvasoö. ssati ss.

erwarten, priöskovati, Saksti; nasto-
Erwartung, prieakovauso, naäosa.

erwecken, vrbustiti, ostustiti; zum Dank
erweckt, k stvalornostt sxostbussn.

erweichen, omseiti; rarmoöiti.

er-weiscn*, skarsti; stokarati, stokaro-
vatr; gegen einen sich freundlich e.,
prisarsn biti s kom.

erweitern, rarsiriti, rarprostranttt.

Erwerb, m., gsn. -es, raslursk.

er-werben*, xristobiti; sich Ruhm c.,
proslaviti ss. sriti.

erwiedern, ostverniti, verniti; oägovo-
Erwiederung, Z'. vernitev, ostgovor.
erwischen, rasaeiti, vloviti.

erwünscht, «ÄI. rarslsen, Isust; e. kom¬
men, po gostu priti a. biti.

erwürgen, rastaviti.

Erhx — gora v rapastnsm kotu Ltoiliss,
2 mostom toga istega imsna na ra-
pastnsm rebru.

Erz, »r., I>k. -e, rusta; — most bron,
erzählen, pripovostovati, praviti, povs-
stati. svsnss.

Erzählung, povest /s; pripovosto-
Erz-bischof, m. nastskot.

erzeigen, skarati, karati.

erzeugen, rostiti; uarsstiti, narssati; ir-

stelovati. sobrostsk.

Erzeugnis, rr.,I>l. -se, irstslek; pristslsk.
Erzgebirge, n. .//s», -s, pustno goro (I>k.).
er-ziehen-', vrrsstiti, vrgositi, ostgasati,

41

Tabel, p!, -n, basen Z.; pravlioa.
Tabelgeschichte, /i pripovedka, prigodba.
Fabrik, /., 2-^- -en, tovarna, labriLa.

Erzieher, m.., pl. - «A. gositols, rsdnik.
Erziehung, /. vrrssa, odgos.

Erz-stück, n. Los rudo.

erzürnen, razsoziti (Loga); erzürnt, raz-
togoten, rarsordon.

Erz-vater, m. obaL, pradod.

Ache, /. sosen (drovo).

Eschelkamnl — tsrg na LavarsLom.

Esel, m., 2)l. - «g. osel.

Eskimo, m.ftnckecl.), LsLimaL; — D. so
lsudsLo ploms, razprostransono po
nsizmsrnib lsdsnib poLrasinab so-
rsrns XmsriLs.

Espe, /i trspotliLa.

essbar, ackp urite», soden. svröniei).
Esse, Z'. vignseo.sosa (t.s.ognsisöo v kv-
essen — issest; aß;habe gegessen —, sesti;

robati.

Essen, A«n. -s, ssd f.

Essen-rauch, m. drm ir vigensosv.

Essig, a.Essich, Aen.-s, oost, (sssib).
et lich, ,ru»r. nokas, nskoliLo; nsLtori (pl.).

Etui, -r. (lnckeel.), vtoL.

etwas, pro». neLss, nskoliLo; malo.

Euböa — otoL xolsg atiLkoga inbso-
tisskoga primorja, LaLlb 30 mils dolg.

Eugen, L. (gavosski)— slavni avstrissLi
vosvoda, ros. 18. oLt. 1863 v Darizu,
um. 21. apr. 1736 na Dunasi.

Euklid — gorski modroo v Llogari, um.

l. 424 pr. Lr.

Eule, /i sova.

Euphrat, nr. (roLa) Lvkrat.

eurig,pro». vss. fum.405 xr.Lr.

Euripides — gsrZLi posniL, ros. 1.480,
Europa, Dvropa.

Europäer, «., pl- - sy. Dvroposeo; —
europäisch, «ch-. svropsssLi.

Eurotas — roLa tskoia mimo Lxarts^
Euter, -r., pl. - «A. vims.

einig, voeen, brszLonöen.

Ewigkeit, voenost.

Exempel, »., pl. - SA. irglod, primor.

Exemplar, pl. -e, prikaz, izglrd;

(u prirockoprchch stvar /i; rival /i,
rastlina, rudnina; (e ZuiArAurstvu)

e-

Exptenz, /i bitss, obstaneL.
eostieren, biti.

Fabrikant, m., pl. -en, tovarnar, kabri-
Lant.

Fabrikat, »., pl. -e, irdoleL; blago.

Fabrikations-zweig,m., obertnissLa ver-
sta, obertnisa.

Fächer, »!., pl. - sg. voternioa.

Fackel, pl. -n, plamouiva, rublsa,
(baklsch. fssLsns.

Faden, m., p/. Fäden, nit /.; (mera)
fähig, acl). sposoben; er ist zur Zähmung
s., da so vpitomiti.

Fahne, /i rsstava, prapor, (bandero) ; —
Fähnlein, n. zastaviva, (kandsrios).

Führe, /°. ladsa; brod.

fahren — fährst; fuhr; gefahren — ;
pZ'. >u. haben, voriti, pslsati; — pZi
m. sein, voriti so, pslsati so; vdariti,
Siniti, zagnati so; in die Höhe f.,
LvisLu planiti; der Wind fährt über
etwas, votsrvloeopo esm; am besten
f., nas bolso opraviti.

Fähr-geld, ». voznina; brodrüna.

Fahrt, pl. -en, vornsa, xot; xlavba.
Fahrzeug, ». voln, brod, ladsa.

Falke, m., pl. -n, soLol.

Fall, m., pl. Fälle, pad, padse; pri-
godeL, pripad, okolisöina, rsö /.; der
F. ist in Italien, taLo so na lllasLom
godi; das war nicht der F. gewesen,
to so ni bilo zgodilo ; — a. - Wasser¬
fall.

Falle, /i past /., xrogla; zanLa.

fallen — fällst; fiel; bin gefallen —,
padati, pasti; vpadati; cs fällt mir
schwer; torLo ms stans; budo miss;
(der Fluss) f. in die Donau, irlisa ss
v Donavo; etwas f. mir in die Augen,
zagledam Las; Thräuen fallen aus
den Augen, solrs ss uternsso; einem
zu Füßen f., na Lolsna pasti prod
Loga; — rib«, »r. padanss.

fällen, soLati. soöi, posoLati; cin Ur-
thcil f., sodbo stvoriti, razsoditi.

falls, ovrzs. (- wenn), Ls, aLo, Lo.

falsch, achf.Iaznsiv, golsuksn, potnbnssn,
loLav, binavsLi; napaöen; Lriv; po-
narsson. fLavost.

Falschheit, f. larnsivost, napaLnost; lo-
Falte, /i guba.

falten, (schw., 2^«rt. a. gefaltcn), zganiti,
gubanöiti, nabirati; die Stirn f., öslo
nagerbiti; die Hände f., rvLs sLloniti
(zu Gott, proti nebu); auseinander f.,
razgerniti, rarprostrsti.

Fall-thiir, /. spustns duri (2>i.), loputa.

4L

Familie, /. drurins, rodovina, rodbina.
Familienangelegenheit, /. rodbinska ^a-
dsva.

Familien-namc, m. rodbinsko imo, pri¬
imek ; sein F. lautete, pisal ss je.

Familien-rath, »r. rodbinsko svotovav-
stvo.

Familientheiluug, /'. razločitev rodbin.
Fang, m., Kl. Fänge, lov, plen.

fangen—fängst;fieug:habe gefangen—,
vjvti, loviti; Feuer st, vneti se.

Fang-geld, n. lovnina,

Fang-schnnr, /i ^anka (na lovljsnjs).
Farbe, /i barva, boja.

färben, barvati, pisati, pobarvati.
Farben-glanz, m. losk barv.

farbenlos, ach/. brM barve. sbarvo.
Farben-spicl, -k sprsminjovanjs barv «.
Färber, m., Kl. - SA. barvar.

Färberei, Kl. -en, barvarija.
Färbc-stoff, m. barvilo, broeilo.
farbig, ach/. pisan, barvast.

Färbung, /. barvanj«;, barvanost.

Faroerinseln (Kl.), karovrsko otoLjo —
mod Islandijo in sott andskim otoöjom.

Farrcn-kraut, n. praprot /.

Fasan, M., Kl. -en, vd. -e, kasan. slika.
Faser, Kl. -n, nitka, vlakno, (lesna)
Fass, »r., Kl. Fässer, sod.

fassähnlich, ach/. sodu podoben.

sassen, prijoti, nagrabiti; razumeti; in
sich st, obsojati, derLati; Muth f.,
vserLti so, seröen postati; sich f.,
vmiriti 88; Boden f., na tla priti;
den Vorsatz (Entschluss, Gedanken) st,
nameniti si, skleniti; sich (vd. cs)
kurz st, na kratko naroditi a. pove¬
dati; in Blei st, v svinec vdelati.

fast, adv. skorej, malo da »s, do
malsga.

fasten, postiti se.

Fasten (Kl.), post.

Fastenzeit, /i postni vas. slsLen.
fatal, ach/. osodo poln; nesrečen, nad-
faul, ach/. gnjil, trodnöl; len.

faulen, (K/. in. haben), gnjiti, ^gnjiti.
Fäulnis, ?. gnjiloba.

Faust, pl. Fäuste, pest mit ge¬
ballter F., s psstso.

faustgroß, ach-, na pest velik.

Faust-recht, ir. psstna praviva, praviva
moönvjsoga.

Februar, m. tvbruar, svoöan.

fechten — fichtst; focht; habe gefochten — ,
boriti ss; — bsraÄti.

Feder, Kl -n, pero.

Fcder-bett, «, pernica, blssina.

Fedcr-busch, psrsaniva.

Federkrone, /i pernata Krona.

Feder-rock, m. suknja is perja.

Feder-Vieh, -r. perotnina,
Fedcr-Ivild, ». «livja perotnina.
fegen, Soditi, čistiti; trebiti. ,

Fehde, prepir, ra^por.

Fehde-brief, m. bojno pismo (t. j. pi¬
smeni poriv na boj).

fehl, adv. ne prav, napak; - — snbel.

m. - Fehler.

fehlen, rmotiti sv, grvZiti; manjkati,
pogrešati ss; es fehlt nicht an etwas,
no manjka nebesa; cs f. auch das,
tudi tega ni.

Fehler, m., xl. - «A. rmota, grob;
biba, napaka, nedostatsk.

Fchl-tritt, i». napačna stopnja; prs-
grssek; einen F. thnn, napak sto¬
piti, «podtakniti ss. snost.

Feier, /i, Kl. -u, prarnovanjv; svsba-
Feier-kleid, -r. prarniöna «. praLnja
obleka.

feierlich, «ch/. slovesen, svöban.

Feierlichkeit, /. slovesnost, svečanost,
feiern, prarnovati. obbajati; slaviti;

počivati; hoch gefeiert, visoko slavljon.

Feierstunde, ura poÄtka, delopust.
Feier-tag, »«. prarnik.

feig, ach/, tresljiv, bojarljiv, maloduSsn.

Feige, /. smokva, (liga).

Feigcu-baum,m. smokva, (ögav o drevo).

Feigheit, /. trssljivost, malodušnost,
feil, «ch/. na prodaj, prodajen; kupljiv;

f. bieten, na prodaj postaviti, pro¬
dajati; f. haben, na prodaj imeti.
Feile, /. pila,
feilen, piliti.

sein, «ch/. tenak, droben, liben, lop,

List; priljuden, umeten; ein f. Dieb,
prekanjen tat; s. Gehör, tenak slab,
feinblättrig, ach/. drobnnlist, nsrnolist.
Feind, m., Kl. -c, sovrarnik, noprija-

tslj; protivnik; — ach/. (lndecl.),
sovraLen, protivsn.

Feindin /., Kl. -ncn, sovraLniva,

feindlich, «-k/. sovraLsn; sovraLniski, ,
nsprijatsljski.

Feindschaft, /i sovraLtvo, nsprijatolj-
stvo.

feindselig, «d/, sovrarsn.

Feindseligkeit, /i sovražnost, prspir.
Feinschmecker, -n., Kl. - «A. sladkosneda.

Feld, »r-, P/, -er, pvljo, njiva, p>oljane
(pl); zu F. ziehen, 2 vojsko (nsä
koga) iti; ins F. ziehen, v vojsko n.
na boj iti; gegen einen im F. liegen,
»a straLi biti soper koga.

Feldbau, m., c/en. -cS, xoljsstolstvo.
Feldblume, /. poljska ovstioa.
Aeld-frucht, /. poljski pristelek.
Feld-Herr, -n. vojvosta, poveljnik.
Fcld-kaplan, -n. vojaški Kaplan.
Feldliste, /l poljska lilija.

Feld-zng, m. vojna, pobost na vojsko.

Fell, -e, KoLa.

Fell-eisen, m. telvLj-ik, torba.
Fels, -n., ^>k. -en, skala, xsLina.
Fels-blvck, >». skala.

Kelsen, ,n., M - s§. skala, xeLina.

Fclsen-block, m. skala.

Fel en-gang, m. pot skori skalo.

Fel engnippc, f. skalovje.

Felsenhöhle, skalnata jama.
Felscn-insel, /l skalni otok. fskalab).
Fclscnklimmcr, /»., pk. - «c/. plsitavev (po
üelsenmasse, /l skala; peöevjs. spoLovjv.
Felsenriff, »»., -e, KIsL /., morsko

Fclsenspipe, /l skalni rob.

Felsen-stück, w. skala.

Felscn-thal, n.. skalnati stol.

Felsen-Wand, /. skalnata stena, peöina.
Felscnivcllc, skaloviti vsl «. potok.
Felsenwüste, /l skalnata puseava.

Fclsgängcr, M., 7,?. -- «A. xls^avev (xo
skalak).

Fels-Pfad, »t. skalna stera.

Fclsspjtzc-Fclscuspitze. schein, n. okenoe.
Fenster, pk. -SA. okno; — Fenster-
Fensterscheibe, /'.sipa, okeneina. sokml).
Fenstersims, 1». n. w., pk. -e, nistee tpri
lern, ach), staljsn; oststaljsn; — «chn.

stalsL, oststalvL; von st, oststalsi; —
ferner, staljo; eonch. verb toga, So.

Ferne, /'. stalja; in der F., staloö (tam);
uns der F., ost staloö, 12 staluka,

Ferse, /l nota.

'ertig, Ml/. Avtov, narejen, i/,stelan;
lnapravljon; ich bin mit dem Essens.,
sein Ls snsstol. fstvlati.

^lfgen, ugotoviti, napraviti, narediti,
,stel, /st -n, snaua, vs^ /l; okovi
m.); in Fesseln werfen, v okovs

. v LelWso äsati.

lelt bersten, stanoviten.

Fest, -e, slov.osnosb, svööanosb;
strarnik; daS hvhe F., veliki pravnik,
slovesnost.

Fest-abcnd, in. prarnikov isLer.
fest-bindcn^, terstno verati.
Feste, /l tsränsavs.

fcst-halten*, ^aZrabiti; sterLati.

fest-hängcn, sich, pripeti so, prixonsati
so, prstjsrnati so.

festgcbannt, «ch/. navoran, naklou.jon.

Festigkeit, /'. teräuost: stanovitnost.

Festland, »., AS»r. -es, Kopist svot.
festlich, «st/.praristeen, slovesen, svsean.
Festlichkeit, Z'. slovssnost.

festlicgcnd, ach/, terstno vloLon.

Fcst-redner, m. govornik (pri slove¬
snosti).

Fest-schmuck, m. praznični nakit a. kino,
scst-setzen, vstanoviti, stoloeiti.

fcst-sihcn*, terstno ssststi, sterLati se.
Fest-spiel, »r. slovesna igra.

Fcst-tag, M. prarnik.

Fcsttags-kleid, n. prarniLna obleka.

Festung, terstirjava.

FestnngS-tverk, »r. terstnsavina uaprava.
fcstverstopft, terstno rarnasen.
Festzeit, /. xrarnieist Las.

fett, ach/, tolst, masten; stobest.

Fett, n., </en. -es, tolsLa, mast /l,
maSLoba. sbolnb.

Fctt-klmnpen, grnöa masti; — sto-
feucht, ach-.vIaLen, mokroten; die Augen
werden st, aLi so solrijo.

feuchten, moeiti.

Feuchtigkeit, /'. vlaga, mokrota.

Feuer, »n, - «A. ogens; F. anlegeu,

(nalasö) ^aLgati; F. anmachcu, Zaku¬
riti; F. gcbctl, (xuöko) sproLiti.

Feuerflarnme, /. plamen; ogens.

Feuerglocke, /l poLarm rvon; der F. Ton
erschallt, plat avona üspose.

fcuerreich, «ch/. ognsa poln, Laren,
seuerroth, ach/, rnstsö Kot ogeirj.
Fcuers-brunst, /l, -ik. -brnnstc, poLar,

ogens.

feuerspeiend, achst ognsoblsuven; s. Berg,
sopka, ognzsna gora. fgerinasti.

Feuer-tod, in. »inert v ognji, sm. na
Feuerungs-material, ». knrjava.

Fener-werk, n. nmotist ogens.

Fener-zeichcn, n. Lamnsnso ognja,
feurig, ach/, ognjsn; f. Wein, modno vino.
Fichte, smroka,

Fichtelgebirge, n.,Aen.-s, 8mroLino(Kf.).

Fichten-baum, m. smroka.

Fichtcn-samc, in. smrekovo soms.

Fichtensprosse, />. smrokov berst; ^ch.
smrskovo mlachjo «. berstjo.

44

Fichtcn-wald,nr. smrekov gord, smreke.
Fieber, n., Fd. --sg. merrlica; hitziges F.,
vročina. sren.

Fieberglut, /".vročina, vročinska bols-
Figur, pl. -e«, podoba, obrar, kip;

— Lee»,, lola.

Filz, m., F,k. -e, klobučina.

Filz-schuh, »r. črevelj ir klobučine.

Filz-tuch, »d. klobučina sto sukno.
finden — fand; habe gefunden—, naiti,
nabasati, dobiti, dobivati; es findet
seine Erklärung, clässrarloLiti, umsti;
es f. sich, nsnsja so; ich f. etwas
schwer, terko ss mi rdi kas.

Finder, m., F>f. -- sg. nsslec, nsjdnik.

Finger, m., pk. - sg. psrst.
fingerlang, ach-. ra psrst dolg.

Fingerzeig, m., pk. -e, namibisch; den
letzten F. geben, radnsič pokarati
«. namigniti.

Fink, m., pl. -en, sčinkovsc.
finster, crckg. temen, mračen; ömsren.
Finsternis, /. pl. -se, tema.

Firmament, »r., ge». -es, nsdo, obnobjs.

Firn, -e; a. Firner, m., - sg.

vsčni sneg.

Fisch, M., x(. -e, riba; fliegender F.,
letajoča riba; — Fischlein, ». ribica.

fischen, rids loviti; — ubs. n. ribji lov.
Fischer, m., pf. - sg. ribič, ribar.

Fischer-boot, od. -bot, -r. ribiški čoln.
Fischerei, /. ribištvo ; ribsi lov.

Fischer-kahn, m. ribiški Soin. jbar.
Fischers-mann, m., pl. -leute, ribič, ri-
Fischhändler, m., ->k. - sg. prodsjavec
rib, ribar.

Fisch-jagd, /. ribsi lov.

Fisch-netz, m. ribja mroLa.

Fittich, ur., F>f. -e, perutnica.

Fjord, m. raliv, rajod
flach, ach). plan, raven; ploščat; plitev.
Fläche, /. plan /"., ravan (gs>t. ravni) /".,
ploskev /'., plošča.

flachrund, «ch-. ploččato okrogel.
Flachs, M., Asu. -es, lan; predivo.
Flachs-ertrag, >». pridelek lanu.
Flachs-fcld, m. laniččs.

Flachsflocke, kosmič prsdiva.

Flachspflanze, lan.

flackern, terpolsti, Zvigati, migljati.

Flagge, Zastava (na ladji).

Flamme, plamen; ogenj.

flammen, plamteti, plainensti, poloti;
leskstati ss.

Flammen-strom, m. tok plamena.

Flasche, /". steklenica; — Fläschchen, -r.
stsklsničica.

flattern, m. haben u. sein (vgl. flie¬
gen), vibrati, kerkolsti, kMotati; flat¬
ternde Bewegung, ilakotanjs.

Flaum, m., gen. -cs, pub, mab.
Flechte, lisaj; (rasKrncr) lisaj nik.
flechten — flichtst; flocht; habe gefloch¬
ten —, plesti; Kränze fl., vence viti.

Flecht-Werk, m. xlstsnina.

Fleck, m., ->f. -e, räplata, kerpa; —
lisa, mador.

Flecken, rn., xl. - sg. rüxlata, kerpa;
— lisa, msrogs, madeL; aus Flicken
und Flecken, ir ksrp in Zaplat; —
mestice; tsrg; — Fleckchen, »r. me¬
stice, terrič.

fleckenlos, achg. bror madsLa.

Fledcr-maus, netopir.

flehen, (milo) prositi, moliti; — ode.
n. prošenje, prošnja.

flehentlich, ackv. milo.

Fleisch, w., gen. -es, meso,
fleischfarben, ach). poltns barve,
fleischig, ach), mesnat.

fleischlich, «ch-. mesen, polten, telesen.
Flciscdnahrung, mesna brana.

Fleischsuppe, mesna juba.

Fleiß, m., gen. -es, pridnost, marlji¬
vost; mit Fl., marljivo.

fleißig, »ch-. priden, marljiv.

Fliege, /l muba.

fliegen — flog; bin u. habe geflogen —,
leteti, letati, končati; Zleteti, sker-
čati; — (sein v p/l dobiva v pomenu
„od kodi a. kam leteti a. ulstoti",
haben pa v pomenu „letati a. leteti
kodi, brsr dostavka od kodi a. kam";
takik glagolov jo se več, n. pr. flie¬
ßen, reiten, schwimmen i. dr.); —
vsb. «. letanje.

fliehen — floh; geflohen — ; m. sein,
bsčati; —p/l m. haben, einen, bsLati
pred kom, ogibati, varovati ss ga.
fließen — floss, bin u. habe geflossen
(vgl. fliegen) — , teči.

flimmern, migljati, bliskstati ss.

flink, ach-, ursn, skočen, ročen, obraten
Flinte, puška.

Flinten-kugel, /. svinčsnica, krogljs
(ra puäko).

Flintcn-schuss, m. strsl ir pusks.
flirren, kerlsti, migljati.

Floß, n., Lf. Flöße, plav/l, splav
plavica.

45

flößbar, ach). plavsn. splavbo.
Äößbarmachung, /i xristrosonso ra
Flvß-fcder, /". xlavuta.

Flöte, svirala, llavta; pisöala.

Flöten-spiel, >r. sviranss.

Flotte, broäovss, laäisstvo.

Äötz (od. Flöz), m., a. «., pl. -c, vsrsta,
pola, sklaä.

Fluch, m.,pi. Flüche, klstsv/".; über ct-
was den Fl. aussprechcn, prekleti kas.

buchen, Kloti, prsklinsati (einem, koga);

— vbs. klstsv /H kletvina.

Flucht, /) bog, utok; in die Fl. schla-
gcn, v bog Lapoäiti «. pognati.

Mchten; sich sl., LboLsti, pobegniti; —
-1/. m. sein, utoöi, nboLs.il.

büchtig. «ch). nbsLsn, bogoö.

Flüchtling, -n.., jvi. -c, uskok, begün.

Äug, m.., Flüge, lot; im Fl., lots.

Äugel, m., pl. - «A. perutnica, ps-
.rot /.; krilo.

llügcllos, ach). brsx perutnic.

Äügel-schlag, M. ksrkot: ohne Fl., bror;

Lerkotausa.

Flügelspitze, /l konse perutnico,
flügge, «äs. goäen.

Flugkraft, lotavnosi.

flugs, «ck,-. Kot bi trsnil, inigoma.

Flur, /., pl.-en, trata, pnlse; gumno;
voLa.

Fluss, m., p/. Flüsse, roka; tok, talost;
Fl. der Rede, tok govorssnsa; (das
Erz) zum Fl. bringen, rartasati, raz¬
topiti; — Flüsschen, -r. rsöioa.

flüssig, ach), tokoö. skrota.

Flüssigkeit, /) tokoönost; tokoöina, mo-
flüstern, sumlsati; septati.

Äut, /f, pt. -en, pritok, povoäon ;
valovso, voäa.

Föhre, /1 borovce.

folgen, ,einem; p/. m. sein, ra Koni
iti, priti, nastopiti; naslsäovati; dem
Sarge f., 2a trugo iti; — p/". gew.
M. haben, slusati (vbogati) koga;

. dem Beispiele f., irgloä posnomati.
folgend, ach), sleäsö, naslsänsi, ta-Is.

folglich, ooir). toros,
folgsam, ach), poslussn.

foltern, mnöiti. trapiti.

fohpcn, einen, uagasati komu, La norca
lmotl ga.

fordern, torsati, Labievati; einen wo-
... hin f., poLvati koga kam.

fordern, posposovati, xospoZiti; zu
Tage s,, na äan spravlsati.

Forderung, /f Labtsvanso, torsatsv ; die
F. stellen - fordern.

Forelle, /. xostsrv /".

Form, -en, polloba, postava,
oblika, kros; kalup, oboä, (Käse¬
form) tvorilo, torilo.

formen, poäobiti, obrabiti, vpoäobiti;
tvoriti, napravljati.

förmlich, ach), roäen; — ackn. prav.

forschet;, poprasovati, poxrasati; pre¬
iskovati.

Förster, pl. - .SA. M^änar, lo^ar.
Forst-maim, «r., pl. -leute, goränar.
fort, ackn. prob; naprss; voäuo; sich f.

machen, xroö iti; als er f. war, ko
so bil oässl; so geht es f., tako ss
Aoäi napres.

fortan, ach«, ollslos; v priboelnso. sbiti.
fort-bestchen*, (so 2S naprej) obstati a.
fort-bre;;nen*, napros goreti, ne nsbati
goreti.

fort-bringen*, napros a. proö spraviti ;
oänesti, oäpolsaii; sich s., proLiviti so.
fort-dauern, (<lalss) tcrpeti. no nsbati,
obstati; - fortdauernd, «Än. nons-
boina.

fort-eilen, p/". in. sein, xroö bitoii; ntsöi.
sort-fnhren*; p/, m. sein, oäxoisati so;

napros voditi; — p/, m. haben, no
nobati. naclals svati.

fort-führen, oäxelsati; gnati.
Fortgang, po». -cs, naproäek.
fort-gchen* p/f in. sein, oäiti; proö iti;

ir äoma iti.

fort-grabcn*, naprss kopati.

fort-grünen, (p)'. m. haben), (napros)
nslonsti; ne nsbati rolensti.

fort-hlnkcn, p/f m. sein, proö brämati
cr. ßöpati.

fort-kommcn*, pf. m. sein, oäiti; naprss
priti; inbasati, naproäovati; v^rasti,
roäiti so, obrobiti; — vbs. »r. naprs-
äovanse; sein F. finden, äobro prs-
Liviti so. stsöi.

fort-lanfen*, pf. m. sein, uteci; proö
fort-packen, sich, proö pobrati so.
Fortpflanzung, zaresa; zur F. dienen,
sa pleme biti. ..

fort-raffcn, ugrabiti.

fort-rttnnien, proö spraviti.

fvrt-rciten*,p/'.m.sein, oässLäiti.

fort-schicken, xroö poslati; L äoma po¬
slati.

Fort-schritt, m. naprsäsk, prosxöb;
Fortschritte machen, naproäovati.

46

fort-setzen, nadalsovati; den Kamps f.,
dos n., Zs (napres) biti so; (sein Hand
werk) f., (naprss) gnati.

Fortsetzung, /'. nsdalsevanse.
fort-stoßen*, proč pabniti «. miniti;

sich s., odriniti ss, pognati so; —
ub«. ri. pogansanso.

fort-tragen*, proč nesti, odnesti,
sort-treiben* proč gnati, odgnati,
fortwährend, ach', voden, nonoblsiv.
fort-werfen*, proč vroči.

fort-ziehen* proč potegniti, proč vleči;

— m. sein, potegniti ». pobrati
so (Kain), oditi; napres iti, vleči ss.

Frage, uprasanjs.

fragen, uprasati; — nbs. n,. uprsSanss.
frank, ach. svoboden, prost.

Frank, m., pl. -en, trank — krancoüki
denar voljasoč 40'^ kr. a. v.

Frankfurt, (mssto) Idrankobrod.

Frankreich, 1?rancor,ka dsilela, I?ran-
co^ko, Francisa.

Franz, krrmoiSek; — §r. I., avstrijski
cesar, ss vladal 1. 1794—1835.

Franzensbad, Frančiškovo toplico (/>/.)

— v ösbib, suo uro od Hob» (Eger).
Franzose, m., xl. -n, b'ranaor; — srain

zösisch, ach. tranconki.

Fraß, §en.-es, -wonse; kerma.
Frau, f., ->/. -en, gospä; Lena.
Frauenkirche, /i cerkev Untere bokse.
Frauenzimmer, -n. - SA. konska.

Fräulein, »r. , p/. " sc/. gospodieius.

gospica.

frech, ach. predelen; nesramen.

frei, ach. svoboden, prost; praßen:
fr.Tag, pralni dan ;dcrArm bleibt fr.,
roka ostans Zola a, nepokrita; in die
freie Natur, ins Fr., pod milo nebo ;
r lopo naravo ; fr. gestehen, odkrito-
serčno povedati; Freie und Skladen,
svobodni in suknsi. snik.

Frci-baucr, m. svobodni kmet, svobud-
freigcbig, «ch. radodaren. ssčvnso.
Freiheit, /*. svoboda, prostost; irpu-
frei-lassen*, ispustiti; posvoboditi.
freilich, «dv. ss vö da. das pa da.
freimüthlg, ach. odkritossröen.
frei-sprecheu*, oprostiti, ra nsdolknoga
spornati.

Freistätte, priboLaliSöo.

Freitreppe, s. runanso stopnice (p/.).
freiwillig, «c/p'.prostovolsen, radovolsen.
fremd, ach. tns, inastranski, stranski,
unausi; der Fremde, tnsec.

j fremdartig,ach.drngoversteu; sr.Theile,
tnss primes.

l Fremde, Z'. laisina, tuši krasi <pt.); j„ per
Fr., na tusom.

! Fremdling, m., pf. -e, tnsec.

, fressen — frissest; fraß; habe gefressen —,
Lrvti, so.sti; pokrsti; — vtzz. Lsrtso;
M /.

Freude, Z vosoiso, radost ; voller Freude,
poin vsssisa, vss vssvi.

Freuden-geschrei, vr. vosoli krik,
freudenleer, ach. vosoisa pranen, brsr v.
freudenreich, ach. vssslsa poln, vsssl
Freuden-saal, m. dvorana radosti.
Freuden-tag, m. dan vosoisa.
freudenvoll, ach. vosoisa poin. slic,
sreudestralend, «cis. vosoisa vnot; vosolib
freudig, ach. vssoi, radosten.
Freudigkeit, /i vosoiost, radost.

j freuen, veseliti; sich fr., vssoiiti ss, rado-
vati ss, vosek biti.

Freund, -m., pf. -e, prisatols; — Freund^
chen, m. prisatsisSek.

Freundestreue, /. imisätoisska üvostoba,
verno prisätsisstvo.

! Freundin, -il. -ncn, prisatoisica,
freundlich, ach. prisaren, visudsn.
freundlichgrün, ach. prisanno ^oisn.
Freundlichkeit, prijaznost, vlsu<inost.

j Freundschaft, prisätsisstvo.
freundschaftlich, «ch. prisatsisski.
Freundschafts-bund, m. prisätoisska
svsra.

, Frevel, in.,/-/. - prsAroba, iurdobisa.
freveln, grešno ravnati; pregrešiti so;

— frevelnd, ach. groscn, prodsr^en.
freventlich, ach. progroZ-m.

Friede (od. Frieden), m., gen.-ns, da.k.
u. aec. -n, mir, pokos; Fr. ernährt,
Unfticden verzehrt, sloga saöst noskiad
tlači.

friedcnrcich, adp'. miru poln, miren.
Friedcns-blntt, ir. list miru.

! Friedensbedingung, /. pogos miru.
Friedens-brud), m. prelom miru.
Friedensstörer, -sp.rusiteis miru,
nopokosivec.

Friedens-Vertrag, m. pogodba miru.

Friedens-zcit, čas miru,
friedfertig, ach. miroisuben, krotek.
Fried-Hof, m. pokopališče.

Friedland, Nirov — grad na Lsskoin.
friedlich, «ch. miren.

friedliebend, «ch. miroisuben.
Friedrichsstadt, b'ridribvvo mesto.

47

frieren — fror; gefroren —; Ast m.
haben, inrsL tsrpsti, rmerrovati,
rsbsti; gefroren hat es noch kein fe¬
stes Eis, ni ss ss nsrsäil tsräsn lsä;

Ast m. sein, rmerrniti.

irisch, ach. svöL; prssen; blaäeu; övsrst;
AI; nov; rslsn; fr. Lust, blaäeu
vräub, black; fr. Blut, (Ss) topla kri;
,st. Garten,' Lslsn vsrt.

fNschgefangen, Aarl. Ks Is vjst.

Frischling, »r, Al. -e, äivji prssöek,
mlackiö. (Fr., obrök.

Frist, /I, z-rl. -en, Sus; ocklvA; festgesetzte
Foh, ach. vsssl.

fröhlich, «oh', vsssl, raäosten.

Fröhlichkeit, /I vosslost.

frohlocken, vesolja poskakovati, innöno
vsssllti so, m. vvssl biti.

Frohsinn, m. vosslost. (täk.

sronnu, aclst poboLen, boxabojeL; kro-
Frönimigkeit, st poboLnost.

fronen, tlako äolati, rabotovati.

Frosch, -m., Al. Frösche, raba.

Frost, m., Al. Fröste, mrar; slana.

stostig, msrrel.

Frucht, st, ^l. Früchte, ploä, sack; sa-
äoL; — - Früchtchen, n. jckockek. saäck.
fruchtbar, «<h. plocksn, roäoviten.

Frucht-bmnu, sackno ärovo.

Frucht-feld, -r. ritno poljo.

Fruchthülle, st oplockjv.

lvrucht-tapsel, /I Davisa.

Frucht-knoten, m. xlockniea. fstonj.
fruchtlos, «ch. brerplocken, praren; ra-
stuchtreich, «ch. saäupoln.

Fruchtschale, st lupina.

Frucht-zapfen, >u. storr, Lesarek.

früh, ccäst r^ocksu; ran, jutranji; von
fr. Jugend, sä mlackib noK; — acko.
Kockaj, Dutras: fr. morgens, Dutras
Kockaj ; — früher, «äst prsjsnji; —
«<lv. prej. svsv r^ockaj.

Frühe, st. rano, jutro; in aller Fr., ns
Fräh-jahr, ». psinlaä st

Friihling, m., Al. -c, pomlack st.

Fri'chlings-botc, m. ornsnovalso poinlaäi.

Frühlingsfischerei, st. pomlackiuiski ribji
lov. sp. slanik.

Ftühlings-häring,m. pomln «lanska slock,
Frühliugs-junge, /a ponilackanski c>.
^fari mlackiö.

Kriihlings-lied, n. pomlackanska pesem.
Frühlingssoune, st. pomlackansko solnee.
Frühlingsstimme, st. poinlaäin tzlas. snio.
Frühliiigs-ivettcr, ». xonck-alansko vro-

frühmorgens, ackv. rjutraj r^oäaj.
Frühstück, »r., As»r. -s, (kosilo), rajutrsk.
frühzeitig, aäA. rZoäen.

Fuchs, >u., Al. Füchse, lisio», lisjäk; —
Füchslein, -r. lisieiea.

Fuchs-bau, M. lisiöja sama, lisiöina.

Fuchseisen, -u., Al. -- SA. lisies (Al.), (is-
lvrni) skoxee.

Fuge, st sklsp, stik, sklack.

fügen, stakniti, stikati, sklaäati; pri-
äsvati; ssrickati; — sich f., väati ss,
poävrsöi ss; primeriti ss.

fühlen, tipati; üutiti, oböutiti; ich f.
mich unwohl, slabo mi js, nabo-
Klssn SSM.

fühllos, »clf. brsreuten, nsubeutlsiv.
führen, vssti (veäsm), privesti, voäiti;

vsM (vsrsm), voditi, poljati; imsti;
etwas zum Mundes., v usta nositi;
den Hammer (gegen den Felsen) f.,
klaäivo vibtsti; den Bogen s. , lok
vlsLi; Krieg f., vojskovati so; Pro¬
zess und Streit f., praväati in prs-
pirsti so; die Leitung des Hauswe¬
sens f., ^ospoäsrstvo oskerbovati;
die Aufsicht f., naärirati; ein glück¬
liches Leben f., srscuo Livsti; den
Nmnen f., imsnovati ss.

Führer, Al. - «A. voäitelj, vnäuik.
FuhrAuann, m., Al. -leutc, voruik.
Fülle, st polnost, obilost.

füllen, polniti, napolniti; nasuti; kriti;

— «ü«. n. napolnssvanss.

Füllen, N., Al. - SA. Lrsbe.

Fund, Al. Funde, uajäba.
fünfmonatlich, ackA. potmsseöen.

Funke (od. Funken), m., As»r. -ns, Al. -u,
iskra; — Fünkchen, n. iskriea.

funkeln, iskriti se, bliskstati ss, mi¬
gljati.

für, ArasA. 2 ase., ra; namesti.

Fürbitte, st. prošnja (2a ko^a).

F-iwche, st braLäa, ra^or.

Furcht, st. bojason st, strab. fbovit.
furchtbar, «äst »tragen, Zrorsn, strs-
Fnrchtbarkcit, st. strabovitost.

fürchten, einen, od. sich vor einem, bati
so, strasiti ss ko^a; — gefürchtet,
«äst «tragen, strabovit.

fürchterlich, »äst strasen, Aromen,
furchtsam, ml). bojazljiv, strašljiv, bojoo.
Furchtsamkeit, st Inijarljivost. bojoenost.
fnrlieb vorlieb.

Fürst, »»., Al. -en, knsL. svina.
Fürsten-thmn, m., Al. -thümer, knoLe-

48

Fürstin, /h M -nm, kneginja,
fürstlich, ach). KnoLki.

fiirivahr, ach«. 2a ros, ros, r;a isto.

Fuß, M., )>l. Füße, HOZA; örovslj, stop-
nja; F. des Berges, xoägorjs; am
F-. des Berges, poä goro ; den F. der
Alpen erreichen, poä ^Ipg priti; zu
F. gehen, xss boäiti a. iti

Fuß-boden, M. poä, tla

Fuß-fall, m. paä proä uogs.

Fußgänger, M., Ll. - ,?A. posso, boäse.

Fuß-Pfad, M. stö^a; der F. ist ein !ne-
nig um, sts^a jo malo v stran.

Fußsteig, m., Ll. -c, sts^a.

Futter, -r., A«. -s, Kerina, piöa, brana,
"LivoL; aus dem F. schaffen, 12 blova
oäpravitl; F. suchen, brano iskati si;
—poäloga, poävlska. soa.

Futtcr-boden, ur. svisb s)ch.) /l; Ltni-
füttcrn, pitati, kermiti; klasti (klaäoin)
(Livinil; groß f., vrroäiti, v^pitati:
— poäsiti, poäloLiti, yblaöiti.

Futtcrsnchen, nb«. u. iskanj s LivsLs.

G.

Gabe, /I äar; äavek.

Gabel, /l, -n, vilo (M); vilieo spl.).

gaffen, rijati. fu. ^ovanjs.

gähnen, ^obniti, xiniti, Wvati; — rbs.
gährcn — gohr; habe gegohrcn — ,
vreti, kisati so; (die Cacaobohnen) g.
lassen, Kubati.

Gährnng, /. vronjo, vsrvoL, kisanjo; in
saure G. übergehen, skisati so.

Galgen, »»., - «//. vislioo s)V.).

Galizien, lllslioija.

Gall-apfcl, ?». šiška, äöbliea.

Galle, Lola, LolL.

Gallien, tZslija.

Gallier, i»., )>/. - SA. 6alee.

Gall Wespe, /. (osa) siskarioa.

Gang, m., pl. Gänge, bosa; pnt; boä,
bockisös; ruäna zila; ans einem G.
nach Bente, plona isäoe; mit unsi-
chcrcm G-, nestanovitnim korakom.

gangbar, ach/. poboäsn.

Gans, Gänse, Zo« /l; — Gäns¬
lein, u. gosioa.

Gänse-dieb, m. gosji tat.

ganz, ach), ves; ool; das Ganze, oolota;
oobna; vesolnost; im ganzen, splob,
po vsow, — ach«. oslö, Listo, po¬
polnoma.

gänzlich, «H. äooslen, popoln; — «chv.
äo cola, popolnoma.

ganzrandig, ach/, eelorob.

gar, ach). gotov, äoäslan, äovsrssn; —
ach«, do vola, äo konoa, 00I0; 2I0,
prav; ganz und gar, äo osla, oslö;
gar wohl, prav äobro.

Garbe, /l snop.

gärbcn, strojiti (Leder, Ko2el.

Gar-koch, -n. varivar — proäüjavso ku-
banib soäi.

Garn, Aeu. -es, prosa; — ?anks (xk.).
garstig, ach/, gerä; nesramen.

Garten, ur., Gärten, vert; — Gärt¬
chen, n., Gärtlein, u. vertiö, vsrteo.

Gartenanlage, /l vert.

Garten-Haus, rt. vsrtna koöa.

Gartcn-messer, n., gekrümmtes G., kri-
veo, ränsak, kosir, serpiea.

Gartcn-saal, nr. vsrtna soba.

Gärtner, »r., xl. - SA. vsrtnar.

Gärtnerin, /l, -rl. -neu, vertnarioa.

Gas, »r., ))l. -e, pub; plin,

Gasse, nlioa; Gass' aus, Gass' ein,
ir ulios v Moo; — Gässlcin, »i.uliöioa.

Gassen-bube, »r. potsxülr.

Gast, ?t»., Gäste, §ost; su« svatbr)
svat; zu G. sein, v Aostolr biti.

gastfrei, ach/, gostoljuben.

Gastfreundschaft, gostoljubnost.

Gast-gcber, w. gostivso: gostivniöar.

Gast-Haus, u. gostivnioa.

l>last-hvf, ur. gostivna, gostivmoa.

Gast-mahl, u. gostija, pofsäina: ein G.
geben, posaclino napraviti.

Gatte, un, )-/. -n, soprög. mox.

Gattin, ;>/. -ncn, soproga, Lena.

Gattung, /l ploino, versta.

Gatye, f. goto s)-?.).

Gaukler, m., M - sp. glumäö, slspivso.
lpankcl-spicl, n. sleparija.

Gaul, m.. )>/. Gäule, konj: kljuse.

Gaumen, m., )il. - sg. nebo (v ustib);
den G- kihcln, gsrln vstrWati.

Gazelle, /l grmola, sajga.

geängstet, )>art. oplasen.

gebacken, s. backen.

Gebärde (od. Gcberde), ch. obnašanje,
äsrLanjo, krotanjs: ernstliche G., ro-
snobsn obra^; die traurigsten G. an¬
nehmen, jako lcromLitl so.

gebärden, sich, obnašati so, äer^ati so.
gebären — gebierst; gebar; habe gebo¬
ren —, poroäiti; roäiti, stvoriti.

Gebäude, n., sg. mäovse, poslopje.

49

Eisbein, »., Li. -e, kosti (Li.) /l
geben — gibst; gab; habe gegeben—,

<lati, dajati; sich überwunden g., 2a
prvmaKanoKa spornati so; — es gib!,
jo, so. fdajavev.

Geber, Li. - SA. datelj , dajatolj,
Gebet, »., Li. -e, molitev.

Gcbetglockc, /l k molitvi vaboLi rvon.
Gebiet, w., Li. -e, oblast /., dsLola, Kraj,
pokrajina, svot; obor; römisches G.,
rimljanski svst. (ukazovati,

gebieten — gebot; habe geboten—,volvti,
Gebieter, M., Li. - «A. poveljnik, Aospo-
dar. f(Li. m.), Kvrovjo.

Gebirge, »r., Li. - «A. Koro (Li.), bribjo
gebirgig, ach. Karat. fboveo.

Gebirgs-bcwohner, -n. Koijanee, liri-
Gcbirgsenkung, L.Korska vsodlina, Lijak.
Gebirgs-gcgend, Kvrat Kraj.
Gcbirgshöhe, Kvrska viLava.
Gcbirgsnatnr, gorska priroda.
Gebirgs-ort, m. Kvrat Kraj.

Gebirgswiesc, lae, rot, sonöLot /'
Gebirgs-zug, »n. Kvrska versta, gorstvo.
Gebiss, »r.,Li.-e, robovjo; 2vbjo (Li.m.);

ueda.

gebogen, ach. slok, kriv, 2alcrivljon.
geboren, Lari, rojon, s. gebären.

Gebot, u., Li. -e, povelje, napoved
gebraten, Lari, psien, s. braten.

Ge-brauch, w.,Li.-brauche, raba, unitek,
uLivanje; navada, soKa; vbrod; G.
machen, posluLiti so.

gebrauchen, rabiti, porabiti; posluLiti
os (Lesa); potrebovati.

gebräuchlich, ach. navadsn, v navadi,
gebrechen — es gebricht; gebrach; hat

gebrochen — , an etwas, manjkati
Lesa, primanjkovati.

Gebrechen, «., Li. - «F. pomanjkljivost,
PvKrossk, nodostatek, liiba.

Gebrüll, n.., 9«. -es, tnljenjs, rjovscho.
gebückt, s. bücken.

gebühren, iti (koma), spodobiti so.
Geburt, Li. -en, porod; rojstva.
Gcburts-ort, »?. rojstni Kraj.
Gebnrts-stadt, rojstno mosto.
Geburts-tag, m. rojstni dan.

Gebüsch, Li. -e, Ksrmvvjo; KosLa.

Gedächtnis, »r., Li. -se, spomin, pamet/i;
ins G. zurückrufen, v spomin pokli-
vati.

Gedanke (u. Gedanken), m., 90». -ns,
Di. -n, misel ; den G. fassen, inmi-
Eti si.

Gedärm, -r., gen. -es, od. Gedärme (Li.),
örova (Li.).

gedeihen — gedieh; bin gediehen — ,
dobro rasti, roditi so; dobro obna¬
šati so, obstati (— stanom); obro¬
diti; tekniti, sluLiti.

Gedeihen, -n.,gen.-s, tok, toLnost, srsLa.
ge-dcnkcn* pomniti, pamstovati; spo¬
mniti so; omoniti; misliti, bototi;
seiner wird gedacht, omsnja so (on),
gediegen, ach. överst; bist; irversten;

g. Eisen, Listo Lolono.

gedoppelt, ackg. dvojnoversten, dvoj,
geduckt, s. ducken.

gedrängt, ach. stlaLsn, Kost; jodernat.
gcdrnngcn, ach. stlaeou; g. Körperbau,
översta postava.

Geduld, /i poterponljivost, poterpljsnjo;
ein wenig G. haben, malo potsrpvti.

geduldig, ach. poterpeAjiv.
geehrt, ach", öastsn, poöaston.

geeignet, acig. sposoben, pripraven.

Gefahr, /i, Li. -en, novarnost.
gefährlich, acig. novaren.

Gefährte, m., Li. -n, tovariš, psjdaä.

Gefährtin, Li. -nen, tovarsioa.

ge-fallcn*, dopasti, dupadati; ick) lasse
mir etwas g., vSoö a. prav mi jo kaj,
pvterpini s Lim.

Gefallen, M., gen. -s, dopadajonjs;
dobrota; einem einen G. thun, vstrsLi
komu (s Lim), kako dobroto stvo-
riti mu.

gefällig, ach. dopadljiv, vSoL; vdan,
gefaltet, s. falten.

Gefangene, der, vjstnik.

Gefangcnnehmnng, /i vjotjo. fsuLnost.

Gefangenschaft, /. vjotjo, jotnistvo.joLa,
Gefängnis, »r., Li. -sc, joLa, napor.

Gefäß, «., Li. -e, posoda.

gefasst, ach. pripravljen; sich g. machen
auf etwas, pripraviti so na kaj, priLa-
kovati Losa; — s. a. fassen.

Gefecht, n., Li. -e, bitka, bitva, boj.

Gefieder, u., Li. - sg. porjo.

gefiedert, adg. pernat.

Gefilde, ».,Li. --«g. polje, poljana, trata.

Geflecht, »., geu. -es, plotonina.
gefleckt, «d,/. maroKast, lisast. ftina.

Geflügel, »r., §e»r. -s, perutnina, kurs-
geflügelt, ach', krilat.

Gefolge, w.,Li. - «A. spremstvo; sprsm-
ljovavoi (Li.); versta.

gefräßig, ach'. poLressn.

Gefräßigkeit, poLrssnost.

4

50

gefroren, s. frieren.

Gefühl, n., Kl. -e, int, obeutsk; ob-
öutss.

gefurcht, ach. nabrardan, brardovit;
LAerblson.

gegen, Kiaep. 2 aec., proti; ra, ns, pod;
mimo; bliro, okross, (kakib).

Gegend, /'.,pl.-en, kras, stran/'., okoliea.
Gegenliebe, /°. vrassmna lsubsrsn.

Gegen-satz, m. nasprotss.

Gcgen-stand, m., Kl. -stände, prsdmst,
ree /., stvar /.

Gegentheil, »r., As»r. -s, nasprotss, ns-
sprotek, nasprotna strun ; im G.,
nasproti (pa).

gegenüber, Kr»sK. L clal., nasproti,
gegenüberliegend, ach. nasproti lsroL.
gcgenüberstchcnd, acht nasproti stosse;

dvostranski.

Gegenwart, /. priönsoönost, nasoönost;
sedansost; in feiner G., vxriöo nss^a.
gegenwärtig, ach. priöusoö, nasoi, pri-
tomen; sedansi; — aclv. ssdas.

Gegenwehr, /) brambs, brau /'.
Gegner, m., Kl. - SA. nasprotnik.
Gehalt, m., gen. -es, obssLsk, vssbina,
ssdro; vsna.

geharnischt, ach'. oboroLan.

gehegt, s. hegen.

geheim, ach. skriven, tsssn, skrit; skriv¬
nosten; — ach. skrivaš, skrivsi, na
tibsm.

Geheimlehre, K. skrivnostni nauk.

Geheimnis, ir., Kl. -se, skrivnost, tasnost;

G. der Tlbkunft, skrivnost a. nsrna-
nost roäu.

geheimnisvoll, ach. skrivnosti poln,
sicrivnosten.

gehen — gieng; bin gegangen — , iti,
boditi; schlafen g./spat iti; verlo¬
ren g., rubiti so; seiner Wege g.,
po svosss poti (po svosom, svoso pot)
iti; ich g. ans Pflücken, raönsm ter¬
jati; dann geht es zum Tanz, na to
Zrsdo plesat; die Lust gieng, sapa
so vlskla; etwas geht vor sich, Avdi
so kas; die heil. Handlung g. vor sich,
sv. opravilo so säens; die Arbeit gieng
von statten, dolososlo od rok; wie
geht 's, kako so kas; cs g. mir gut,
'dobro so ini Zodi; — vbs.». itss, bos a.

Geheul, m., As», -cs, tnlssnfs, evilsonjs.
Gehirn, »r., Li. -c, mo^ani (Kl. m.),
Gehöft, -r., Kl. -e, xobistvo.

Gehölz, »., Kl. -e, Issovss, los, Irosta.

s Gehör, §-s». -es, slab; posiub; ein
feines G. haben, tanko sliSati; einem
G. geben, poslušati koza; ich finde G.,
posluZaso ms, uslisiso mo.

gehorchen, einem, pokoren biti komu,
slusati ko§a.

gehören; einem g., Lsxav biti; dieses
Haus g. dem Nachbarn, ta biSa so
sossdova; — spadati, stoti so (kam);
es g. zu den Merkwürdigkeiten, spada
a. stoss ss msd Lnainonitosti; —
troba biti; hiezu g. Mnth, k tsmu so
treba serönosti; — es g. sich, spo¬
dobi ss.

gehörig, ach. spadssov; spodoben, pri¬
kladen; dotiösn; einem g. sein, SsZAv
biti.

gehorsam, ach. pokoren, poskusen.

Gehorsam, m., Zen. -z, pokorsöina,
poslusnost. fslusati koM.

gehorsamen, einem, pokoren biti komu;
Gehüpf, -n., </sn. -es, skakanso.

Geier, in., Kl. - SA. sastrsb.

Geige, Aosii (Kl.) /'.

geigen, Avsti.

Geiger, m., Kl. - SA. Aodso.

Geig, /i, Kl. -en, kora.

Geisel (a. Geißel), m., a. /i, Kl. -n, talnik,
taleo, rastavlsonev, porok.

Geißel, Z'., Kl. -u, biö, korobai.
geißeln, biöati, 2 biöom naplstati.

Geist, m., Kl. -er, dub, dusa; um; fsdro,
rerno, ovet; der böse G., budoba,
budobni dub.

geistcrartig, ach. strabovom podobsn.
Geisterrcihc, /i versta dubov a. strabov.
Geistcsgabe, /'.dar duba, duöovna smo-
Lnost.

Geistesgröße, /. vslikodusss.
GeisteS-kraft, /i dusovna moL.
geistig, ach. duboven, duösvsn.
geistlich, ach. dubovsn, dubovski.
Geiz, m.., Ae»r.-es, skopost; Zladovnost,
lakomnost.

geizen, mit etwas, skopovati s bim,
stiskati kas; nach etwas g., blopsti
po ösin, lakomen biti össa.

Geiz-Hals, »r. skopub.

geizig, ach. skop; lakomen.

Geknister, -n, AS», -s, poklsanss, pra-
skstsnss.

Gelage, n., Kl. - ,?A. possdina, pir; ein
G. halten, xosodino imeti, gostiti ss.

Geländ,(gew. Geländer, >r., Kl. - SA.)
oZrasa, plot, brasda, äsrLas.

Sl

Geländer-gang, m. bodisi« (2 derLasi);
Aalsrisa.

gelangen, x/'. m. sein, priti; dossLi; zur
Blüte g., rauovesti so; raöoti evesti;
zur Reife g., dororoti; zum Vermö¬
gen g., oboxatsti, opomoii si.

gelaunt, ach., gut(übel) g., dobro (slabo)
volss; dobrovolsen; froh g., vsssl;
trübe g., Lalostsn.

Geläute, »r., xk. - «A. ^vonssnso; Zvo¬
novi (x/.).

gelb, ach. rumsn, Loit.

gelbblühend, ach. Lolto ovetoL.

gelbgrau, ach. Lotto siv.

gelblich, ach', rumenkast.

Geld, m., F>l. -er, dsnar, douarsi (xl.).

Geld-beutcl, »n mosnsa.

Geld-geschcnk, -n. dar v dsnarsib.

Geld-kästchen, »r. skrinsiea r donarsom.

Gcld-sack, m. moZnsa.

Geldwechsler, m., xl. - so. monfsvaveo
(dsnarsa).

gelegen, ach. IsLoi, (stossi); priloLeu,
vboden; hoch g., visavsn; ich bin g.,
toLim, (stosiin), obernssn sein (kam).

Gelegenheit, priloLnast. prilika; na¬
prava, ss^a. sbki.

gelegentlich, adv. o priložnosti a. xri-
gelehrig, ar//, naüösn, nauilsiv; dobre
xlavs.

Gelehrsamkeit, Z"- uövnost.

gelehrt, ach. uion; der G., uionsak.

Gelehrtenschulc, Z'. uisns solo hx/.).

Geleise, w., xl. - «A. kolosnioa, kolssa;
aus deut G. kommen, in kolvsmvs
stopiti «. usiti.

geleiten, sproiniti, sprsmlsati, voditi.

Gelenk, xl. -e, Lion, sklop.

geliebt, ach. Isublssn, ljub, sprolsub.

gelingen — gelang; bin gelungen —,
vsroiiti so, po sroei iti ; ponesti ss,
vssti so. slsanso.

Gelispel, »»., Asn. -s, ssptauso, snin-
gelobcn, oblsubiti, obetati.

gelten — giltst; galt; habe gegolten — ,
velsati, 'plasati; stoti so, imoti so;
es galt die Redlichkeit, slo ss rm xo-
^tonost; hier g. Menschenleben, tu ^ro
ra vlovoiko Livlssnss; das g. uns
- gleich, to nam ss vss sodno; er g.

fiir einen reichen Manu, on ss stojo
(«. stssoso gu) 2a bogatina.

Gelübde, >r., x/. - sg. oblsuba.

Gelüste, m., xl. - SA. sis, Lslsa; dem G.
folgen, sli vdati so.

gelüsten, nach etwas, dibtsti po Ssm,
slo imoti na kss; es g. mich, inik»
ms. sirba.

Gemach, »., x>l. Gemächer, obramba,
gemach, ach. ^loLen, iobek; — adrr. po-
iaKoma.

gemächlich, ach. rloLsu; poiasi.

Gemahl, m., x/. -e, sopruA, moL.

Gemahlin, Z , xb -nen, soproga, Leu»,
gemahnen, opomniti. sslika.

Gemälde (od. Gemählde), n., xk. - »A.
Gemäldegallerie, Zi razstava slik,
gemäßigt, ach. mnsren, rderLen; g.

Zone, smerno topli pas.

Gemäuer, m., xk. - «A. ^idovss.

gemein, ad). navaden, oböen; prost,
nirek; podel; mit einem etwas g.
haben, imoti kas, kakor kdo druAi
». Kar ima on.

Gemeinde, /l obLina, srsnsa.

Gcmeinde-arbcit, Z. obiinsko dolo.

Gemeinde-rath, m. obLinsko svetovav-
stvo; obL. svotovaveo.

Genicingut, ir., pen. -es, oböno dla^u
w. prsmoLonsv «. lastnina.

gemeiniglich, aclu. navadno, v obö«.
Gemeinschaft, /'. druLba.

gemeinschaftlich, ach', vkupsn; sploSen;

— acko. vkup.

Gemenge, - «A. rmos
gemessen, ach. odmorssn; der g. Befehl,
odioöni in ostri ukar.

Gemetzel, -r., D/. - »A. klanss, sse /'.

Geinse, divsa kor;a, ^ams. sprikuba.
Gemüse, m., pl. - sp. aoleusav /i, soeivso;
Gemüth, xl. -er, nrav m. in /i, Lut/i,
serös. svolssn.

gemüthlich, ach. dobrossrisn, dobro-
Gemüths-art, /. nrav m. in Lud
serös; düstere G., Lmsrnost.

genau, ach. natanLsn, tenak, oster; —
adu. na tanko, toino; hier geht es
g. zu, tu na tanko ravnaš 0.

Genauigkeit, natanLnost.

geneigt, ach. na^nssn, pobsssn; ab¬
wärts g., navzdol vissL.

General, »n, xl. -c, §onoral.

genesen — (genesest); genaS; bin gene¬
sen —, ordravsti, ozdraviti ss.

Genie, >r., Aen. -s, vslsum, irverstna
^lava.

genießbar, ad). uLiten, ^a sesti,
genießen — genoss; habe genossen — ,

uLiti, uLiv'ati; sesti ; — ubs. n. uLi-
vanso.

4.

52

Genius, m., Pl. Genien, xonis; (anxsls). >
Genosse, M., Pl. -n, tovoriš; deleLnik.
genug, «ckr. dosti; etwas g. sehen, na-
xlsdatl so losa.

genügen, radostiti; — genügend, «d.-,
dovolsen, radosten, obil.

genugsam, «dr. radosti,
genügsanr, ach'. r malim radovolsen.
Genuss, »r., P/. Genüsse, urltek, uri-
vauso; vssolso.

Georg, dnris.

Gepäck, n., Asu. -es, pratoL /., tovor,
gerade, «ch-. prom, raven; geraden We¬
ges, naravnost; - - ackv. ravno, prav;
po konou; naravnost.

geradehin, «du. naravnost tso.
geradezu, ackv. naravnost. sorod.
Gcräth sod. Gerttthe), n., -d. -e, orodso;
gcrathen — geräthst; gerieth; bin ge-
rathcn —, priti; raiti; pasti; po !
sreLi iriti so; dobro obroditi; in
Zorn g., rarsoriti so; in Streit g.,
rarproti so; in glühenden Zustand
g., rarboliti so; außer sich g, ir nina
priti; — «ch-. pristvarssn; po Aodu.

Gcraihewohl, n., aufs G, na slepo
sroeo, na van.

Gcräthschast, /i orodso; pobisso.
geräumig, «ch-. prostoren.

Geräusch, n., -c/, -e, brup, ropot, sum.
gerben sod. gärben), «trositi; natolli; —
«d», rr. strosenso.

gerecht, «ch-. pravičen; primeren, prav.
Gerechtigkeit, pravilnost, pravioa.
Gerechtigkeitsliebe, /i pravioolsubso.
Gerede, »t., ns»r. -s, govorica.

geregelt, «ch-. dobro vrodson.
gereichen, biti, slutiti.

Gericht, n., Pl. -e, sodba; sodnisa; vor
G. fordern, prod sodbo porvati; zu
G. sitzen, soditi (Kogu); — sodilo,
sod /i

Gerichts-dicner, m. bril.

Gerichts-haus, »r. sodna bisa.

Gcrichts-tag, m. (pravdni) dan; am gro¬
ßen G., na sodni dan.

gering, »ch-. nevajen, mal, maieben,
masben, no volile; malovreden; nmek,
prost, navaden; vornehme und g.
Lente, iinonitni in ni^ki (ni^korodni)
Isndso. smalonkost.

geringfügig, ach-. malovaLen; g. Sache,
Geringschätzung, ^anilsvause.

gern, ack«. rad («ch-'.); ich Wollte g. sagen,
rad bi bil rekel.

Gcrstäcker — nsmskl potopise«, rosen
v Hamburgu.

Gerste, /i sseinsn.

Geruch, m., Pl. Gerüche, vob, dnb; vo-
nsava, dišava; (übler) G., smrad.

gesägt, ach-, napilsou (n. pr. list),
gesalzen, s. salzen.

gesammt, »ch-. ves.

Gesandte, der, poslaneo, sel; ornano-
vaveo, napovednik. s(Pl.).

Gesandtschaft, poslanstvo; poslanoi
Gesang, m., -L. Gesänge, potss.

Geschäft, »r., -L. -e, opravilo, opravek,
doto, posel, rol /l; rokodelstvo, ku-
plisa; in G. ausgehen, po opravklb
r doma iti. seuna.

Geschäft-Haus, n. kupeisska bisa; sta-
gcschciftig, ach-. delaven, priden; g. Ver¬
kehr, pridna knplisa.

Geschäftigkeit, /. delavnost,
gescheckt, ach-. Daren, srakast.

geschehen — cs geschieht; geschah; ist
geschehen —, goditi so, goditi »s,
pripetiti ss; es ist um dich g., po
tvbi ss.

geschcid, «ch-. pameten, moder.

Geschenk, -r., Pl. -e, dar, darilo.

Geschichte, /. zgodba; povest /'.; pri¬
povedka; zgodovina. ssloveo.

Geschichtsforscher, m., Pl. - «A. rgodbo-
Geschichtsschreibcr, m., Pl. - SA. rgodbo-
piseo, zgodovinar.

Geschick, n., Pl. -e, uaklsueba; osoda,
sreda; spretnost.

Geschicklichkeit, pidpravnost, sposo¬
bnost, spretnost, urnost.

geschickt, ach-'. pripraven, spreten, obra¬
ten, uren, umeten; aus g. Art, rolno,
sprotno. soprsga.

Geschirr, »., Pl. -e, posoda; (konsska)
Geschlecht, -r., Pl. -er, ploms, rod, ko¬
leno; spol.

Geschlechtsvcrwandte, der, plomönlk.

Geschmack, m., Asn. -cs, okus, vkns,
ovna; — kros.

geschmeidig, «ch-. volsen, gibek, msbak.

Geschmetter, »r., As», -s, triumphierendes
G., veselo vrisketanso.

Geschöpf, rr.. Pl. -e, stvar /'.

Geschrei, »r., As», -es, upitso, krik.

Geschütz, n., M -c, strelni orod.
geschwätzig, ach-'. blebetaven, ssslLsn.
geschweige, aciv. da ne relsin; kas so
le; nikar pa Le. s — «ckv.bitro, bsrL.
geschwind, «ch-. biter, uren, rolen, der^.

53

Geschwindigkeit, /i bitrost, ns^lost.

Geschwister (Pi.), brotss in sestro s^l.).
Geschwulst, Geschwülste, otok,
otsklina.

geschwungen, st schwingen.

Geschwür, -r., -c, ulö (gen. -osa),

uxnsicka, tur.

gesegne cs Gott, IloA plaöas.

Gesell, nr., Jil. -en, tovoriš, pasäas;
Klopse, poma^aö.

gesellen, priäruLiti, äruLiti; gleich zu
gleich g. sich gern, volle so 2 volkom
ckruLi.

gesellig, achst (trugen; v äruLbi.

Geselligkeit, /i ckrnLnost, ärnLlsivost.

Gesellschaft, /i äruLba, tovarsisa.

Gesellschafter, m., ^>l. -- SF. ckruLabnik,
tovoriš.

Gesetz, n., xl. -e, postavo, rokon.

Gesctz-gcber, m. postav oilatols, ^akono-
äatsls.

Gesetzgebung, /i postavoäosstvo.

gesichert, ach. varen; xotov; brsr skerbi,
bror nevarnosti.

Gesicht, -r., -er, pogloä, oöi (xl.) /l;
obrar; andere Gesichter machen, äru-
ULös Alsäoti.

Gesichts-kreis, m. obror.

Gesims, -c, nsxusL, nläeo. xolioo.

Gesinde, Asn, -s, posli (A).

Gesindel, ^/s». -s, äerbol 5, xlota.

Gesinnung, mislssnso. misli /.>
ssroo.

Gesittung, /°. nravnost, (lopo) söAS.
gesonnen, ach-, namonsou. sden.
gesotten, ach', obarson, Kuban; - s. sic-
Gespcnst, «., ^>l. -er, «trosilo, stralr,
xosast Zi

gespensterhaft, ach/. poLasten, strabovski.

Gespinnst, «., I>l. -e, prvüonso, prosa;

sprockek. süss spiöast.

gespitzt, ach'.ospieon; nach vorn g., sprv-
Gespräch, n., -st. -e, pogovor; cin G.

führen, poKovorsoti so.

gespreizt, s. spreizen. sobrvho.

Gestade, n.. xk. - «A. kros morso, brs^,
Gestalt, Z'., -ch. -en, postava, poclobo.

gestalten, pristvoriti, vpockobiti, naro-
ckiti; gestaltet, pristvorson.

Gestände, »r., pl. - «A. invsto, ston.

Geständnis, r»., xl. -sc, prirnansv, ir-
povoäba.

gestatten, äovoliti, pripustiti.

gesteckt, ach', rataknson; - s. a. Ziel,
ge-stehen*, obstati, prignati (kos).

Gestein, -r., ^>l. -e, komonss.
gestern, achv. vöorss.

Gestirn, n., M -e, sorvsräso, rvsrcka.

Gesträuch, -r., -e, Aermovso.

gestreckt, s. strecken.

gestrig, ach/', väoransi.

Gestrüppe (od. Gestrüpp), »., ^ol. - «A.
ckroöss, ^srmovso.

gesund, ach', rärav.

Gesundheit, /'. räravss. stnso.

Getvne, »., Fsn. -s, rvvnonss, rvvnöko-
Gctösc, »r., - «A. Krum, ropot, bo-

bnsnso.

Getraide lod. Getreide), n.,pl. - s//. Lito.
Gctraideärnte, Z'. Letev Z) sLito.
Gctraideban, m., //eir. -es, prickolovonso
Getraide-fcld, »r.Litno a. sternöno xolso.
Getränk, »r., xl. -c, pisoöo.

getrauen, sich (c/at.), upati si, äersniti.
getreu, ach. rvost, veren; die Getreuen,
uvesti tovariši.

getreulich, ach». Lvosto, vsrno. pošteno,
getrost, ach. raupsn; kros sksrki.

Getümmel, »., As>r.-s, lrrup, vrisö;
g^nsoLo. sbotsr.

Gevatter, m., Aen.-n, od. -s, xl.-n, kam,
Gcvicrtmeile, stirsosko milso.

Gewächs, m., M -c, rastlino.

Gclvächs-reich, rastlinstvo, rastlinss.
gelvagt, asi/, vagon, nsvorsn, ckersen.
gewahren, s. gewarcn.

gewähren, einem etwas, ugotoviti,
spolniti; äoti, (lasati; cine Bitte g.,
prosnso uslisoti; Nahrung g., brano
(lasati.

Gewährung, Zi spolnsonso; uslisonss.

Gewalt, Z-, -'l. -en, oblast Zi; sila, moS/l;
in Jemandes G. fallen, komu v oblast
a. post (Zl) priti; mit G., po sili; aus
eigener G., m svoss moLi; einem G.
anthnn, posiliti ko^a; silo prl^o-
ckoti mu.

gewaltig, ach/', silsn, moxodsn, moLsn,
buck; velikanski: — der G., moxoL-
nsok.

gewaltsam, ach. posilen, nasilen; —
achn. šiloma, po sili; — auf Jemanden
g. Hand anlegeu, silo stvoriti komu.

Ge-tvand, n., -wändcr, oblaüilo,
oblska.

gewandt, «ch/. obraten, Zibeen, biter.
Gewandtheit, obratnost, urnost, bi-
trost.

gewarcn, ^opariti,
gcwar werden - gewarcn.

Gewarsam, m. (od./..), AS»r.-es, brambs.
Gewässer, -r.,Dl.--«A.vodovss; vodo (pl.),
voda.

Gewebe, »r., Dl. - «A- bksnss; tkanina.
Gewehr, m., Dl. -e, xuska; oroLso.

Geweih, m., Dl. -c, rogovi (solonsi) (pl.).
geweiht, ach", blagoslovlssn, xosvoösn.
Gewerbe, »r., Dl. - «A. obert /i, obert-
stvo; rokodslstvo.

Gcwerblichkeit, obertnost. sutoL /i
Gewicht, »r.,Dl.-c,tsLa;vaLnost;(Did«rr)
gewichtig, ads. tsLäk; vaLen.

Gewimmel, rr., Dl. - «A. gomolsnss.
Gewinn, M., gem. -es, u. Gewinnst, m.,

Dl. -e, dobiöek, dobitek; uLitek.
gewinnen — gewann; habe gewonnen—,
dobiti, dobivati, dosoei; pridobiti;
na dodieku biti; im Spiel g., priig¬
rati; einen (durch Geschenkes g., koga
na svoso stran spraviti; Metalle g.,
kovino dobivati «. kopati; ich g. viel
an Wert, vrednost so ini pomnoLi;
wie gewonnen, so zerronnen, kakor
prišlo, tako pošlo; kak doblsono, tak
rgublssno; — s. a. liebgewinnen.

Gewinnung, /l dobitjs; dobivanso, pri-
dslovanss.

Gewinsel, »r., A», -s, ovilssvss.
gewiss, ach", gotov, rssniöen, terdsn,
ransslsiv; einer Sache g. sein, kako
rsLi v svssti biti si; — ein gewisser,
noki; nekak; um eine g. Stunde, ob
nskes (a. svosss) uri; — ado. gotovo,
ra ros, terdno, bror dvoinbo; nekako.

Gewissen, n.,Dl.-SA. vsst D.; nach seinem
besten G., po svossj nas bvlssoj ve¬
dnosti in v osti.

gewissenhaft, crds. vesten.

Gewissenhaftigkeit, vestnost,
gewisscnslos, achs. brorvosten, nevesten,
gewissermaßen, adv. nekako, snsvibta.
Gewitter, it., pl. - «A. buda ura, vibar.
gewogen, adch nagnfsn, vgoden. dober,
gewöhnen, p/", m. sein, navaditi so.
gewöhnen, vaditi, navaditi, privaditi
(koga); gewöhnt, navsssn.

Gewohnheit, navada, vbiöas.
gewöhnlich, adA. navaden, obiLsn.
gewohnt, ach', navason: navaden; nach

g. Weise, po navadi; g. Stütze, navadna
podpora; — s. gewöhnen.

Gewöhnung, /".vaša; navasonost.

Gewölbe, w., pl. - §A. obloLss, svod,
sloko tomo a. strop; brani; stseun»;
das grüne G., rslsni bram.

gewölbt, achs. oblokan, v oblok a. svod
ridan.

Gewölk, ir., Dl. -e, oblaki (pl.).

Gewühl, »r., pl. -e, gomolsnss, mstsL.
gewunden, acls. rvit; g. Thal, vijoča
so dolina; — s. winden.

Gewürm, -r. eervad /i; Lervi (Dl.).

Gewürz, -r., pl.-e, koronieso; blago-
disoes koronlno (pl.), disavss.

gewürzhaft. adA. disaven, blagodissö.
gezackt, achs. roglsast; roböast.
gezeichnet, «chs. rarnamovsn; pisan;

narisan.

Gczcug, m, Ae«, -es, orodss: roöi (pl.)
geziemen; es g. mir, spodobi so mi;

cs g. sich, spodobi so.
gezimmert, s. zimmern.
Gezwitscher, -r., Aen. -s, overösnss.
Ghat — mostios na vvsti ir l?srana

v Lorno.

Gicht, protin, pokostnioa, boLjast /.
Giebel, »r., Dl. - ,?A. verb, slerns; G. des

Grats, verb roba.

Gier, Gicrde(vgl. Begierde),/isla, pobot,
glad m., lakot /i

gierig, «dD Leisen; gölten, gladoven.
Gieß-bach, -n. budournik, lisak.

gießen — goss; habe gegossen — , vliti,

Irti; natočiti. sgießer) rvonär.
Gießer, m., Dl. - «A. livev; (Glocken-
Gift, »r., pl. -e, strup.

giftig, ads. strupen.

Giftpflanze, /i strupena rastlina.
Gist-faft, /». strupeni sok.

Gipfel, m., pl. - «A. verb; verbunee.

Giraffe, /i Llrata. skriLi (pl.).

Gitter, »., pl. - «A. plstor /., mrsLa,
Gittcr-thiir, /l kriLsvato duri (pl.).

Gizeh, OLisok — vas pri mostu Kabira

«Kairo) v Ilgiptu s 6000 prsbivavci.

Glanz, m., ge»r. -es, blesk, lssk, svit,
sisasnost.

glanzartig, ad), svitu podoben, «vitel,
glänzen, svstiti ss. lesketati so. blisöati,
miglsati; — glänzend, losketasoL, bli-
sösö, svitel, sisasen; gl. Sieg, sisasna
rmaga.

glänzendweiß, adA. svitlo bol.

Glanzperiode, /i sisssna doba.

Glanz-punkt.m.sisajnapika, sisasni dol;

den Gl. feiern, nassisssnejsi dobo ob-
bssati.

Glarner, m., Dl. - «A. 6larsan,— prs-
bivaveo kanton» 6-lsrus v Fvasoi.

Glas, »i., pl. Gläser, stsklo; korareo.

58

glasartig, ach/. steklu poäoken.
glasen -- gläsern.

gläsern, «chs. stsklsn.

Glas-gemälde, 7». slika na stoklu.
Glashändler, m., pk. -- «A. stsiclar.
Glashütte, / stoklsrnioa.

Glas-kugel, / stsklsna krossla.
Glasschlciferei, / brnsonso stokla.
glatt, ach/ Zlaäek; xolrek; — achu.

Alaäko; naravnost.

Glätte, / Alaäkota.

glätten, xlaäiti; rlikati.

Glaube ;od. Glauben), »r., As». -ns,
vorn; Gl. beimessen, vsrussti (komu).

glauben, vsrussti, varovati; misliti, ms-
niti, misliti si; ich gl. dich zu hören,
räi so rni, äa to slisim.

glaubwürdig, ach. vsrnsston.

gleich, «ck/soänak, ta isti, poäoben;
raven; gl. und gl. gesellt sich gern,
Kar si so poäobno, so raäo äruöi;
slika nasäs si prilika; fast zu gleicher
Zeit, skorss ob tistsm Lasu; — urin,
soänako, nalik; prsoss, provi; du bist
gleich ihm stets froh, ti si kakor an
voäno vssel.

Gleiche, / ssänakost, (Aliba); seines
gleichen suchen, sobi s sel naveza iskati,
ns para imoti; dergleichen, tak; ihres
gl., njos a. nsim soäaak.

gleichen; — glich; habe geglichen — ,
soänak biti, poäoben biti; — (schw.,
aber die compos. st.), ravnati.

gleichermaßen, ackn. soänako.
gleichfalls, ach'v. tuäi, soänako.
Glcich-gcwicht, n. ravnovaLso.
gleichgiltig, act/ soänako vroäuosti; ma- .

lovaren; malomaren, Irlaänoserösn; s
du bist nur gl., ^a-ts malo maram.

Gleichgiltigkeit, /l malomarnost, nsmar-
nost, blaänossrönost.

Glcich-mnth, >». mirnoserönost, ravno-
äusse.

gleichsani,ackv.tako rokoö.skoros (kakor),
gleich-setzen, v strlo postaviti; (drei Er¬
ben) gl., soänako obäarovati.

gleichwie, couA. kakor.

gleichwol, co-r/ onäar, venäar.
gleichzeitig, ach/ istoäoben, soverstsn;

— «Är>. ob seänom, ravno takrat,
gleißend, ack/ leskotasoö; binavski.
gleiten — glitt; geglitten —; 7V. m.

sein, äerkniti, räersniti, spol^niti so;
xoUoti; tsöi; — 7>f. m. haben, (po
(Isäu) äersati so.

Gletscher, ,».; 7>l. -- Isänik.

Glctscher-eis, »r. loäniski Isä.

Glied, n., 71k. -er, uä; ölen; (vosaLka)
versta.

Gliedmaßen, </l.), näss s-il. m,).

glimmen — glomm, od. glimmte; habe
geglommen, od. geglimmt —, tisti.

glitzern, lsskstati so; berloti.

Glocke, / rvon; — Glöckchen, Glock»
lein, n. ^vonöek.

Glockenblume, / e:vonöek.

Glockengeläute, -r., As». -s, rvonsonss.

Glocken-gieszer, »n. rvonär.

Glockengießerei, / rvonsrisa.
Glvcksn-gnss, m. vlitss rvona.
Glocken-Haus, ». rvonik.

Glockenklöppel, »?.., 7>l. - «A. ksmbels.
glockenrein, ack/ Äst ko rvon.

Glocken-stuhl, m. volani stol ra rvonovs.

Glocken-thurm, m. rvonik.

Glocken-ton, m. xias rvona.

Glöckner,»»., T-l.-SA.rvonikar, rvonitels.
Glück, AS», -es, srsöa; alles gieng
zum Gl., vso so Lio po sroöi; das
Gl. begründen, srsöo zaloAti si,
srsöo narscliti; Glück auf, UoA äss
srsöo; mosi LoA; na räar.

glücklich, «ch/ srsöen, blaLon; gl. sein
über etwas, vssol biti Losa.

glücklicherweise, achri. po sroöi.

glühen, Žareti, Avroti, rarbslssn biti;
glühend, Laroö, Aoreö, bsl. vroö;
glühende Kohle, Lsrsaviea; gl. Metall,
stoplssna kovina: gl. Augen, bliska-
soöo oöi; (die Sonne) brennt gl.,
liuäo pripoka; — boliti, rarbsliti.

glühendheiß, ack/ vroö. razbeljen.

Glut, /l, pl. -en, Zar; vroöina; Loisavioa,
Alovnsa.

Gnade, /i milost; milostlsivost; äo-
brota; Euer Gn., Vasa milost; auf
Gn. und Ungnade, na milost in no-
milost; bei einem in Gn. kommen,
prilsubiti so komn. ssvsta p.

Gnadcn-bild, ». öuäoäslna poäoba,
Gnaden-brot, u. milosöina.
Gnadenkirche, /. botzspotna osrkev.
Gnaden-ort, m,--svoti kras, sv. mosto.
gnadenreich, ach/ milosti poln, bla^o-
äaren.

Gnaden-sold, m. milosöina.
gnädig, ach/ milosten, milostlsiv.
Gold, »., As», -cs, Ästo.

Gold-blättchen, n. Äata pona, rlati list.
> golden, ach/ rlat.

56

golddurchwirkt, ach. r blatom pretkan,
goldgeschmückt, ach. 2 blatom okltjsn.
goldgestickt, ach. 2 blatom veren.

goldgewirkt, ach. ir slata stimm
Gold-gruud, nr. slato dno, Äata podlaga.
Gvld-korn, -r. rlato öerno.

Gold-schatz, m. raklad rlata.

Gold-schrift, /. slato pisanje.

Gold-stickerei, /'. slato vssonjo; mit G.
bedecktes Kleid, vsa r blatom obšita
obleka.

Gold-stück, »r. blatnik.

Gvldtinktur, f. pl. -en, rlata omaka.

Golf, M., pl. -e, raliv.

gönnen, privosöiti. sjtnik.

Gönner, im, ^>l. - sg. prijatelj, dobro-
Görlitzcr, ach. gorsliski.

Gospodar, m., Asu. -s, pl. -e, gospodar.

Gospodariza, /i gospodariva, gospo¬
dinja.

Gothe, m., pl. -n, 8ot.

gothisch, «d!/, gotski.

Gott, M., pl. Gotter, Log, pl. bogovi;

Gott sei vor, Log varuj.

Gvtter-sitz, ->r. bogovsko prebivalisöe
Gottes-dicnst, m. boLja sluLba.
gottesdienstlich, ach. bogosluLbsn.

Gottcs-frieden, m. boLji mir; G. halten,
b. m. obbsjati.

gottesfürchtig, acls. dogabojoö.

Gottesgabe, /. boLji dar.

Gottes-Haus, m. boLja biöa.

Gottes-Held, m. bokji junak.

Gottesliebe, /l Ijnbersn boLja.

Gottcslilic, /i lilija boLja.

(ilottcs-mann, in. boLji moL.

Gottesmutter, /i mati boLja.

Gottessohn, m., As», -es, sin borji.

Gvttes-tvuudcr, -r. Ludo boLjs.

Gottfried, Logomir.

Gottheit, /i bäLsstvo; bog.

Gotthold, Logoslav.

Göttin, /., pl. -nen, boginja.

göttlich, ach. boLji.

Gottlieb, Logomil.

gottselig, xoboLen, svvt.

Götze, m., pl. -n, malik.

Grab, -r., pl. Gräber, grob; einen ins

G. bringen, pod Zemljo spraviti koga;
das heil. Grab, boLji grob.

graben -- gräbst; grub; habe gegraben—,
kopati, grebsti, izkopati; — vbs. n.
kopanje; iskanje. (prekop, okop.

Graben, 1»., pl. Gräben, rov, jarek;
Grab-Hügel, »r. gomila.

Grab-lied, n. pogrebna a. nagrobna
pesem.

Grab-mal, -».nagrobni spominek; grob.

Grad, -».,pl. -e, stopnja; kolikost, veli¬
kost: össt/i, dostojnost; Gr.dcrVer-
wandtschaft, kolono sorodnosti; in
hohem Gr., moöno, obilo, v obilsj
meri.

grad - gerade. sosrten.

gradlinig, ach. prsmoöerten, ravno-
Graf, m., pl. -en, grok.

Gram, m., Asu. -es, tnga, Lalost.
gram, nch/. noprijassn; einem gr. sein,
msrsiti koga, gorak biti mn.

grämen, sich, Lalostiti se; — r>bs. -r.
Lalost, tnga.

Gran, »r. od. m., pl. -e, 2erno; gran.
Gran, (mesto) Ostrogon.

Granit, »r., pl. -e, granit, Leda.
Granit-block, »i. granitova skala.
Gränz-bächlein, ir. mejni potoösk.
Gränze (od. Grenze), /i meja; gräniea,

Krajina.

gränzen, an od. mit etwas, mejiti (ss)
s öim, derLati se össs, dotikati se;
— gränzend, mojsö, dsrLvS so.

gränzcnlos, «ds. brorkonesn, nsirmorsn.
Gräuzcr,nr.,pl. - sg. graničar, krsjineo.
Gränz-gegcnd, /. mejni Kraj. sinsa.
Gränz-Haus, u. mejna bisa; grsniearska
Gräuz-lauf, m. tok 2a mejo.

Gränzschcide, /i predel, moja.

Gras, -r., pl. Gräser, trava; in das Gr.
beißen, v Kertovo dsLolo variti so; —
Gräschen, -r. travioa. sstiti.

grasen, pasti so; gr. lassen, v travo spn-
Gras-flur, trata, loka.

Gras-Halm, m. travioa, bilka.

Grasmücke, /. pönioa.

Gras-Platz, ?». trata,
grässlich, ach/, grorovit, strasen.
Grasspitze, /i spieioa travina.

Grat, -r. od. »r., pl. -c, greben, sleme, rob.
grau, ach. siv; das Gr., sivota.

grnubrauu, «d/, sivorujav.

Gräuel, pl. - SA. gnjns, groria.

Gräucl-that, groroviti ein, budodsl-
stvo.

grauen, siveti, osiveti; der Tag gr.,
dani ss ; cs gr. mir vor etwas, grora
ms je öesa. sgrona.

Grauen, Graun, -r. danjonjo, svit; —
grauenerregend, ach. grosovit, strafen.
Grau-kopf, m. sivoglavse. siveo.
graulich, ach. sivkast; xlassn.

87

gräulich, ach', gro^spoln, froren.

Graus, «., As-r.-es, Zro^a; — sip,
ipruseo. svoloöen.

grausanl, ach-.nsvsmiljen, okruten, ksr-
Grau-schinnncl, m. sörse, siveo.
granscnerrcgcnd, ach/. Frorovit.

grausig, ach/. Zro^sn, Aroeepoln.
gravitätisch, ach/. moLki, moxocen.
greifen — griff; habe gegriffen — , pri-
joti, ^aArabiti, soöi; statuti; prijeti
ss; nach etwas gr., ssöi po Kus; zu
den Waffen gr., oroLje rZ-rabiti.

Grein — mestioo bliro lünoa.
Greis, m., -,ü. -c, siväok, starisk.
greisen, (--/. m. haben), siveti, osiveti,
grell, ach), oster, rs^ek; Liv, Livopisan.
Grcnadiermützc, /. Aranatirska kuöniu
a. kupa.

Grenze, s. Gränze.

Grieche, M -n, 6erk. ssilersko.
Griechenland, (».), Asn. -s, Oeröija,
Griechcnvolk, >r., gen. -es, g-srski naroä.
griechisch, ach-, g-srski.

Griff, in., -)l. -e, prijetje, n^radljej;
cksrLalo; einen großen Gr. thun, nu
äsbslo üuZruditi.

Griffel, m., - «A. pisalo, ösrtnik;

(pri --/pchn/cr) vratiö.

Grille, f. innrsn, overSek.

Grimm, nr., Asm -es, serä, jarost.
griminig, ach-, seretit, duck, ljut, oster;

gr. kalt, ducke inrW.

grinsen, reLati. sljucken.

grob, ach-, elebst, xrod; surov, nspri-
grollcn, duLati; einem, od. auf (gegen)
einen, jsmti ss naä kom. smorji.

Grönland — otok v Lsvornem loclsneiu
Grönländer, >»., - sg. Orsnlanckeo.

grönländisch, ach-. Aronlanckski.

Groschen, m., -- SA. g-ros.

groß, ach/, volik; die Großen (des Lan¬
des), vslikasi.

großartig, ach), voliöasten, velikanski.
Großartigkeit, /( voliöastnost. sLastvo.
Größe, /i velikost; ogromnost, vsli-
großentheils, ach/, vsejickol.

Großgriechcnland, Velika Oereija — t.j.
ckolsnja Italija.

großherzig, ach/, vslikocknsen.

Großherzog-thum, >r., -,1-thiimer, veliko
vojvoästvo.

großjährig, ach), polnoleten.
Großmährcn, Velika Noravija.

Großmnth, velikockusnost, vsliko-
miselnost.

grvßmüthig, ach,i. vslikomiseln, vsliko-
äussn.

Groß-mutter, /( bsbu, sturu muti.
größtentheils, ack«. nsj vsöjickol; voejickel.
Groß-that, /i slavni ein, junaštvo.
Groß-vater, nr. cksck, stari oös.
Großvatersdorf - Großvaters Dorf.

Groß-Zdikau, Veliki 2ckikov — vas nu
juLnom Öosksm.

Grotte, suma, sxilja.

Grube, /. sumu, rupu. svati,

grübeln, vsrtati; premišljevati, moäro-
Gruft,Grüfte, ruku, rukev/ß Arod.
Grummet, n., Aö»r. -s, otava,
grün, ach/. r;olsn; das Gr., ^slonje.
Grünberg, kolenu Zoraspril/ispomuku).
Grund, ->(. Gründe, äno; svet, trata,
polje, remija, tla (-)/.), temelj ; vrrok,
rarlo^; zu Gr. gehen, koneo v^sti, po¬
giniti; in; Grunde, prav 2U prav.

Grund-besitzer, m. kmet, ösmljak, po¬
sestnik.

gründen, vstunoviti, osnovati, napra¬
viti, vtsmeljiti; scriäati, postaviti;
gegründete Entschuldigung, veljaven
isZovor; — vbs. n. ssLiüanje, vstanov-
ljonjo. fstavnik.

Gründer, m., - SA. vstanovnik, na-

Grundlage, /i poälaAa.

grundreich, ach), sprobo^at.
Grund-satz, i». nuöslo, pravilo.
Grund-stcin, »?, temeljni kamen.
Gründung, /i vstanovitev, risöotsk.
grünen, rslsnsti; — grünend, rslsnsö;

riolsn.

grünlich, ach-. Zelenkast. flrrolranjs.
gruirzen, Irrolrati, kruliti; — vbs. -r.
Gruppe, /i skupek, skupina. frclrav.
Grusi, Grüße, pordravljenjs, po-
griißen, poräraviti; Gott grüß' euch,
LoA vas sprimi.

Grütze, /. pssno.
gucken, kukati.

Guinea — pokrajina v srsänjsj ^kriki
pri atlantskem morji.

Gulden, m., I>l. - SA. Avläinur, rlat.
Gunst, /i naZ-njenost, milost.

günstig, ach/, nagrijen, naklonjen, pri¬
javen; v^oäsn.

Gurgel, f., Ll. -n, gerlo.

Gürtel, m., Dl. -- «A. pss.

Guss, m,, -)/. Güsse, litje, liv; naliv,
plnbu; tok.

Gusseisen, n. lito LslWv.
Gustav, (Gustav.

gut, ach'.äober; xriäen, vMäen; g. ma¬
chen, popraviti, poravnati; du hast
gut Häuser bauen, tebi je labko Kiss
Mati; — das Gute, äobro; to, Kar
je äobro «. prav; zu gute kommen,
k äobrsmu «. v priä priti,

Gut, rr., pk. Güter, bla^o, lastnina,
iwstek, posestvo ; kmetija, Arasöina.

Güte, /l äobrota, äodrotlj ivost; in derG.,

2 äobrim, 2 lopim.

güterreich, «ch. (blsAa) boz;at.
gutgenährt, «cis, äobro rejen,
gutgesinnt, ach. äobromislse, äobsr.
Gutheit, /. äobrotljivost.

gutherzig, ach. äobrossröen.

gütig, ach', dobrotljiv, milostljiv,
gutmüthig, ach. äobroseröen.
Gutsbesitzer, nr. xraseak.

Gutsein, obs. »r. säober biti).

Gynmasiunr, n., As», -s, xk. Gymna- .
sten, Aiwnarrja; — so bilo na
6srSkvm velika javna poslopja, kjer !
sv je mlaäina vtsrjovala in so vaäila
tslssnib spretnosti.

Haar, pb-e, Iss; älaka, Lovina.
Haar-büschcl, »r. öop. äopek las a.

älaks.

Haar-sieb, n. sito.

Habe, L. imotsk, iinsnjs, premoLsnjs;

Hab und Gut, vss premoženje.

haben — hast, hat; hatte; habe ge¬
habt —, ünsti.

habhaft werden, Jemandes, vjsti. äobiti,
rasaeiti, äoseöi ko§a.

Habicht, m., pl. -e, jastreb.

Habichts-krant, rr. skerLolica, Irosmnra.
kostni regrat.

Habsburg — nekäsj xraä, ssäaj raz¬
valina na ässnem bro^u ^.rs sAar)
v 8vsjci: oä ts^a gcraäu ima ime
nass vladarska roäovins.

Habsucht, /l lakomnost, ^laäovnost.

Haäe, /) motika; sekira.

hacken, sekati, usekati; kopati; kiju- '
vati; — nds. m. sekanje, kopanje, '
kljuvanje.

Hader, m., A«n. -s, prepir.

Hadern sp!.), ounjs spb).

hadern, prepirati se.

Haderer, »r., p/. - sp. prepirljivec.

Hafen, m., pl. Häfen, pristan luks.

Hafen-stadt, /l mesto 8 pristanjo, pri¬
stanišče.

Hafer, m., ge», -s, oves.

haften, an etwas, äerLsti se vesa; prijeti
>ss; ostati; für einen, porok biti ra
koz-a.

Hag, nr., p/. -e, plot; Asj.

Hagel, nr., ge», -s, toöa; soärs.

Hagel-Wetter, rr. buäs ura s toeo, tov»,
hager, «ch. sub, kosöön.

Hahn, m., pl. Hähne, petelin; pvtvli-
nsv, pipa. fgrsäi spl.) /l

Hahnen-balken, »r. petelinovo sleme;
Hahnen-schrei, -n. Petelinje petje.

Hain, nr., pl. -e, Asj, loZ.

Hainfall, m., gen. -es — neki slap v
Xrkonosib.

Haken, nr., pl. - SA. kljuka, kvaka.

hakig, ach', kljukast; h. gebogen, r
kljuko ^ukrivljen.

Halb, ach'. pol fsabst.), polovina; hal¬
bes Licht, svitanje, sivota; — aclv.
na pol. poli.

halbdurchschcinend, ach', na pol prosojen,
halben, halber, xraep. r Asm., ravoljo,
raraä.

Halb-insel, /'. polotok. fodel.

halbkugelförmig, ach. polokroren, pol-
Halb-mond, »n. polmesec.

Halbmondform, /l pvlomeseöna oblika,
halbohnmächtig, ach. na pol obnemogel.
Halde, /l bre^x, beräo.

Hälfte, /'.polovica, polovina; pol »r.in/.
Halle, /l lopa, vera; ävorana, prostor,
hallen, äoneti.ra^le^ati ss; dröhnend h.,
z-romsti.

Halm, pl. -e, soll, -en, bil /l, bilka,
steblo ; — Hälmchen, n. bilöica, ste-
belee; ein H. Stroh, jeäna slamica.

Halm-glied, -r. stebelno Kolence.

Hals, nr., pk. Hälse, vrat; xsrlo; aus

VollcmH. schreien, na vss xerlo kriöati.
Halt, nr., pen.-es, äsrÄj; ostanek;

H. machen, ustaviti ss. ostati; bessern
H. gewinnen, stanovitnejsi stopnje
imeti.

haltbar, ach.uäer^en; tsräsn, terps^en,
stanoviten; veljaven.

halten — hältst; hielt; habe gehalten —,
äerLati; imeti; ustaviti SS; Pferde h.,
konjs imeti «. rsäiti; streng h., v ter-
ävm imsti a, äerLati; bereit h., pri¬
pravljeno imeti; fern h., oävrrniti,
oävraöati, oästrsniti; einen gefan¬
gen h., kog-a vjetsZa imeti; sich ver-

8S

borgen h., skrivati ss; Wache h., na
straLi biti; Wort h., Treu und Glau-
ben h., inoL bssscla biti; den Gottes¬
dienst h., boLso službo opravlsati;
Stand h., clerLati so, ustaviti ss,
ustavlsati SS; der Kutscher hielt, koöi-
saL ss ustavil; still h., ostati, usta¬
viti ss; der Wagen h., vor obstosi;
halt sein)! stos; es mit eincnl h., äer-
Lati a. potegniti s koin; ich h. mich
Wohl, clobro so äerLim a. obnašam;
ich h. auf Eintracht, glsäam na sloL-
nost; es h. schwer, tsLko so; dafür h.,
insniti; für etwas h., imoti sa kas;
etwas hoch h., visoko osniti kss; lieb
und Werth h., raci imoti.

Haltung, /! äerLsnso; noZa; edle H.,
blago obnasanss «. vsäsnss.

Hamburg — svobocino mosto V ssvsrnsj
blomAi, »a ciosnsm bregu roko ibabo.

Hamilkar — ims kartaLko rociovins, ir
ktsro nas bolj slovo LamilkarLarkss.

Hammer, m., Pi. Hämncer, klaclivo.
hämmern, kovati; rarkovati; kljuvati;

— vbs. m. kovanss, KIsuvanso.
Hammer-Ivcrk, -r. klaäivo, knLina.
Hamster, m., Pi. - SA. bercek, skriäek.
Hand, , xk. Hände, roka; hohle H.,

progsrsöo (xergisös), post /.; H. in H.,
2a roko äerLsöi ss; — Händchen, n.
roöioa. säslv.

Hand-arbcit, roLno «. rakotvorno
Handel, M., Aen -s, kupAsa, tergovina;

H. treiben, küpösvati; —Pi. Händel,
prepir.

handeln, pogajati ss; ravnati, čislati,
stvoriti; küpösvati; von etwas h.,
msniti ss o Lom; es h. sich um etwas,
bsssäa ss o ösm; goäi ss ra kss.

Handels-mnnn, M., Pi. -lente, kupec,
tergovec.

Handcls-schiff, n. kupöisska laäsa.
Handsls-stadt, /. kupöisska mssto.
Handlung, /! clsanss, äslo, opravilo, An;

KupAsa.

Handmühle, /'. Lernik, Lern (m.). spis.
Hand-schrift,/.. lastnoroöno pismo ; roko-
Hand-schuh, m. rokoviea, rokavioa.

Handvoll, /i (Prav r« Prav; eine hohle
Hand voll), xrsgerSös, post /l

Hand-werk, n. rokoäslstvo.
Handwerker, m., Pi. -- SA. rokoäsleo.
Handwerks-bnrsche, m.rokoäslski blapeo
«. pomagač. säslee.

Handwsrks-mann, m., Pl. -lente, roko-

Hanf, m., A«-r. -es, konoplja; coli, ko-
noplss (Pi.). splssnka.

Hänfling, m., Pi. -e, rspnik, kono-
Hängcbrücke, /. vissöi most.

hangen (unr. a. bisw. hängen)— hängst;

Hieng; habe gehangen—, visstr; obs-
ssn «. navoran biti; ich hange voll
Trauben, polno groräsa visi po rasni,
hängen, (schw.h obešati, obssiti; sich
fest h., teräo obssiti ss.

Hannibal —An Itiunilkarssv, ros. 1.247,
um. I. 182 xr. Lr.

Hans, ^nLs; — Hansel, XnLsk.
Häring, m., Pl. -c, sisci /i, slanik.
Härings-fang, nr. slsäsi lvv.
Häringsfischerei, slsäsi lov.

Harm, m., As». -es, tuga, sksrb.

harmlos, «Äs. miren; brer skerbi; ns-
äolLen.

harnen, (besser) hären, acht Limnat, ra-
Lsvnat, arsast.

Harnisch, m., Pi. -e, okisp.

Harpune, />. ostvs (Pi.).

harren, ans etwas, od. einer Sache (Aen.),
öakati (öesa).

hart, «äs. terä; nsv krsten, okoren; ter-
äoseröen; h. verklagen, buäo rato-
Lti a. obäolLiti.

Härte, teräota.

Hartherzigkeit, /l tsräossrönost.
Hartnäckigkeit, /°. teräovratnost.

Harz, »r., Pi. -e, (surova) smola.

Harz-gcbirge, >». Ilaro — gorovss v ss-
vsrnss blsmöii, ^sio bogato ruäs.

harzig, ac/s. smolast, smolikast.

Haschen, blapati, blapniti (po ösm);

loviti. svosvocl.

Hasdrubal — imo nekterib kartsLkib
Hase, m., Pi. -n, ^aje«; — Häschen, ».

^asöek.

Hasel-banm, r». ioska.

Hasel-busch, >n. leskov gerin.

Hasel-Huhn, -r. goränl ssreb.

Hasel-maus, /i leskova miS — po-
äobna polbu.

Hasel-nuss, lesnik.

Hassl-reis, »r. leskova vssica.

Hasel-strauch, m.'leskov germ; — Pi.
losösvse.

Hasen-iagd, /'. rssäsi lov. stavilo.
Haspel, m., Pi. - SA.; a. Pi. -n, mo-
haspcln, motati.

Hass, m.. Asw. -es, sovraLtvo, eert.
hassen, sovraLiti, ösrtiti.

hässlich, «cis. gerä. stuäsn.

so

Hast, naglivs, bsrrost; mit H., naglo.
Haube, kapa; — Häubchen, «. kaxioa,
öspioa. snse.

Haubenlerche, Lopka, öopasti skeisa-
Hauch, m., I>l. -e, dib, sapa.

hauchen, sopsti, dibati.

hauen — hieb: habe gehauen — , so-
kati; udariti, usekati, biti, tolöi.

Hauer, m., ^l. - sg. sokaö; öskan a.
bei (m.) (t. s. moisaseev rob).

Haufe (od. Haufen), m., Aen. -ns, Kl. -n,
kup, kopica; trop; äerbal, prosto
Isuästvo; — Häuflein, «. kopioa,
kupösk.

häufen, kopiöiti, germaäiti.

häufig, pogosten, gost; — adv.
pogostoma, pogosto.

Haupt, «., Kl. Häupter, glava; glavar,
poglavar, naöoluik.

Hauptbelustigung, glavna vosoliea a.
rabava.

Haupt-fang, m. völiki lov.

Haupt-fluss, m. velika reka. fpiöa.

Haupt-futter, u. poglavitna kerma a.

Hauptlehre, /) glavni nauk.

Haupt-macht, /i glavna moö.

Haupt-manu, m., Kl. -lcute, satnik,
stotnik; naöslnik.

Hauptmasse, /) glavna sila; vsöina.

Haupt-nahrungsmittel, n. glavna biÄna,
gl. rivor.

Hauptsache, f. glavna stvar,
hauptsächlich, «clj. poglaviten; — «dr.

rlasti, voösidol, po vsösom.

Haupt-sitz, ur. glavni ssäoL

Haupt-spaziergang, m. glavno sproba-
salisös.

Haupt-stadt, /) glavno «. veliko mvsto.

Hauptstraße, /) velika oosta; v. ulioa.
Haupt-theil, m. glavni äsl, gl. oddelek.
Haus, >r.,Kl. Häuser, bisa; dom; von H.

zu H., oä bise äo biös; nach Hause,
domöv (äomü), vom H., 2 <loina, zu
H., tloma; —' Häuschen, «. bisioa.

Haus-bcdarf, M. domaöa potreba, sva.
Hauseinrichtring, /l pobisso, bisna oxra-
hausen, gospodariti; prebivati; rar-
sssati.

häuserhoch, crch'. biös visok.

Häuser-meer, «. morse bis.

Häuserreihe, /) vsrsta bis.

Haus-flur, /) vera.

Haus-frau, /) gospoäinsa.

Haus-freund, m. biöni prisatsls, gost.

Haus-geflügel, «. äomaöa perutnina.

Haus-genosse, »u domasnik, äomaöi to¬
variš, ä. Llovok; gost; — Kl. äruLina.

Hausgenossin, /i, -nen, äomasnioa,
göstsa.

Haus-geräth, -r. bisno oroäss; pobisss.

HauSgeräthschaft, /i; bisno orväso,
pobiLse.

Haus-gott, M. bisni bog.

Haus-Hahn, m. äomaöi petelin.

Haus-Halt, W.gospoäarstvo, gosxoäins-
stvo.

haushälterisch, acks. gospocisrski. varösn.

Haushaltung, /i biäsvanss, gospoäar-
stvo, gospoclinsstvo.

Haus-Herr, m. gospociar.

Haus-Hund, m. äomaöi pes.

Hausierer, >»., sg. pobiZni proäa-
s a vea, Krösus ar.

Hauskatze, /. äomsöa maika.
häuslich, ack^'. äomaö.

Haus-nlutter, gospoäinsa.

Hausrath, m. - Hausgeräth.

Haus-raubthicr, »r. äoinaöa roparica.

Hausschwalbe, äomaöa lastavioa.

Haus-stall, m. äomaöi blsv.

Haus-thier, »r. äomaöa Livsl.

Haus-thür, Z'. bisns äuri (xl.).

Haus-vater, »n. gospoäar.

Haus-Wesen, n. gospodarstvo , gospo-
äinsstvo.

Haut, /), pl.Häute, kora; — Häutchen,«,
korioa.

hautartig, ach) kori poäobon.

häuten, ir Koro äsati; sich h., loviti so.
xrsloviti so, omasiti so.

häutig, achs. koLnat.

heben — hob (a. Hub); habe gehoben — ,
vräviguiti: sich h., vräv. so, vstati;
povrävigniti so; poviksati so.

Hebriden l^l.),8obriäi— otoki v atlant¬
skem oesanu ob ssvornorapaäirib
brogovib Lkoeiss.

Hebron — prestaro mesto v Žalostim.

Hechel, pl. -n, greben, mikavnik.

Heck, /il. -e, ograda, plot; verrol /.

Hecke, /. (riv) plot; gsrm.

Heer, «., -e, vosska, (armada); vosski.

Heeres-haufe, m. kerdolo (vosakov).

Heeres-macht, /i vosska.

Heer-fiihrer, m. vojvoda.

Heermasse, /) vosaska sila a. mnorioa.

Heerstraße, /s (velika) essta.

heften, pripeti, rapeti, otvorti, pribiti;
die Augen an etwas h., oöi v kas
vproti.

61

heftig, ach.nagel, bud, silen ; — «ch.silno;
h. sprechen gegen etwas, ostro govo¬
riti. soper kaj.

Heftigkeit, /i naglest, sila, sitnost,
hegen, graditi, gasiti; varovati; rediti;

imoti, gojiti; Erivartungen von einem
h., nadsjs gojiti o kom, priöakovati
kaj o<t njega.

Hegezeit, /. Las varovanja.

Hetzer (od. Hüher), m., pk. - sp. Zoga.
hehr, ach. vsliLastsn, Lastitljiv, svst.
hei, r-rksch. j oj.

Heide, m., -n, pogän, maiikovavec.

Heide, /. vrös, vrosjo; pusti svot, pu-
stina, stopa.

Heide-korn, -r. ajda, jsda.

Hcide-kraut, -r. vrosjo.

Heidelbeere, /. borovnioa; — Heidelbeer-
busch, »r. borovniLovec; —dickicht, ».
dorovniLova goZöa; —karren, m. vo^iL
r borovnicami; —mann, m. borov-
niLar; —rechen, m. smukalica a.grab-
ljics (^>k.) ra borovnico; — strauch, m.
borovniLovec.

Heidelberg — most» na Dadonskom, na
Isvsm bregu dlokarja.

Heidel-gestrüpp, »». borovniLovjo.
Hcidel-strauch, m. borovniLovec.
Heidenthum, »n, pen. -s, poganstvo.
Heidestrccke, /'. vrvsoviua; pnstopoljina,
pusta.

heidnisch, a-k-'. poganstii, malikovavski.
Heil, Ae». -es, »pas, ototba; blagost,
sroLa, mvoliLanjo; H. dein Volke, bla¬
gor ljudstvu; das H. in der Flucht
fachen, v begu rešitve (spasonja)
iskati. penili.

Heiland, m., gen. -es, i^voliLsr, odro-
heilen, celiti, Zaceliti, ozdraviti; —
p/i m. snu, Zaceliti so.

heilig, «ch. svst; der H., svetnik.

Heiligcn-bild, ». svetnikova podoba,
sveta slika.

Heiligsprechung, /. posveLonjc.

Heilig-thum, »r., Lt. -thümer, svetinja;
svotiLöo.

heilkundig, «lts. Zdravljenja veäö.

Heil-mittel, -r. Zdravilo, lok.

Heilgnelle, Zdravilni vrelec, ssten.
heilsam, «ch. Zdravilen, Ldrav; kori-
heim, ackn. domöv (domü).

Heimat, Kl. -en, domovina, dom.
Hcimat-land, m domovina,
heim-bringcn*, domöv prinesti.
Heimfahrt, /'. vožnja proti domu.

heim-fuhren, domov peljati,
hcim-gehen* m. sein, domov iti.
heimisch, ach. domaL; krotak; h. sein
irgendwo, doma biti kje.-

Heimkehr, /'. (domov) veruitev, povrat.
heim-kehrell, m. sein, domov ver¬
niki so.

heim-kvmmen* p/. m. sein, domov priti.
Heimkunft, /'. pribod (domov).

heimlich, ach-, skriven, skrit; — adn.
skrivaj, skrivsi, natiboma.

heim-snchcn, obiskati.

heim tragen*, domov nesti,
heimtückisch, ach', potnbnjen, lökav.

Heim-Weg, m. pot proti domu; auf
dem H., domöv grsdö.

heiin-ziehen*, m. sein, domöv iti.

Heinrich, Henrik.

heiser, ach. bripav.

Heisterbach — ims nekega samostana,
heiß, ach. vroL, vrel, gorak; heißer
Kampf, bnd a. Lostok boj.

heißen — hieß; habe geheißen —, imeno¬
vati, Lvati; veleti, ukarsti, einem
etwas h., komu kaj v.; einen etwas
thun h., Koma kaj stvoriti v.; —
iinonovati so; poinöniti; er h. Sinon,
Linon inu jo ime; cs h., pravi so;
Was soll das h.?kaj imata pomeniti?

Heiß-Hnngcr, m. glad. (voljo,

heiter, uch. veder, jasen; vesel, dobre
Heiterkeit, /'. vedrost; veselost.

Heizen, kuriti, Zakuriti; — vb«. n. kur¬
jenje, kurjava.

Hekla — šopka (ognjena gora) vjužnsj
strani Islandijo, okoli 4500' visoka.

Held, M., /d. -en, junak, korenjak.

Helden-mnth, m. junaštvo,
heldenmiithig, «ch. junaški.
Heldensage, /'. junaška pripovedka.
Helden-that, /.junaški Lin.

Heldcn-tvd, »n. junaška smert.

helfen - hilfst; hals; habe geholfen — ,
pomagati, pomoLi.

Heliogabalus — rimljanski cesar od
1. 218—222 po Lr.

hell, Helle, ach. svitel, jasen, bei, List.
Hellas, Helada, (lerLija.

hellblau, ach. jasnomoder.

Helle, /'. svitloba, jasnota.

Hellene, m., pk. -n, Holsneo, 6erk.
hellenisch, «ch. Iwlonski.

Heller, m., - «p. vinar; božjak, boliö.

Hellespvnt, pen.-s,—morski preliv,
rdaj Dardanele imenovan.

62

hellfarbig, ach. jasnobarven, «vitel,
hellgrün, ach. jasno^olsn.

Helligkeit, /) - Helle.

helllvdernd, ach. svitlogoreä.
hellrostfarbig, ach. jasnorujav.

Helm, >?r., Li. -e, lobira, Solada.

Helvetier, M., xl. -- SA. Rolvovijan; —
8. so bili nekdaj narod v Lvajoi.

Hemd, »r., Ae»-- es, -en, u. -e, srajea,
koäulja.

hemmen, ^aderrovati, ovirati, ustaviti.
Hengst, m., -e, Lrsbeo.

Henne, /. Kokos /i, puta.

her, aäv. sem; die Berge nm ihn her,
bribje okrog njega.

herab, ackv. seva äoli. äoli, navräol; —
v eom^o«., s, äoli (— xa so, kakor tuäi
herein, hinab, hindurch, nieder i. är.,
ns prestavlja vselej, rlasti pa tsäaj
ns, ksäar je pri tairem glagolu so
drugi dostavek, Irl Kraj all mär
doloöujv, n. xr. er fiel vom Dache
herab, sstrsbsju padel; erschaut
beim Fenster hinaus, skor.i oirnn
gleda).

herab-blicken, äoli pogledati. sä. leteti,
herab-fallen*, L/i m. sein, äoli pasti;
herab-fliegcn*, L-/. m. sein, äoli Zleteti,
herab-fließen*, m. sein, äoli toei.
hcrab-hangen* äoli viseti.

herab-holen, äoli prinesti; ä. äobiti.
herab-lachen, äoll smejati so.
herab-langen, äoli poseöi; ä. pomoliti,
herab-lassen*, äoli spustiti; sich zu
einem h., ponižati ss Ir Iromu.

Herablassung, /i poniLnost, xriijuänost.
herabreichend, ach. äoli sogajoö.
herab-schütteln, otresti.

herab-sehen* äoli viästi, ä. glodati,
herab-senken, äoll spustiti; pobesiti;

pripogibati.

herab-springen* m.seiu, äoli skoeiti.
herab-steigeu*, m. sein, äoli rlerti

(iti, priti, spusöati so); vom Pscrde
h., s Ironja stopiti, tzabati.

herab-stürzen, äoli rverniti ». rvraöati;
— ^/. m. sein, äoli ^verniti so, ä.
pasti; ä. ärsti.

herab-wälzen, äoli valiti.

herab-ziehen*, äoli potegniti, svleSi.
heran, aav. tu sem, blitze; sein gori,
kvišku.

heran-gehen* P/. m. sein, blitzs iti.

heran-nahen, m. sein, bliLati so, pri¬
bližati ss.

heran-rucken, primiicati; — ^/. m. seich
priinilrati ss, pribsjati, priti.

heran-schleichen*, m. sein, blitzs pla^
riti a. priplaziti so; — ob«, m. skrivni
priboä.

heran-schwimmen* P/i m. sein, blitze
plavati a. priplavati.

heran-stürzen, p/i m. sein, (blitze) pri-
äreti, pribajati.

heran-trcten*, m. sein, stopiti (k
komu); priäerLati (ga).

heran-wachsen*,2)/im. sein, rasti, vrrasti.
heran-wälzen, valiti (kam blitzs).

hcran-zug, t». priboä.

herauf, aäv. sem gori, gori. sviti,
heraus bringen*, gori prinesti a. spra-
herauf-fiihren, (gori) privesti.

herauf-aualmen, m. haben), (gori)
kaditi a. valiti ss.

heraus-schicken, gori poslati.

herauf-steigen* x/i m.sein, (gori) rloriti,
priti, iti, vrulvigniti ss, priplavati.

herauf-tragcn*, gori prinesti, g. nositi,
herauf-wiilzcn, gori valiti.

herauf-zichen*, gori potegniti; — F?',
in. sein, vrdvigovati ss, gori vleLi so.
heraus, ackv. sem ven, ven.

heraus-brechen*, ven vlomiti; — K/",
m. sein, ven priärsti a. väariti.

heraus-sinden*, ven naiti.

hcraus-gcbcn*, ven äati; wieder h.,
naraj dati.

heraus-gehen*, m. sein, ven iti, miti,
heraus-grabeu*, mkopati.

heraus-hangen*, ven viseti,
heraus-heben* ven v^dvigniti.
heraus-hctzen, ven seuvati, mgnati.
heraus-holen, ven prinesti; ven dobi¬
vati a. spravljati.

heraus-jiiten, mplsti.

heraus-kommen*, m. sein, ven priti;
mlsöi ss.

heraus-lesen*, mbrati.

heraus-nehnien*, ven vsoti,
heraus-putzen, i^ösditi; naliäpati.
heraus-quellen*, m. sein, ven vrsti,
v. puntati.

herauS-rciheu*, irtergati, izpuliti.

heraus-schaffen, ven spraviti.

heraus-schaucn, ven gledati; schaut's
da heraus? ali tv ven pribaja?

heraus-suchen, ven iskati, poiskati, m-
iskati.

heraus-tragen*, ven nesti.

heraus-tretm*, L/', m. sein, ven stopiti.

6I

heraus-ziehen* ven vloäi, irvlsdi, po-
tsgniti (ir Lssa).

herb, ach. gorjup, tsrpek; britek.

Herbarium, »., As». -s, I-l. Herbarien,
rastlinjak — t. j. rbirka posuäsnist
rastlin ra botanisks (rastlinornan-
stvens) potrsbs.

herbei, ackv. sem; blih's; — v com^os.
(vsLjickel) pri.

herbei-bringen* , prinesti , pripeljati,
privajati.

herbei-eilen, ul. sein, pristitsti, xri-
tsdi; stitsti (kam).

herbei - führen , pripeljati, privesti;
vrrokovati, vöiniti; eine Sage h.,
pravlioi povock a. raLotek ckati.

herbei-kommen*, 7;/^. in. sein, blirw priti,
herbei-laufen*, -i?. m. sein, pritoöi.

herbei-schaffen, pripraviti, pripravljati,
prinesti.

herbei-schleichen*, F>/'. m. sein, u. sich h.
in. haben), prikrasti ss, prilesti,
herbei-springcn*, m. sein, priskočiti,

herbei-stromen, m. sein, privreti,

vreti (kam); herbeislrömendcs Volk,
pristajaj oSi ljnäjs (xk).

herbci-tragcn*, prinesti, prinašati.
Herberge /'. lsglo, prsnoöisös, ostaja.
Herbergen, xoä strssto imeti,
hcr-biegen*, (sem) nagniti, pripogniti,
her-bringcn*, (asm) prinesti.

Herbst, m., -e, jesen /i

Herbst-lied, ».jesenska xsssm.
Herbst-nebel, m. jesenska megla.
Herbst-tag, m. jesenski äan.
Hereulanum und Pompeji — ckvo mesti
v Italii blmo stlsapslna, ki ju je 1.
79. po Lr. lava nasula.

Herd, M., -e, ognjisös.

Herde, drscka; tropa,
herdcnweise, aa!v. tropoma, v irockast.
Hcrd-feuer, ». ogenj na ognjiSLi.
herein, «ckn. sein noter, noter,
hercin-brcchen* m. sein, pristajati,
priti; nastajati; die Nacht bricht her¬
ein, noö so cksla a. narsäi. säreti.
herein-dringen*, m. sein, noter pri-
herein-regnen, noter ckoLsvati, n. liti,
herein-schcinen*, noter sijati a. svetiti;

ein Stück Dämmerblau wird ihm
h., Kak kos sinote se mu sto prika¬
zoval.

her-fahren'^, L/. m. sein, pripeljati ss;
über etwas h., pa Lom planiti a.
mastati.

her-fallen*, p>/'. ni. sein, über einen, pla¬
niti na koga.

her-geben*, (sem) ckati.

her-gchcn* 7,/i m. sein, (sem) iti; gockiti
se;es g. festlich (od. hoch) her, veselo je.

her-kommen*, ^5. m. sein, (sem) priti,
pristajati.

Herkunft, /. rock. stsLi, tekati,
her-lausen*, ni. sein, (sem) pritoöi,
her-lockcn, privabiti. sokroLji.

Hcrnrsdorf — vas v kralj svograäsksm
hernach, ackn. po tsm.

hernieder, a kn. sem ckoli, ckoli.

hernieder-fallen*, x/i m. sein, ckoli pasti,
hernieder-spähen, ckoli rroti er. preLatl.
hernieder-stürzen, m. sein, ckoli pasti,
ck. vsnti ss.

Herodot — slavni gorski rgockbopisse,
roj. l. 484 pr. Lr. sslanee.

Herold, »r., L/, -e, glasnik, kliear; po-
Herr, m., Pk. -en, gospoä; gospockar,
oblastnik ; JemandesH. werden, oma¬
gati koga, vstrastovati ga.

Herren-Haus, ». gosposka stisa.

Herrin, j9k. -nen, gospä; oblastnioa.
herrlich, ach. krasen, slaven, mvsrstsn.
Herrlichkeit, krasota, lepota, slava,
voliöastvo, ckobrota.

Herrschaft, gospoästvo, vlacka; gra-
söina; die H. führen, vlackati, gospo-
äovati.

herrschen, gospoäovati, vlackati; biti;
allgemein herrschend, sxlosen.

Herrscher, M., pl. - «A. vlackar, oblastnik.
Herrscherin, /i,M -nen, vlaäarioa; kra-
ljioa. sstlopen.

herrschsüchtig, ackch gospockljiv, vlaäo-
her-rühren, pristajati, isvirati.

her-sagcn, povockati, našteti; eine Stelle
aus einem Dichter h., Kak ockstavek
i^ kakoga posniskoga ckola xrsäna-
ssti «. bossckovati. sbliLjg iti.
her-schreiten*, x/'. m. sein, pristajati,
her-stellcn, postaviti, napraviti; popra¬
viti; den Frieden h., mir napraviti.

hsr-streuen, vsipati.

her-tragen*, prinesti, (ssm) nosti, nositi,
herüber, ackv. sem" Lrör, na to stran,
herüber-töncn, ssm öräe; äonvti a. gla¬
siti so.

herum, ackr. okoli, okrog.

herutn-drehen, oberniti; sukati.

herum-fahren*, okrog voriti; — ^v/'.

Nl. sein, okrog vorckti ss. sti«. Istati.
hcrum-fliegen*,^. (s. fliegen), okroglotä-

64

herum-führen, okroz voditi; o. nositi,
herum-hanrmern, okroz klsuvati.
herum-hüpfen, okroz skakati.

hcrum-irrcn, Ji/. m. sein, okroz bloditi.

o. tavati. sokroz dirsati.

herum-jagen, okroz goniti ; 7-/. m. sein,
herum-schleppen, okroz vlačiti.

herum-fchweifcn,I-/'. m.sein, okoli koditi;

— P/i m. haben, okoli ratozniti; sich
in ein sanftes Dach h., v podobi no-
stsrmo stroko doli spuščati a. ^ni^o-
vati ss.

herum-stellcn, okroz postaviti; sich h.,
okoli vstopiti ss.

hcrum-strciten* (okroz) domovati so.
herum-strcnen, okroz trositi, rartrssti.
herum-treibcn*, okroz goniti ; sich mü¬
ßig h., potopati ss, postopati.

herum-wnndcrn, m. sein, okroz po¬
potovati.

hernm-ziehcn*, okroz vleči; — p/i m.
sein, okroz koditi.

herunter, »da. sein doli, doli,
herunter-fallen* S»/ in. sein, doli pasti,
herunter kommen*, L/. m. sein, doli priti;

na nič priti, ouko/ati.
hcrunier-lassen*, doli spustiti,
herunter-reißen*, doli stsrzati.
herunterschießen* dolistrvljati, ssstro-
liti; — p/'. m. sein, doli planiti.

herunter-stürzen, doli paliniti; — p/, m.

sein, doli dreti a. toči ; d. pasti, sčosa).
hervor, adv. ven (ir česa, «. irpnii, mua
hervor-blickcn, ven pozlvdati.

hervor-brcchcn*, L>/. m. sein, vsn pri-
droti; pognati.

hervor-bringcn*, na daii spraviti; ro¬
diti, naroditi, včiniti; Tone h., gla¬
siti ss, poti (tenko, dobvlo).

hervor-drängen, sich, ven pririti a. pri¬
tiskati.

hervor-dringen*, zv/ m.sein, ven pri-
drsti a. pririti; ven prikazati.

hervor-gehen* x/i m. sein, ven iti, priti,
pridušati.

hervor-haspeln, ven prinrotati.
hcrvor-hcben*, ven vndvizniti.
hervor-holcn, ven vrsti, ven dobiti,
hervor-kommcn*, L/ m. sein, ven priti,
hervor-lauern, vsn prorati, v. podati,
hervor-quellen* (a. hervorquillen),

m. sein, ven vrsti, privreti,
hervor-ragcn, ven a. kviLku molsti,
sterčati (stsrčim) ; die hervorragendste
Eigenschaft, glavna lastnost.

hervor-recken, ven pomoliti, inlskniti.
hervor-rnscn*, ven poklicati; eine ro¬

mantische Erinnerung h. , na kas
mikavnsza spomniti.

j hervor-schallen*, ven donsti a. glasiti so.
hervor-scharrcn, irzrsbsti.

hervor-schancn, ven glodati «. pozlo-
dati, v. pvzlsdavati.

hervor-schäumcn, ven Snmsti.

. Hervor-fchimmern, vsn lsskotati so.
hervor-fehcn*, ven vidoti, v. glodati,
hcrvor-sprießen*, m. sein, vsn pri-

kliti, poznati. sniti.

hervor-springen*, nr. sein, ven pla-

hervor-sprossen, p/'. m. sein, vzkliti, po-
! znati.

hervorstechend,ad/ odlikuzoč so, miatsn.
. hcrvor-stchcn* (x/ m. haben), ven stati,
v. molsti.

hcrvor-strcckcn, ven pomoliti.

hervor-stürzen, in. sein, ven Zaznati
ss, v. planiti.

1 hervor-tauchen, L/ ui. sein, (m vods)
prikazati ss, primoliti so. molsti.

! hervor-trcten*, x/'. m. sein, ven a. ir-
mod mnoÄes stopiti; pokapati ss.
hervor-zichen* vsn vlačiti.

her-ivallen, L/'. ni. sein, semven poto¬
vati a. romati.

Herz, ir., yen. -cns, dal. -en, -en,
serov; serčnost: sich ein H. nehmen,
oserčiti so, supsti so; — Herzchen, -r.
seröioo.

Herzensgütc, /i dobrossrönust.

Herzenslust, /'. seröno vssolss; nach H.,
kakor serov Loli, s servvim vosolz'om.

Herzhaftigkeit, / serčnost.
her-ziehen*, »sm vloöi n. potozniti; -
p/'. m. sein, (sem) iti «. priti.

herzig, ad/ mil, lsuborniv.

Herz-leid, n. ssröna Lalost.
herzlich, ad/ seröen, priserösu. splab.
herzlos, ad/ bronserösn, tsrdoserčsn;
Herzog, m., F>k. -e, vosvoda.

herzoglich, «d/ vosvodski.

Hmzogsbrust, / vosvodns perm (pk).

Herzsalbe, /i mamilo 2a seroo.
herzu, adv. semven, braven,
herzu strömen, p/'.m.sein,(rraven) vrsti,
prikazati. skliro priti,

herzu treten*, m. sein, pristopiti,
herzzerreißend, «d/ serös prosunljiv.
Hetzen, xosöuvati, draLiti, poSöuvati.
Heil, n., Aen. -es, ssno; ins H. gehen,
sono spravlzat iti.

65

Heuchler, M., 2d. - SA. lioomör, binuvse.
Heuer, adv. Isto».

heulen, tuliti, rjuti (rjovom), upiti.
Heu-mond,m. (mossv)julij,mali ssrpan.
veu-schlng, m. soöu.

Heuschrecke, /. kobiliou.
heute, adv. dunes,
heutig, ach/, današnji; heutigentags,
dandanašnji.

heutzutage, adv. dundunaLnji, dandanes.
Hexe, jf. Saravnioa, ooxerniou, vesLa.

Hcxeu-nichl, »r. lisiöjsk.

hie, adv. tu; hie und da, tu in tum,
sein tor tjo, ponokodi.

Hieb, m., 7-l.-e, mub, sok; runa,
hiedurch, adv. skori to, tu skori; s tom.
hseher, «du. ssm.

hsemit, «du. s tom, po tom tukom.
hier, adv. tu; todi; hier und da, sein
pu tuin.

hierauf, adv. nu to, po toin, potlvj.
hierbei, adv. pri toin.

hierher, adv. sein,
hierin, adv. v tonr.

hlernieden, «!-v. tu doli ; NU toin svotu.
hierüber, adv. n tom, nud tom, eror to.
hiervon, adv. od toga, o toin.

hiezu, adv. k tomn.

Hilfe, pomoe /.
hilfeflehend, ach/, pomoöi prosoö.
hilflos, ad/. bror pomoei, rapuseon.
hilfreich, ach/. pomagljiv, pripvmorsn.
hilfsbedürftig, ad/, pomoei potrobsn.

Hilfstruppcn (;ii.), pomoLna vojska,
pomožni vojski.

Himmel, vr., P?. nvbosu (21?.), nsbo;
sv. ruf; bei hciterm H., o jssnoin
vroinsnu.

Himmelblau, n. nvbvsnu sinotu.

Himmelfahrt, /°. vnobobod.
himmelher, adv. od nebu idoli).

Himmel-rcich, «. nsbosko kraljostvo,
nobosu lzol.).

Hfminelsbläue, /i nsbosna sinotu.

Hiiiuuels-sriedcu, »r. noboSki mir, voöni
mir. snsbo.

Hhnmels-gewvlbe, -r. nvbosni strop,
Himmelskönigin, /i noboska kraljioa.
HfUiinels-ranm, »r. »obosni prostor.

HiMmclsspeisc, noboska jod.
Hiunuels-ftrich, m. podnebni pss.
HfMmelslvölbnng, /l nobosni strop.
Hiu>mels-zelt, »r. nobosni strop, nobo.
mninielivarts, adv. proti nobu.

hiiumlisch, ad/. noboZki, nvbosni.

hin, adv. tjo; hin und her, tjo pu sem;

hin und wieder, tu pu tum, kjo, kodi,
hinab, adv. tjo doli, doli.

hinab-eilcn, m. sein, doli bitsti.

hinab-fallcn*, L/. m. sein, doli pusti;

d. spusöutl so.

hinab-jagen, doli rgnati.

hinab-laufcn* m. sein, doli tsLi.

hinnb-rcichcn, doli soöi.

hinab-reißen* doli stsrguti; doli vlsii.

hinab-schliirfen, possrkati.

hinabchenkcn, pogrorniti, doli spustiti,
hinab-sinken*, m. sein, potopiti so,
pogrsrniti so.

hinab-steigen* m. sein, doli rlorti,
d. iti; — vb«. -r. pot s bribu.

hinab-stürzen, doli xubniti; sich h., doli
ragnuti so; — ^o/l m. sein, doli rver-
niti so, d. pusti, d. skotiti.

hinan, adv. tjo gori, gori, nuvrgor
(ob kuksj roei).

hinan-laufen*, 20/l m. sein, nuvrgor tsöi;

— vbs. ,r. toöonjg navrgor; beim H.,
v brib tskoö.

hinan-steigen*, m. sein, Aori iti.
hinauf, adv. tjo §ori, Aori. srmti.
hinauf klettern, 2^ m. sein, xori splo-
hinanf-komniench m. sein, (tjo) Aori

I>viti. sso, Kv. oviti so.

hinauf-ranken, od. sich h., kvislcu popsti
hinaus-steigen*, 2V- m. sein, (tjo) gori iti

a. priti; g. Llsrti.

hinauf-ziehen* goiu^vloA;—2>/^m. sein,
gori iti.

hinaus, adv. tjs vsn, vsn. spslsuti.
hinaus-führcn, vsn voÄti, irvoLiti, ir-
hinaus-nchmcn^, vsn vrsti.

hinaus-ragcn, ven molsti.

hinans-rückcn, ven pomakniti; — p/.

m. sein, ven pomakniti ss, v. iti.

hinans-schaffen, ven spruviti.

hinaus-schieben^, vsn riniti, v. potis¬
niti; odloriti, odkluduti.

hinans-strvmen, 21/l m. sein, ven vrsti,
v. valiti ss.

hinaus nvvllen* ven botsti.

hin bauen, (tjo) ssriduti.

hin-bcgleiten, tjo spromiti.

hin bringen*, tjo prinesti a. spruviti.
hinderlich, ach/. nu poti; einem am Reisen
h. sein, popotovanje ovirati komu.

hindern, ovirati; napotjo delati; ns
pustiti, braniti.

Hindernis, n., M-se, raproku, ruderLek.
hili-dcuten, pokarati; spominjati.

I

t-

66

hindurch, adv.tjo skozi, siroti; den Tac; h.,
örvz dan. sdroti.

hindurch dringrn*, m. sein, skozi pro-
hindurch-geheu*, -,/lin.scin, skozi iti.
hindurch-sd;lagell*, skozi zbiti ; sk. vdar- i

jati. sprobrosti.

hindurch- lvateu,^/. m. sein, skozi bresti,
hin-eilcn, p/". m. sein, tjo biteti.

hinein, «d«. tjo noter, noter.

hinciu-bauen, noter «. v tuj zidati,
vzidati.

hincin-fiihren, noter privesti, n. gnati,
hincin-hangen*, noter viseti.

hincin-kommcn* P/.m.sein, noter priti,
hincin-lcgen, noter položiti «. pokla-
dati; vložiti, vkladati. skniti.

hinein-schlüpfeii, m. sein, noter snnr-
hincin treten*, P/, in. sein, noter sto¬
piti «. priti.

hinein-lverfen*, noter vresi.

hincin-ziehen*, noter potegniti; sich in

Niederungen h., v doline spusLati

SS; — p/i m. sein, noter iti.
hinein-zwängen, noter vgnatia.stisLati.
hin-fallen*, p/i ni. sein, (tjo) pusti,
hinfällig, ad.s. razpackljiv; minljiv.
Hinfälligkeit, minljivost.

hiufvrt, «dr>. zanaproj, v priliodnjo.
hin-fullen, napolniti.

hin-gcben*, tjo dati; žertvovati; sich h.,
udati se,

Hingebung, /) udanost; ich hange mit

H. an einem, ves sem udan komu,
hingegen, con/ nasproti, ali, pak, pa.
hin-gchen*, m. sein, tjo iti.
hiu-gleiten* m. sein, (tjo) dersniti

«. ckersati.

hinken, p/", m. haben n. sein (vgl. flie- -
gen), bramati, Lopati, krunoati.

hin-kommen* m. sein, tjo priti.

hin kriechen* m. sein, tjo zlszti «.

lozti. fsti, zadosti.

hinlänglich, «P. zadosten; - ode. ckv-
hin-lansen* p/, m. sein, tjo tosi; tjo
cksržati.

hin-legen, tjs položiti.

hin-nchmen*, tjo vzoti.

hin-raffen, ugrabiti, odnosti.

hin-rcichcil, (tjo) podati, pomoliti; do-
sosi; zadostovati;— hinreichend, «c/^.
zadosten; crdn. zadosti.

hin-rcihcn*, ugrabiti, ubititi; hinrei¬
ßend, vnomaven.

hin-richten, tjo oberniti; ob življenje
djati, poironsati.

hin-schaffen, (tjo) spraviti,
hin-schnucn, tjo glodati,
hin schrecken, tjs zapoditi; s. schrecken,
hin schwinden* p/, m. sein, minuti, wi-
novati, zginiti.

Hinsehen* tjo vidoti, pogledati,
hin sehen, tjo posaditi, postaviti.

Hinsicht, /j ozir. (zastran (Losa). ,
hinsichtlich, «dv. (z Aen.), glede (na kaj),
hiil-stcllcn, tjo postaviti.

hin streichen*, x/i ul. sein, tjo iti, le¬
tati, plavati; minovati, minuti.

hin-streucn, razsipati, trositi.

hin stürzen, m. sein, tjo zverniti ss
«. pasti.

hinten, «du. zadoj, od zadi.
hintendrein - hinterdrein,
hinter, pmasp. z d«k. in «ec., za.

Hintere, «ds. oor-W. zadnji; der h. Theil l
des Schiffes, ksrma.

Hiuter-bein, n. zadnja noga,
hinterdrein, «du. zadoj, potlej.
Hinter-fuß, m. zadnja noga.

hintcr-gehen*, (p/'. ill. haben), prevarati,
preslspariti.

Hinter-grund, m. pozadjo, zalisrbtjs.

Hinter-Halt, in. zasoda.

Hintcrindicn, Zadnja Indija. snaga.
Hinterkeule, /) krasa, Dirjat /., zadnja
hinter-lässen*, zapustiti.

Hinterlassenschaft, zapusöina.

Hintcr-thür, /'. zadnjo duri hpk.).
hinterwärts, «dv. nazaj; zadoj.
hinüber, «dm tjo Lroz, örez, prsk, tjo.
hinüber bringen*, Srez spraviti,
hinüber fahren*, propoljati; — p/, m.
sein, propoljati so.

hinübcr-sühreu, äroz peljati, propoljati.
hiniiber-streichen*, ^/.m.sein, öröz pote¬
gniti (jo) «. iti.

hinunter, «du. tjo doli, doli, navzdol,
hiuuntcr-rauschcn, doli gromoti.

hinunter reißen*, doli potegniti, d.
stsrgati.

hinnnter-steigeu*, m. sein, doli lvzti;
zabajati, zapackati.

hinunter-stürzcn, doli palunti; sich h.,
ckoli spustiti «. spusöati so; — p/'.

m. sein, doli zvcrniti so; ck. droti. ,
hin-wallen, m. sein, tjs popotovati,
hinweg, «dv. tjo xroL, proe.
hinweg-brennen* proö požgati,
hiuwcg-fahren*, proö peljati, pr. vo¬

ziti, odvažati; — p/', m. sein, pro«
peljati ss.

67

hmwcg-fliegcn*, p/. in. sein, proL nlo-
,.mii; über etwas h., Sren kas nlototi.
tzinweg-gehen* p/. m. sein, proL iti «..

, voditi.

hinweg - heben* , oddviZniti; sich h.,
p. (proL) pobrati so.

-mweg-schlcichen* p/'. m. sein, odlsnti.
hinweg segeln, p/. m. sein, odsadrati;
,.h>o proö plavati.

MNwcg-wehen, proL popibiüti.
hinwcg-ziehen*, pro« vlsLi c«. pots^niti.

p/i m. sein, proL iti; tjv na-
_.l>r°s iti.

hm-weisen*, pobarati. ,
hm-werfcn*, tss vreLi.

hinwieder, achu. ropot, tudi; — so»/
pa (spot).

h>n-wollen*, (tss) boteti.

hm-zichen*, tss vloLi; sich h., (tss) vlsii
so; — p/lm. sein, tjs popotovati«, iti.
hmzn, adr. tjs nraven, tjs; k tomu.
hmzu-fngen, pridsati, pristaviti.
Mnzn-rcchnen, prišteti.

huizn-setzen, pristaviti, priloniti.
hinzilthun*, pricisati, dodati.

Hinz;;-treten*, 2,/". m. sein, tjs stopiti,
pristopiti.

Hirsch, M., Li. -e, a. -en, seien.
Hirschbcrg — mesto v pruskes Llsnii.
Hirsch-kalb, -r, ssloncek.

Hirse, /. proso.

Hirt, m., pl. -en, pastir.

Hirtenfamilic, /i pastirska rodbina.
Hirten-knabc, -n. pastirLek.

Hitze, ch. vročina.

hoch, achch. visok; volik; die Hohen, voli-
basi; — «cho. visoko; po gosposko,
vvliLastno; kvišku; er lebe hoch, Livio
(- nivol such bij, a. živi nas), slava.

Hochachtung, /i spoLtovanso.

Hoch-altar, ?u. veliki oltar, sv. in. poti.
Hoch-amt, ». velika masa ; das H. lesen,
hochbeglückt, «ch/. prosroLen.

Hochebene, /i planota, planina,
hochentzückt, ach-, provvsol; prosroLen.
Hochfläche, /. planina; visoka ravan.
Hoch-gebirgc, -r. visoko Z^oro (pl.),
hochgewachscn, «chs. visoko vnrasLon.
voch-gjpfcl, m. visoki verbiineo.

Hoch-land, n, viLavso.

Hoch-ninth, «r. prevnotnost, obolost.
hochnnithig, «dch. prevraten, oboi.
Hoch-ofcn, »n. plavoL, piavL.

hochragend, aclch visoko moloL, visok,
hochroth, ach/. LivorudeL.

höchst, nchp «up. nas vissi; — achv. rolo,
sako, bstcko, silno.

hochstämmig, achf. visokodebeln, visok.

höchstens, a.cho. k voLsomu; nas voL; nas
d also.

Hoch-wald, m. visoki Fond.

Hoch-ivild, ». völika divsaöina.

hochlvürdig, ackch. proLastitlsiv.

Hoch-zeit, svatba, svatovsLina, Lsnit-
nina; H. halten, svate (pl. »r.) imeti.

Hochzcit-fcst, Hochzcitsfest, ».-Hochzeit,
hocken, p/, in. sein, Lepoti; poLeniti.

Höcker, m., pl. - «A. xerba.

Hof, M., pl. Höfe, dvor, dvoriLLe; pri¬
stava, kmetisa; einen fürstlichen H.
führen, po knoLsvsko Livoti.

hoffärtig, ach). Lopiren, prevzeten.

hoffen, etwas, nädosati ss (Losa), upati,
nadvso gasiti; priöakovati kas; Za¬
upati.

Hoffnung, /. nädssa, nada, upanso.

Hof-Hund, m. nadvorni pes.

höflich, ach-, vlsudsn, dvorlsiv.

Hvf-marschall, pl. -Marschälle, dvor¬
ski maršal. ssani (pl. »r.).

Hof-staat, nr. dvor (vladarski); dvor-
Höhe, /. visokost, višava, verb; viöek
zur H., in die H., kvišku. ;

Hoheit, /'. visokost, voliöastvo.

hohl, «chf. votel, pubel; h. Stimme,
rainolkel Alas; h. Hand, psst/.;
dlan /); h. Augen, vdsrto oLi; s. a.
Handvoll.

Höhle, /l votlina, sama, berlo§.

Höhlung, /i votlina.

Hvhl-zicgel, »r. Korso.

Hohn, Ae». -es, porüZ, roA, rasiuolc.
höhnen, einen, roZati (ribati) so koniu.
^asmsbovati koZ;a.

höhnisch, ach), roxav, nasmeblsiv.

hold, ach), udan, naklonson; mil, Isu-
borniv.

Holdseligkeit, /. lsubornivost.

holen, etwas, boditi, pinti (po kas);
vneti, somati kas od kodi; einen h.
lassen, poslati po koga; Athein h.,
dibati; hol' über, pridi po-ino.

Holland, Holandisa, Klvlandsko.

Holländer, p/. - «A. ltolandeo.

holländisch, ach', bolandski.

Hölle, pekel.

Höllcnjagd, peklenska Musa,
holperig, crch/. no^ladek, KrnSast; us-
vkroteii; mit der Sprache h. umgehen,
senik lomiti.

5*

68

Holz, n., pl. Hölzer, lös; äsrva (pk);
' — paliva, Klinse; — gezinunertes H.,
otessn lös; — Hölzchen, n. äsrves;
klinesk.

hölzern, «ch^s. losön.

Holz-floß, n. xlav /'., xlaviea. fvar.
Holzhacken, Holzhauer, m., pl. -- SA. äsr-
holzicht, «ch^. lesnat; h. werden, oless-
neti.

Holzkeulc, /i leseni kij, bet.

Holz-klammer, /i lesena skoba a. kvaka.
Holzmasse, /'.lesena snov; lssovje.
Holz-rand, m. Kraz Issa.

Holz-rcichthum, M. oblllsa lssa.

Holz-schuh, nr. eoklja.

Hvlz-span, M. troska.

Holz-sprosse, /. Klinse, spriklja.

Honig, m., A«. -es, moä, sterä /'.

Honigkuchen, m., pl. - «A. stsräöniea,
stsräenjo.

honigsüß, ach), slaäek ko meel.

Hopsen, M., Asm.-s, bmelj; - ernte,
/. terjatev bmelj a; — büschcl, m.öopsk
bmolja; —fest, «. bmoljeva slavnost;
—garten, M. kmeljises, bmsljnik;

—gaitcnbesitzer, M. posestnik liins-
ljisea; —kränz, -n. vonee 12 bmolja;
—ranken, m. bmoljeva ovijaöa.

hörbar, ach', slisen: das ist kaum h.,
to se komaj slisi.

horchen, »a ubo vlsei, usssa nastav-
ljati, poslušati; — rbs.it. poslušanje.

Horcher, M., -0/. - SA. poslusavse; slu-
bovt.

Horde, /. - Hürde.

hören, slisati.

Hörer, »!., xl. - SA. poslusavse.

Horizont, m., §cm. -cs, obzor.

Horn n., L?. Hörner, rox; — Hörn¬
chen, »r. roLiöek.

hvrnartig, ach), rogu poäobsn. rosnst,
rvZast.

hörnig, ach. rosön.

Horniss, xl. -en, serson.

Horniss-blattwespc, /'. (osa) brözarioa.
horsten, Anjosäiti. fwoö

Hort, m., p/. -c, zavetje, zasLita, po-
Hosc, /., gcw. die Hosen, blaöo hü.).
Hradschin, »r. üraäöane — äol ?raxo
nach Nälo stranjo moä Araäom in
ikotrinom.

Huben, achr>. takraj, tu; h. und drü¬
ben, tu In tarn.

hübsch, ach), liösn, lex, zal.

Huf, M., pl. -e, koxito (konjsko), rvx.

Hufe, od. Hube, /i kmetija, zemlja (- l2
äo 80 oralov polja).

Hufeisen, n., pH - «A. poäkev Z'.
hufeisenförmig, cah. xoäkvi xoäobsn.
Huf-full, M.-Hnfcisenförnnger Wasserfall,
hnfsvrmig, «ch/. kopitu xoäobsn.

Hügel, m., pH - SA. beräo, bribso,
Klause.

Hügelrcihe, /". vsrsta luiboev.

Huhn, »r., pl. Hühner, Kura; — Hühn¬
chen, »t. xisös.

! Hühner-dieb, m. Kurfl tat.

Huld, /'. milost, naklonjenost, blago-
volfnost.

huldigen, Zvestobo priseči, uklanfati ss.
Hülle, oäofa, Zavitek; lub, lupina,
skoifa; ore/ru) oblak.

hüllen, raviti.

Hülse, /. lusölna, lupina; mvsiü; strok.
Hunimel, Sil. -n, emsrl.

Hund, »n., F/. -e, pes; — ruäarski vo-
riö s truAo.

Hundert, n., -ü. -e, sto; stotina.

Hundswnth, /. pasja steklina.

Hunger, m., Aon, -s, lakot /i, ßlaä iM.);

H. haben, Isösn biti; Hungers ster¬
ben, lakoto umreti. säati.

hungern, laeen biti; lakot terpeti, stra-
Hungers-noth, /. lakota; straäor.
Hunger-tod, 1». smcrt ^a lakoto,
hungrig, ach. laeen.

Hüpfen,-t/. m. haben u. sein (vgl. fliegen),
skakati, skakljati; priskakljati; vor
Freude h., oä vesolja poskakovati.

Hürde, /. o^raäa, tamar, meärija.

Hurrcch, ». rvrcheek. urä-uxitjv; — ««-
tsr). ura.

hurtig, cuh. uren, kiter, uaAel.

Husar, -en, busar, lmrar; — bu-
rarji so ss rvali nekäsj telesni stra¬
žniki kraljaNatijaLalLorvina), soäaj
pa vojaki konjeniki zlasti o^erski.

htisch, »itsrch. smuk.

Hussite, nn, pl. -n, busit, (Avsit).

Husten, M., Acn. -s, kašelj.

husten, kašljati.

Hut, »»., pl. Hüte, klobuk.

Hut, /'.varstvo, straLa, oproz; pasa;
auf seiner H. sein, pariti, na oproru
biti.

hüten, varovati; pasti; sich h., varo¬
vati se, paziti.

Hütte, /i kova, bajta, koliba.
Hütten-dach, it. streba koeo.
Hyacinthe, /'. bijavinta (ovstioa).

6S

L.

ich, Kvon. Mir.

Nagcbirge, Ida — Zora v Muli
lL^siah kssr M iuvirala roka 8ka-
mandros.

Adec, /.. misel /.; vuor.

chr, pro >r. Kose. nson, oso; nsib.
jhrctwegen, adv. uavolso nso a. nsib.
vMon -. (mosto) Illon a. 'Krosa.
Illumination, /°. rausvoöava.

Eliminieren, rausvitliti.

3E>, /. Ilma (roka) — tokoöa v 8alo
. in s im v Labo.

Eimer, adv.umsros, vsslos, vodno; — Is;
gibi., lodas; iver immer, kdorkoli,
immerdar, immerfort, «dn. vodno, uins-
ros napros, nogronoboma.

jmmcrfroh, »</-. vodna vo8ol.
smmergriin, adK vodno uolsn.
immerwährend, «d-, voden, nsprsno-
blsiv; — adv. nsKrsnsboma.

in, praep. u dat. in aoe., v.

Inbrunst, /l xorsönost.
inbrünstig, ad^. g-oroö, vroö.
indem, adv. mod tom, v tom; — eo,i/.

ko, kedar; kor.

indess, indessen, adv. mod tom; — oonK
doklor, (mod tom) ko; pa, ondar,
vendar.

Indianer, m., M - s</. Indisan.
Judianerhnttc, /'. indijanska kova,
indianisch, ad./, indijanski.

Indien, Indija.

Indier, »»., Kl. - «A. Indso.

Indigo, -r. indixa, modriio.
indisch, «d/, indijski.

Emittelst, adv. mod tom.

Tn», -,r. — roka u ^lx vllnnavo tokoöa.
iuiie, adv. notri, v oradi; inne halten,
postati (-stojim), pronobati, in sei¬
nem Hämmern, od kljuvanja; inne
haben, v posesti imoti; inne werden
einer Sache, uavodoti 8v össa.

Enen, adv. unotras.

Euere, ad./. eo»iK. notranji; das I., no-
trina, notranji dol, srsda, srodisöo;

. imJ.nndintÄnßcrn, unotraj inuunaj.
Enerhalb, KvasK. ugen., unotraj, v.
jNNerlich, ad/. notranji; — adv. unotras.
sNnig, «d/. seröen, vroö; — adv.seröno.
Insbesondere, adv. possbno, ulasti.

^n-schrift, f. napis.

Ansekt,»., A«. -es, Kl. -en, LuLvlka, LiLso.
Insel, />., Kl. -n, otok, ostrov.

Insel-reich, -r. otoöja dsrLava.
insgemein, adv. splob, v obös.
insgesammt, adv. (vsi) skup, vsi.
Insignien (Kl.), unamonsa dostojsnstva.
inständig, ad./, stanoviten, nsprsstan,

Lols en. seröen.

Instinkt, ?»., Asn.-es, (prirojoni) nsZon.

Jnstitnt, n., Kl. -e, uavod, N8tav.

Instrument, «., Kl. -e, orod, nästroj;
orodss.

Insulaner, m., -ik. - «A. otoöon.
interessant, ad/.uanimiv, mikaven, miösn.

Interesse, n.,Aen.-s, uunimivoot, mikav-
vo8t; es gewährt I., usnimivo so: —
xt. Interessen, obrsoti sinvalid

Invalide, m., L/, -n, obnomoAli vossk.
inwendig, adv. unotrss; — ad^s. uno-
transi.

inzlvischen, adv. mod tsm.

irdisch, ad/, xousmslsski, öa8sn.
irgend, adv. (nokss), kss; kedss, koli;

'kako; kas; wenn es nur i. angeht,
öo so koli mvAvös.

irgendlvo, adv. nokss, kso.

irre, ad./, mnoton; irre gehen, uaiti;
i. leiten, uavoditi.

irren, m. haben, motiti so, umotiti
os, uabloditi; — p/°. m. haben u. sein
(vgl. fliegen), bloditi, tavati.

Jrr-thum, vr., -it. -thümer, umota, ra-
bloda, blodusa.

Jser, /i (roka) luara.

Island - otok na sovern v atlantoksm
morsi, ki so vso sodna vulkaniöna
glanots.

isländisch, ad;/, iolandski.

Jfonzo, m. (roka) 8oöa; — Jsonzo-
Delta, Zoöska uäsipa.

isthmisch, adch iotemoki.

Isthmus, Istem — uomolsska »Lina
msdkorintskim in saronskim ualivom.

Italien, Italisa, I^aSko.

Italiener, m., Kl. - ?</. Italisan, Lab.
italienisch, «d/, italisanski, laski.

-I.

Ja, adv. da, sano, paö; gotovo; (vsas),
sas; ja wohl, paö; so vö da; ja Wohl
and), pa tudi; ja sogar, ja selbst, 0I0.

Jagd, Kl. -en, lov, ssonsa.
Jagd-gebiet, -r. lovisös, lovni obor.
Jagd-Hnnd, »n. lovski xes.
Jagd-schloss, 'w. lovni §rad.

70

jagen, pocliti, goniti; loviti, streljati;

— m. sein u. haben (vgl. fliegen),
äirjati; tokati.

Jüg er, »»., xl. - «A. lovso, strelee.
Jäger-bursche, m. lovski cloLäk.
jäh, achs. naZ-el; stsrm.

Jahr, vn, ^r. -c, loto; I. ans I. ein,
loto na loto; ums J., od lotu, 2a loto.

Jahr-bnch, m. Istoxis, Istnik.
jahrelang, ach-. voLIsten; — aciv.vsö Ist.
Jahrcs-frist, /.loto; in I., ob lotu,
örsL loto in elan.

Jahrcs-zeit, /. lstni Las.

Jahr-Hundert, >r. stolotjo.

jährlich, ach-. vsakoleten, obleten; —
ackr. vsako loto.

Jahr-markt, »r. sejem, sejm, somsnj.
Jahr-tag, in. obletni elan.

Jahr-tausend, -r. tisoölotjo.
Jahrzehcnd, n., -e, äosotlotjo.

jähzornig, ach-, nagchs -Wo, togoten.
James (d. DLsms), lakop.

Jammer, m., A«.-s, tuZa, Laiost, bsäa,

Aorjv; Lalovanjs.

Jannner-geschrei, m. vokanjo, javkanja,
jämmerlich, ach-', ralosten, tuksn; stra-
bovit. (jammert mich, smili so mi.
jammern, Lalovati, javkati, toLiti; er
Janitschar, m., -en, janiöar; ein

Hund von Janitscharcn, neki (pasji)
janiöar. fvrboäu Ä.Lijs.

Japan, (äsrLava) lapan — otoöjs na
Japaner, m., xl. - SA. lapanse.
japanisch, ach-t japanski. srov.

Jaroslaw, laroslav — rma^aloo I'ata-
jauchzen, ukati, vriskati; — nbs -r.

ukanjo, vriskanje.

je, ackv. keclaj; po; je zwei, po clva; —
conch. Lim; je — desto, je — je, Lim —
tom, kolikor — toliko ; (bolj a. vsö)
ko — (bolj a. voe); je nachdem, kakor
ravno; kakor Kans, k. priäo.

Jean (b. 2an), Ivan.

jeder, ->ro»r. vsak, vsakclo, vsaktori.
jederlei, ach-, r-rckeok. vsakojak, vsak.
Jedermann, M-om.,AS-r.-s, vsakclo; kclor
si boäi.

jederzeit, ackr. vsak Las, vssloj.
jedesmal, ackv. vsakkrat.

jedoch, eonch.onäar, venäar, xa,ali,toäa.
jedweder, ^>ro-r. vsaktori.

jeglicher, i-ro». - jeder.

jeher (- je her), von j-, oä nokäaj.

Jehova, lobova.
jemals, ackv. keäaj.

Jemand, ^rc»i., Amr. -es, ckak. u. «oc.

- »om., od. ckat. -em, «so. -en, nokäo,
noki Llovok.

jener, -mo». öni (uni); tisti, tak.
jcnseit - jenseits.

jenseitig, ach-'. önostranski; — ac!v. n»
vnoj strani.

jenseits, nckr. na önoj strani; na önsw
svotu; —-rrcrep. AS»r., onkraj (uu-
kraj), onstran. šaloma.

Jericho — nekelanjo mssto 8ur oäleru-
Jerichorose, /'. joriska roLa.

Jesuskind, u., gen. -es, iWusesk.

Jesusliebe, /I Ijubsrcn <lo lWusa.
jetzt, aclv. seclaj, sclaj.

jetzig, ach'. seäanji. (oral, njiva.

Joch, M -c, i§o (Ae». iLssa), jarsin;
Jodocus, lost.

Johanna, s. Sebus.

Johannes-kranz, m. krosni vsneo.

John (b. VLon), Ivan.

Jordan — glavna roka v kalestiui,
tokoöa oä ssvvra proti juZu.

Josef II. — avstrijanski vlaäar 1. 1780
äo 1790.

Jubel, m., Asu. -s, ukanjs, (vsliko) vo-
ssljs; lautcrJ.,raäostni xlasovi (-ii.)-
Jubel-gcsang, »r. raäostno potjo, vosvla
pssem.

jubeln, ukati, vssslo xlasiti ss; veliko
vsseljo Vssanjati; jubelnd, ukajo; —
vbs.-r. ukanjo; vsliko vsssljs.

jubilieren - jubeln.

Juchten-leder, »r. jubtina.
jucken, ssrboti, sklsti.

Jude, m., -n, Lick, juck.

jüdisch, ach-. Liäovski.

Jugend, /'.mlackost; inlacisL/l, mlaäium
jugendlich, ach-, mlaäostsn, mlaäsnski.
Jugurtha — sin ülastanabala, Nasini-
sovsZa sina.

Juli, m. julij, mali serpan.

jung, ach-, mlaä.

Junge, der, -n, näaäso, äsLsk; —
das, II. -n, mlaäiö; xl.inlaäisach-.m-ch
Jünger, m., -- SA. uösnoo, nasleänik.

Jung-frau, /I äovioa.

jungfräulich, ach-, äsviski.

Jüngling, m., Fl. -e, mlaäoniö.

Jünglingsjahre (--h), mlaäonska Iota,
jüngst, acht s»--, naj mlaji; der j. Tag,
sväni äan; — ackv. noäavno, önikrat
(unkrat).

Juni, m. jmrij, roLnik. sZraLLak.
Junker, -il. - «A. (mlaäi) xlsmiL;

71

>>»no, llunona —Dijova sostra in Lena,
ki so jo Stola m», kraljico noboLIm in
vbranitoljco noinljo; ujej jo bil po-
»večen pav.

^uppjter, dupitor,1)ij,(^ov8) — naj višji
1>og rimljanski, ki mu je bil orel
posvečen. fin Francije.

j)»M — gorovje, pokrivaj oče kos 8vaj ce
DNrahbhe, /".; Dl. durski bribjo.

Ölst, udu. ravno. fdragi Immen.

-buwel, »r., D/. -en, od. Juwele, /i,Dl. -n,

K.

Kabel-tau, -r. mačkova verv.

Kndi, m. (rudeel.), kadi— turski sodnik.

Käfer, m., Dl. - sg. brosč, (Keber); —
Käferlein, ir. brosček.

Käferlarve, /l brosčja Mink«, b. ogrec.

Kafcrmadc, /I - Kttferlarve.

Kaffee, ur., r/eu. -s, Kava.

Kaffcc-baum, ur. Kavovo clrsvo.

Kaffeebohne, /'. kavovo rerno.

Kaffee-haus, »r. kavarna.

Käfich, Käfig, »»., Dl. -e, kisika,
kahl, «ohb gol; plesast.

Kahn, m., Dl. Kahne, čoln.

Kairo — glavno mesto ogiptsko, ki
stsfe ok. 800.000 prsbivavcov.

Kaiser, »r., Dl. - «A. cesar.

Kaiserin, /i, Dl. -nen, cesarica.

kaiserlich, «elf. cesarski.

Kaiscr-saal, ur. cesarska dvorana.

Kniser-thee, -ir. eossrski Las.

Kalb, m., Dl. Kälber, telo; — Kälb¬
chen, -r. telico.

Kalk, m., Dl. -e, apno.

Kalkbrcnner, m., Dl. -- apnoniLar.

Kalk-ofen, ur. apnsnioa.

Kalkschichte, /) apnena plast.

Kalk-stcin, -n. apnense.

Kalkstein-gcbirge, »r. apneno bribovse.

Kalksteinplatte, apnenčeva ploZLa.

Kabistratos — slavni atenski govornik,
kalt, crdD msr^el, bladen, (studön); k.

Quelle, studenec.

Kälte, D. mra/, rima.

Kameel, ir., Dl. -e, velblod, kamela.

Kameel-fnhrer, m. velblodsi gonjač.

Kamerad, m., Dl. -en, tovariš, pajdaš.

Kamin, m., Dl. -c, dimnik; leva.

Kaminfcuer, »r. ogenj na lovi.

Kamm, m., Dl. Kämme, glavnik; gro¬
ben, sleme (goro).

kämmen, česati; er kämmte ihm garstig
die Haare, dobra ga se posesal.

Kammer, Dl. -n, sbrainba, iüba,
kamra; — Kämmerlein, »r. ieblca,
kamrioa.

Kammer-fran, /i velika bisna.

Ka>tliner-herr, -ir. KIsuLar, bisnik.

Kammerjungfer, /I, Dl. -n, mala biLna.

Kammer-knecht, -n. strsLaj.

Kantmer-khiir, /l duri (Dl. /l) od kamro.

Kamm-rad, ir. grebenasto kolo.

Kampf, m., pl. Kämpfe, bos, borba,
kämpfen, biti se, bojevati so.

Kämpfer, m.,Dl.-SA.borivec,bojsvavsc.
kampfgeriistet, ad^. na bos pripravljen.
Kanipf-vogel, „r. bojovavni ptič.

Kampfer, ur. -s, Katra. frijo,

Kamtschatka — polotok vnbodno 8ibi-
Kanada — doitola v sovornoj Omoriki,
kanadisch, »dch kanadski.

Kanal, ur., p/. Kanäle, vodotoL, prekop,
kanariengelb, erd./. kanaröasto rumen.
Kiauarien-vvgcl, m. kanaresk.

kanarisch, ud/, kanarski.

Känguruh, u. (rndecl.), kenguru, klokäu,
Kanguruh-jagd, /l ksngurji lov.
Känguruh-schwatrz, M. ksngurji rep.
Kaninchen, ,r. kunec, morski rsjec.

Kanne, /i roLka, konev D, (kangla); —
(ue/ca ursr«) kozarec.

Kanone, /i top, kanon.

Kcmvncn-kngel, /i topovska krogla.

Kanoncn-schnss, ur. strel i^ topa.

Kante, /l rob.

Kanton, Dl. -e, kanton, okraj.

Kanzel, Dl. -n, priLnioa, looa.

Kapelle, kapela, kapelica.

Kapital, n., Aon. -s, glavnica, istina,
kapital. fbra).

Kapitäl, »r., Dl. -er, glava, oglavjs (ste-
Kaplan, ur.. Dl. Kaplane, kaplan.

Kappe, /'. kapa; — Käppchen, rr. Kapi¬
ca, čepica.

kappen, klestiti, obrezati; odsekati.

Kapsel, /i, Dl. -n, škatlica, mosnjica;
glavica.

Karat, m., D/, -e, karat (> ?« marko),
karatig, ach/. karaten. snikov.

Karavane, karavana — trop tovor-
karg, «clch skop; k. Kost, pičla brana;

k. Zeiten, budi časi.

kärglich, «d/, pičel, skromen.

Karl IV. — jo vladal l. 134S—1378.
Karlik — nekdanji grad pri Oobribo-
vicab na ÖsLkom.

72

Kä

Karlsstädter, in., Li. - «A. Xarlovöan;

— aci/. karlovški.

Karmin, m., Asm. -s, Karmin — lopo
ruäeöa barva.

karmoisinroth, «ck-. ruäse Kot Karmin
(«. karmorin); ins K. spielender Dust,
karminovo rnäoäkast pub.

Karpathen (Li.), üarpati, karpatsko xors.
Karren, m., Li. - sc/. Kola (Li.), vorie;

— talsl^a, taöka, samokolnioa.
karren, (verb.), s taöko «. samokolnioo

voditi.

Kärrner, m., Li. - «A. vodnik; talsigar.

Karst, »r., Asu. -es, Lras.

Karst-gebirge, n. Lras.

Kartätsche, /'. kartaöa — r Lolornim
ärobovssm napolnsona krogla.

Kartätschen-kugcl, /. - Kartätsche.
Karte, /. list; Mmlsoviä; kvarta.
Karten-könig, M. kvaitni Krals.
Karthago — mosto v Liriki pri Lroäo-
rsmsksm morsi.

karthagisch, ach/. kartaLki.

Kartoffel, /l, Li. -n, krompir.
Käse, M., Li. - SA. sir.

Käse-Haus; >r. sirniva.

Kassa, /i, Li. Kassen, äonarniea.

Kastanie, Li. -n, kostans.

Ka tanien-baum, in. kostanssvo ärovo,
kostans.

Kasten, ?»., Li. Kästen od. Kasten, omara,
skrinsa, traxa; — Kästchen, -r. tru-
Lca, skrinsioa.

katholisch, ach/, katoliški.

Kattun, m., Li. -e, katnn.

Ka^e, /.maöka; — Kätzchen, i». maöiea;
abranek.

Katzen-fleisch, ir. maiss moso, maöovina.
kaufen, kupiti, kupovati.

Kauf-marm, m., Li. -leute, kupse, ter-

K0VS6. steLko.

kaum, crchu. komos, soäva; s toLavo,
Kautschuk, Asiu -s, kavöuk; K.-Be-
kleiduug, odloka i^ kavöuka.

keck, ach/, äerrsn, smöl.

Kegel, »n.,Li.-«F.stoLso, koxioa, (ko^sls).
kegelförniig, ach/. stoLäast, kopiöast.

Kehle, s. Zerlo.

Kehl-kopf, m. ksrlrsls, sabelko (v gerlu).
kehren, oberniti, obraöati; pometati,
xomssti; sich an etwas k., marati 2a
kas; sich zur Heimat k., äomov ver-
niti so; in sich gekehrt, namislssn; —
L/l m. sein, oberniti so, verniti so.

Keil, m., Li. -e, klin, raKvoriäa.

keilförmig, ach-. Künast, nakünson.

Keim, -n., Li. -e, Kal (rn.), klioa.
keimen, kaliti, kliti.

Keim-d'aft, /. kalivnost.

Kcimspitzc, /'. kalov konöek.

kein, L-'o-r. noboäen, nikak; ns (sollen)!
irikäo, nibös.

keineswegs, aii/. nikakor.

Keller, m., Li. - «A. klet /. sklstsr.
Kellner (a. Keller), in., Li. - «A. toöas,
kennen — kannte; habe gekannt — >, po;

rnati, ^nati; k. lernen, einen, sxvimati
koxa, sennaniti so s kom; spasti
koz-a; damals habe ich dich k. gelernt,
oä takrat to pornam.

Kenntnis, /., Li. -se, unanjo, ruanstvo.

Kerf, in., Li. -c, LuLslka.

Kerker, »r., Li. - «A. ssöa.

Kerl, »r.,ASir.-s,Li.-c,koronsak; Klopse,
topso; ein armer K., uboAa para,
uboLso.

Kern, m., Li. -c, sollro; xsöka; Kern¬
chen, ». s olleres.

Kerze, /l svoöa. ssvsös.

kerzcngrad, «ch/. rave» (a. prom) ko
Kcrzcn-licht, n. svoöna tue; svsea.

Kessel, m., Li. - SA. kotsl.

Kette, /i voriZa; Lolonss; an cineK.legen,
na vori^o llsati, prikloniti.

keuchen, sopilmti, lrroxsti.

Keule, Kis, bet.

keulenähnlich, aci-. kisu poävbeu.

Kibitz, -n., Li. -e, (ptioa) priba.

Kiefer, m., Li.-SA. (a./i, Li.-n), öslsust/i,
skransa.

Kiefer, ?., Li. -n, borovso, bor.

Kieser-samen, m. borovo ssms.

Kiefer-spau,»». borova troska, sposek.
Kies, m., Li.-e, Zrusee, xroä, äsbsli
Kies-boden, »r. Arusösvita a. proänata

tla spi.).

Kiesel, -n., Li. - SA. krsmou.

Kiescl-stein, ni. kromöu; kamon.

Kiesflächc, /l proänata plansava.

Kiew, Xisov — staroslavno mosto v
suLnss Rusii. slein, ». ästs, ästioo.

Kind, »r., Li. -er, äoto, otrok; — Kind-
Kinder-frau, /l pssterna.

Kinder-freund, m. xrisatsls otrok.

kinderhaft, -ni-. otroesi.

Kinder-kopf, otroisa Alava.

Kinderstube, /. otroösa üba.

Kinderwclt, /. otroösi svot.

Kinderwiege, ^ibolka.

Kindes-antlitz, -r. otroöss obliöso.

73

Kindes-kind, w. vnuk;pl. vnuki, potomci.
Kindheit, /.detinstvo; otročja lotu (pl.);

vonK. an, ir mladib nog, od detinstva.
kindisch, a<l/. otročji. fpo (ledinsko,
kindlich, «<lf. dotinski; otročji; — aste.
Kinn, »i., pl. -e, brada.

Kinnspitze, /'. konec brade.

Kivlcn-grut, »r. od. m. Ivijolski rob —
med Lvodijo in blorvogijo. skvics.

Kirche, /. cerkev /.; — Kirchlein, -r. csr-
Kirchen-dad), »r. cerkvena stroba.
Kirchen-thiir, /. cerkvena vratu (M).
Kirch-thurm, >». Zvonik. fs^jm.
Kirchlvcih-fest, n. (cerkveno) Lognanjo,
kirschartig, ach. čresnjam podoben.
Kirsch-baum, m. črvLnja (drevo).
Kirschbaumspinner, m., pl. - «A. črs-
sujevi presse.

Kirsche, /. čresnja (sad),
kirschenähnlich, «d--. čresnjam podoben.
Kissen (a. Küssen), ir., pl. -- sp. blazina,
podglavnik.

Kiste, / skrinja; zaboj.

Kittel, M.,pl.-«A. kitla, baljina, suknja;

— Krttclchcn, ,r. suknjiča.

kitzeln, Ostati, Legvtati.
Klafter, /., pl. -n, seLenj.
klasterdick, «ch. soLsnj debel.
Klage, /. toLba; Lslovanjs.
klagen, tožiti, žalovati; potoLiti.
Klager, «r., pl. -- sp. tožnik.
Klage-ton, m. Lalostni glas,
klaglid), ach. Žalosten, tuzsn. (vklop.
Klammer, /,,pl. -n, skoba, kvaka, spojka;
klamincrn, s skobo a. kvaka spoti, spo-
njati, sklepati; sich an etivas fest k.,
terdo okleniti so Losa.

Klang, »»., pl. Klänge, Lvenk, zvok;
Ms; petje.

klappern, kiopati, ropotati,
klapps, ruke»;/. lop.

klar, ach'. List, .jasen, svitel; glasen.
Klarheit, /. čistota. jasnost,
klarumgränzt, ach. svitlo omejen a.

obrobljen.

Klasse, /'. versta, red, razred; die un¬
terste Kl. des Volkes, najniLjs versta
ljudij. skopito.

Klaue, /. paznobt, krempelj; parkelj;
Klausner, »»., pl. - sg. pusöavnik.
kleben, an etwas, derzati so česa; et¬
was an etwas, prilepiti, prilopljati
kaj na kaj.

klebrig, ach', lopek, klojast.
Klee, m.. Ae-r. Klc-es, detolja.

! Klee-flur, /. njiva z deteljo, detelja.

Kleiber-, ,»., pl. - «p. plszavsc (ptič).

Kleid, n., pl. -er, oblatilo.

kleiden, oblačiti; sich schlecht kl., slabo
obleko nositi.

! Kleidung, /. obleka, oprava.

Kleidungs-stück, n. oblačilo.

! Kleie, /. otrobi (pl.) -n. ino / fben.

. klein, ach. mal, unlieben, majben; dro-
j kleinasiatisch, «ch. maloazijski.

! Kleinasien, Nala ^.zijs.

i Kleinigkeit, /. malenkost. stotina.

! Kleinod, o., pl. -e n. Kleinodien, dra-

j Kleinscite, /. Llala stran.

- Klcinverkäufer, >«., pl. - sp. nadrobno-
j prodajaveo.

Klemens, Llomon.

Klemme, /. stiska.

Klcobis und Biton — sinova dunins
Lričs (dubovnios) v ^rgosu.

Klerus, m. (r'rrdeel.), dubovsčiua.

! Klcttcr-fuß, m. plozavska noga,
klettern, p/ m. haben n. sein (vgl. flie¬
gen), plezati; splezati, zlozti.

> Kletter-vogel, »r. ptica plozavka.

! Klima, ?r. (rndecl.), podnebje, toplina,
klimmen — klomm; bin geklommen — ,

! plezati.

Klimmer, ur., pl. - sp. ploZLvec.

Klinge, /. ploSLa (pri noLu), ron
klingen — klang; habe geklungen — ,

zvoniti, Zvoneti; Alasiti se, poti; za¬
zveneti; Zapeti.

klingeln, Lvonkljati.

Klippe, /'. skala, psLina, kloö C., klo-
Lot (m.).

Klippcn-grund, >». psLovna tla (pl.).

Klippcn-stcg, m. poLovna stsra.

klirren, rožljati; klirrend niederfallen,
na tla ZLskloxotati.

klopfen, poterkati; terkati, tolči; nabiti.

Kloß, m., pl. Kloße, gruča, kropa;
svalsk.

Kloster, n., pl. Kloster, samostan.

Kloster-buch, -r. samostanska knjiga.

Kloster-frau, nuna.

Kloster-Pflicht, / 'samostanska dolžnost.

Kluft, pl. Klüfte, razpoka; prepad,
klug, ach. previden, moder, pameten;

kl. iverdcn, zavedeti so, spameto¬
vati so.

Klugheit, /.previdnost, modrost.

Klugheits-regel, /. pravilo previdnosti
a. modrosti. (kepa.

Klumpen, >»., pl. - sp. gruča, kropa,

74

Knabe, m., Kl. -n, äsSek; — Knäb-
lein, n. äeöek, kantlö.

knack (od. knacks), rnlsch. xok.

knacken, xoeiti, pokati.

Knall, nr., Kl. -c, pok, tresk; Kn. nnd
Fall, na matt, Lar; cs thak cinen Kn.,
poöilo se.

knapp, ach. tessn; pieel; das Futter
wird kn., kermo primanskuss.

Knappe, in., Kl. -n, oproda, panos; —
rudokop, rudniški äolavso.

knarren, škripati, Zaškripati.

Knäncl, nr., Kl. - SA. klobeie, klobko;

— Knäuelchen, n. kloböiöek.

Knecht, nr.,Kl.-c, blapeo, sluga; suLnsik.
knoten, gnsssti, mesiti.

knicken, K/. m. sein, roskniti, ukrebniti
ss; —ni. haben, lomiti; klesniti,
klesati (t.s. koleno poägibatipribosi).

Knie, >r., Kl. Kniee, koleno,
kniehoch, ach. cko Iroisna (visok).
Knie-Holz, m. pritlikovss; klsuka.
knien, (p/. ni. haben), kloöati.
knistern, prasketati, poklsati.

Knöchel, nr., - SA. ölen, sklep; (na
ne>Ar) glsüens.

Knochen, nr., Kl. - SA. Lost /i svorel.
Knopf, nr., Kl. Knöpfe, xoteo, gumb;
Knorpel, nr., Kl. - SA. brustanso.

Knorren, nr., Kl. - SA. gerea, berga;
(Krr nelblocln) Luis.

Knospe, /".popek; berst, oko;—Knösp¬
chen, »r. xoxöek.

Knospendecke, /. xoxsi ko^usösk.

Knoten, ni., Kl. ---SA. vosel; geröa, bunka;
(na rasllrchem slsblrr) kolsuvs.

knüpfen, rverati, vohati; pripeti; ein
Band kn., aaverw osnovati.

Knüppel, nr., Kl. --- SA. krepslso, derkels.
knnrren, gereati, roneati, robneti; —
nbs. -r. gsreanso.

knuspern, poklsati; slu-abati.

Knüttel, nr., Kl. - «A. kropolev.
Knüttel-regen, nr. deL Kropelesv.
Koch, nr., Kl. Köche, kubar.

kochen, Kubati, variti; vrsti, kipeti;
kochendes Wasser, vrola voäa, krop;
das Wasser k. brausend, voäa vrs in
sumi; — nbs. n. Kubans s; vrsnso.

Köcher, >»., Kl. - SA. tul, tulica.
Köchin, /"., Kl. -nen, kubariea.

Kohl, »i., Asn. -s, kapus; sslse.

Kohle, /". ogel; oglso..

Kohlen-becken, n. ponev (/.) ra Lsrja-
vioo; glühendes K., p. s Lersavioo.

Kohlen-flötz, plast (/'.) premoga.
Kohlengrube, /". premogova sama.
Kohlen-rest, ni. ostanete oglja; Lors avioa.
Köhler, in,, Kl. - SA. oglsar.

Kohl-kraut, >r. reise. fkokosnlk.
Kokos, Kokospalme, /". kokosova palma,
Kollege, ni., Kl. -n, souraäniic; tovariš.
Kolonie, /"., K/, -eu, naselbina.

Kolonist, ni., Kl. -en, naselnik. snisa.
Kolvphvuiuin, n., Ae».-s, pegla, koloko-
Kolvrit, -r., Kl. -e, barvanost, dac'va:
das K. wird gehoben, barva ss po-
Livabni.

Koloss, nr., pl. -e, velikan, Kolos,
kolossal, ach. velikanski.

Kommando-Wort, n. xovelss.

kommen — kam; bin gekommen—, priti;
ich k. auf einen los, priäein naä koga,
spustim ss v koga; ich k. auf eine List,
smislim si rvisaeo; zur Reife k., do-
roroti; ich k. gesprungen, geritten,
xriskaövm, xrissräim; — kommend,
priboden. siAra.

Komödie, /"., Kl. -en, vesela igra, salo-
Komorn, Üiomarno — ogsrska tsränsava
proä stoösem Donave in Vaga.

König, M., Kl. -c, Krals.

Königin, /., Kl. -nen, kralsiea.
königlich, «ch. kraljevski.

König-reich, ». kralsostvo.

Königsfamilie, /. kralseva roäovina.

Königs-feld, »t. Icralssvsko polss.
Königs-Hof, »i. kraljevski ävor.
5königs-kind, »i. kraljevo ästs.
Königs-sohn, ui. kralsoviö, kralsov sin.
Königs-tochtcr, /lkralsicina, kralssvaböi.
Königswürde, /i kraljevska Last.

können— kanci ; konnte; habe gekonnt —,
moöi, ramoöi, v stanu biti; rnati.

Konsul, s. Cvnsul.

Kops, nr., Kl. Köpfe, sslava; s. a. Pseifen-
kops; — Köpfchen, ». ^laviea.

Kopfbedeckung, pokrivalo.

kvpfqroß, ach. Kot ^lava äebsl.

Kopf-kissen, -r. xoäZ-Iavnik.
kopfschütteln, s. schütteln.

Kopf-tuch, n. rccta (ra na glavo); pvöa.

Koräke, nr., Kl. -n, Lorsak; - X. so
surovi nevedni koeevniki v vrbodnss
Libirii.

Koralle, /. korala, koraväa.

Korb, nr.,Kl. Körbe, kos, kosarna;sorbas;

— Körbchen, Körblein, n. kosarnios;
ssrbaseek.

Korbmachen, obs. n. plstsnss koßsv.

78

Korbmacher, -m, ^k. - .sg. kaöär.

Korinth — Aorsko mosto wocl korint-
skim in saronskim rslivoin.

Kork, m., -e, pluta, prodks.

Kork-baum, >n. plutovo clrsvo. plnteo.

Korkeiche, /k plnteo.

Kork-stöpsel, pintov ^awaäek.

Korn, n., Li. Körner, rerno; Lito; reL/.;

— Körnlein, »r. ^ernioo.

Kornblnme, /i moclris, plaviva.

Korn-fcld, «. Litno polso.

Korn-Halm, m. Litna bilka.

Kornmnhle, mlin (ra Lito).

Körper, m., - «g. tolo, Livot, truplo.

Körpcr-bau, m. postava, stas, tolosni
stros. Morien.

Körper-leiden, n. tolosna boloölna a. do-
körperlich, ach). tolssen.

Körperstärke, /i tolosna moö. stvo.
Korporation, /i,F>k.-en, sknpsöina, elruL-
Kvst, f. brana, soä /i
kostbar, ach). <lra^, <lraAooöu.

Kostbarkeit, ciraAooönost; clraxotina.
kosten, stati (stosim a. stanom), ko-
stati; podušiti; es k. ihm das Leben,
Livlsonss ^a so stalo (kostalo).

Kosten (xk.), stroski l^k. m.); skvcla,
dvar; die K. der Rüstung, stroLki 2a
pripravo.

köstlich, ach), sproäobsr, inversten; ära-
p)ooön.

kostspielig, ach), ärax.

Kostspieligkeit, ära^ina.

Kostüm, m., -c, odloka, noLa.

Kcsth, 1»., ge-r. -cs, dlato, Kal s»-r.).

Kotze, /. plabta.

krabbeln, komaratl.

krachen, pokati, poöiti, roskniti.
krächzen, krokati.

Krast, )i, Kräfte, woL /.; zu Kräften
kommen, okroxöati so.

kraft, Frasp. r Aen., vslvcl, po, s.
kräftig, ach), kropäk, moüen; kropiven.
kraftlos, ach), dror nroöi; obnomoxsl;

k. werden, odnoinoöi, osladoti.

Kragen, m., xk. Kragen u.Krägcn, ovrat¬
nik; vrat, Asrlo.

Krähe, /i vrana.

krähen, kikirikati, poti, napoti.

Krahn, m., Lk. -e, skripeo, Lorsav sma-

Äna); — potolinso, pipa.

Krakait, Lrakov mesto v 6alioii.

Kralle, f. Lronipels.

Krambude, /. kramarska koöa.

Krampf, »r., xk. Krämpfe, kerö.

krampfhaft, ach), keroovit; kr. Druck,
k. stisk.

Kranich, m., -)?. -0, Lsrsav. sdolnik.
krank, ach), dodin, bolen; der Kranke,
kränkeln, dolodati.

Kranken-lager, r». bolniška postslsa.

Krankheit, /i doloren /i
kränklich, ach), dolsden.

Kranz, m., Kl. Kränze, veneo.

Krater, m. , Lk. - SA. Lrolo (sopko a.
oMftono §ors).

kratzen, praskati, clrapati.

kräuseln, koclrati; vertolati: xerbanviti
(K0L0); — gekräuselt, ach), koärav.

Kraut, -r., ^.Kräuter, nolisöo, rol
dilina; 2vlso.

Krebs, »r., xi. -e, rak.

Kreide, /i kroäa.

Kreis, m., ^k. -e, kro^, Kolo; okroLso.
kreisen, (Lf. m. haben), sukati so, ver-
toti SS, kroLiti; das Blut kr. in den
Adern, kri po Lilab toöo.

Kreta — poäolAvvat otok v Kreclo-
^omskom morsi.

Kreuz, w., -c, kriL. splavati,

kreuzen, xrokriLati; kriLom pobasati a.
Kreuzer, m., »k. - SA. krasoar.

Kreuzeszier, /i nakit kriLa. sLast.
kreuzförmig, ach). kriLn poäoden, kri-
Kreuzigung, /i kriLanjo.

Krcuzkapelle, /i kapela sv. kr-iLa.

Krcuzkirche, /i ovrkev sv. KriLa.

Kreuzschau, /. prodiransg kriLov.

Krcriz-schnabel, m. kruinpoL, krivo-
klsuneo.

kreuzweise, achu. KriLom.

Kreuz-zug, »r. krlLsrska vosska.

kriechen — kroch; habe u. bin gekrochen
(vgl. fliegen) — , lonti, laLiti, planiti
so, üloM.

Krieg, m., ^k. -c, vosska.

kriegen, äoditi, äodivati.

Krieger, m., Li. - 8A. vossLak.

Krieger-Hanfe, m. vojaLki trop.

kriegerisch, ach), vosaski; dossvaven, do-
solsuden.

Krieger-zug, nrt'vosaska versta.

Kriegs-dieust, m. vosaska sluLda, vnsna.

Kriegsflotte, /i bosno droäovjs.

kriegsgefangen, ach), v bosi vsot; der K.,
v^otnik.

Kriegsgeschichte, /i vosskina rxoäovina.

Kriegs-Heer, »r. vosska, vos. sna.
Kriegskunst, Z'. vosskina umotnost, vos-
kriegslustig, ach). bosoLolsen.

76

Kriegs-mann, »?., pl. -leute, vojščak,
vo^iri.

Kriegsmaschine, /°. vojskini stroj.

Kricgsriistnng, /. jvckprava 2» vojsko.
Kriegs-schiff, n. bojna lackja.

Kriegsverfassung, /'. vojskina vrockba.
Kriegs-Volk, n. vojččaki (pl.).

Kriegs-zeit, /l vojskini Las
Kriegs-zug, m. vojna, pobock na vojsko.
Krippe, /l jasli (pl.) /'., korito.

Kriton — prijatelj in učenec Sokratov.
Kroat, >»., p/. -en, Rervat.

Kroatien, lckervatsko. sv 8. stoletji.
Krok — vlackar ÖoDks äsLols dliro cka
Krokodil, >n. n. »., pl. -e, krokodil.

Krone, /. krona; verb, Alava (drevesa),
krönen, kronati; vončati. stiluik.
Kronleuchter, m., pl. - «A. lestenec, svs-
Kropf, >»., pl. Kröpfe, brabor, Auča;

(prr ptleilr) Aolžnn; — Kröpfchen, n.
braborec; AolLunsc.

Krösus — libijski kralj, ki js nastopil
vlado I. 560 pr. Xr. sltslii.

Kroton — nekdanje mesto v juLnej
Krücke, /l borila, krnkla; ich komme
hinkend an einer Kr., pridom ob
borM.

Krucifix, -r., pl. -c, razpelo, sv. kriz.
Krug, m., M Krüge, verč.

Kruniau, Lrumlov v buckejovisksm
okrožji na Ösöksm.

Krümchen, n. drobtinica.

krumm, ach). kriv. spribuljon.

krümmen, skriviti; gekrümmt, skrivljen,
Krüppel, m., pl. - «A. bromeo, bromak.
Krystall, M., M -e, Alot /i, kristal,
krhstallen, ach). flöten, kristalen, svelj.
Kubik-fuß, M. kookovni a. kubični čro-
Küche, /l Nibinja.

Küchelchen, n. - Küchlein.

Küchen-junge, kublnjski strsLo.
Kücheu-magd, /i kuiüujska.

Küchlein, »»., pl. - SA. pMansc, pisčs.
Kugel, /.. pl. -n, obla, obla, krogla,
kugelähnlich, ach), obli poäobsn; obel,
okrogel.

Kugel-regen, IN. ckeL kroAel.
Kugelwerfen, vbs. n. metanje obel.
Kuh, pl. Kühe, krava.

kühl, ach), bladen.

Kühle, s. black, blacknota.

kühlen, blackitl; es kühlt, blacki.
Kühlung, /. black, blacksnjs.

kühn, ach), ckerren, smel; serčen. sönost.
Kühnheit, ach), ckersnost, smelost; ser-

Knkuk, m., pl. -e, kukavica.

kultiviert, ach), obckslan; vpitomljen;
omikan; k. Baum; pitomo ckrsvo.

Kultnr,/, obckolovanso; Aos.reis; omika,
izobraženost.

Kultus, religiöser K., bogočastje.

Kummer, Avn. -s, tu§s, žalost; nack-

loga, truck.

kümmern, sich um etwas, brigati so,
! pečati so, marati, omeniti se (na kaj) ;

etivas kümmert mich, skerbi ms kaj,
skerb mi dela.

kummervoll, ach). tugspoln, truckapoln.
Kumpan, m., pl. -e, tovariš. škrata.
Kunaxa — kraj, ne ckaleč ock (roke) klv-
kund, acl/. nnsn; k. thun, k. geben, na¬
znaniti, rarockevsti.

! Kunde, /l rnanjs, glas, naznanilo; —
m., pl.-n, kupovavec; der listige K.,
sviti pivec.

künden, oznaniti, razodevati.

kundig, ach), vockoč, vešč (kakoj reči).

Kundschaft, /. iinanjs, glas, sporočilo;
ich hole K., Arom na ogled a. (kaj)
p 02 vedet.

künftig, ach/. pribocksn, bockoč.

.Kunst, /k p/. Künste, umetnost, umst-
nijs; vnanjo, vscka.

Knnst-gegenstand, m. umetni irckolek.
knnstgemäß, ach). umeten.

Künstler, m., pl. - sp. umetnik,
künstlich, ach). umeten.

kunstlos, ach). prost, preprost,
kunstreich, ach). umeten.

Kunstsammlung, umetnijska Zbirka.

Kunst-stnck, n. »motnija; allerlei K. aus¬
führen, vsakojake umetnije vganjati.

kunstvoll, ach). umeten.

Kunst-Werk, m. umotvor, umetno ckslo.

5tnpfcr, n., Asu. -s, msck kotlovina,
baker. sckijan.

Knpfer-indiancr, m. bakrenoruckoči lu-
Kuppe, /l kok, verb.

Kuppel, /. kupla.

Kürschner, m., pl. - «A. ker^nar.

kurz, ach). kratek; noch k. Z., Zs irmlo
časa; vor kurzem, prsck kratkim, ne
davno, ravno kar: du bist ein Mensch
von k. Worten, ti imaš malo govorice.

kurzbeinig, a:l). kratkonog.

Kürze, /i kratkost, kratkota; lakonische
K., lakonska malobosocknost.

Kurzweil, /l kratek čas; K. treiben, kra¬
tek čas ckolati si. .

Kuss, m., pl. Küsse, poljub, csliv.

77

^ifen, poljubiti.

«Ässen, u. -- Kissen.

«fjste, /". Primorje, breg, obala.

«Usten-Iand, n. primorje.

«üsten-strich, m. primorje.

«Nische, 5 koLija.

«utscher, - SA. koöijar.

«hnast — pust grad v pruskoj LIerii.

L.

läberi, okropäati, poLiviti; razveseliti;
labend, kropöaven.

Labe-trunk, ?». krspäavna pijaea.
labradorisch, ach. labradorski.

Labsal, n., Fl. l,e, - Labung.

Labung, /'. pokrspdanjo; kroxeslo.

Lacedämvnien, tlaeodonmuija.

Lacedämonier, m,, Fl. - «</. täaosdomo-
nijan, Lpartaneo.

lacedämonisch, »<//. laosdomonski.

Lache, /'. lokva, lokev /l, Kal (m.), luila.
lache», smejati so; lachend, smeje, smo-
jajod so; lachende Äpscl, lepa (rn-
dvtzs) jabelka; — ob«, »r. smejanje,
smob.

lächeln, smobljati sv, posmebljati so,
namurniti so; lächelnd, smsbljajo
(so); — ob«, -r. smobljanje.

lächerlich, ach. smosen;

laden — lud (a. ladete); habe geladen --,
naloÄti; povabiti; vorGericht l., prod
sodbo porivati; zu Gast l., v gosti
«. na obed povabiti; ein Gewehr l.,
puško nabiti.

Laden, m., pl. - «A. u. Läden, oknica
(xrr o^nr/r); — prodaj avnioa, Lta-
cuna.

Ladung, /. naklad, tovor.

Lage, /'. loga; položaj, stau, rarnnsre
(pl.); seine L. war druckend, bilju v
Potrobab.

Lager, n., Ft. - «A. loglo, IsLisLo; tabor.
Lager-geräth, ».taborsko orodjo.

Yagern, lsLati; pvlomti; sich l., vloei
(vlsLem) so; vtaboriti so.

lahm, «</A. broni, kruljav.

Zähmen, pobromiti, potroti; slabiti,
ovirati; gelähmt, pobromljen, polom-
ljsu; er steht gel. vom Grans, grore
ostermi.

Laibach, Ljubljana.

Lakonier, m., Fl. - «A. Lakoneo; - - »isch,
»ch. lakouski.

Lamm, »., Fl. Lämmer, jagnjs; —
Lttmmlein, ». jagnice.

Lampe, /^. lampa, lampioa; — Lämp¬
chen, ». lampioa.

lampeuvoll, ach. poln lampie.

Land, u., Fl. Länder (bisw. a. Lande),
debela, Kraj; breg; kmvtjv (Fl. M.);
subo, kopno ; ans L. konnnen, k kraju
«. na subo priti; vom L. aus zu-
schaucn, s bopnoxa Aisckati; zu L.
und zu Wasser, na bopnsm in na
mobrom; aufs L. reisen, na bmot« iti.

Land-bau, m. polssäolstvo.

landen, F/. m. sein, pristati (-stanom),
na levpno priti.

Landenge, /lromelsna oÄna, mockmorjo.
Länderei, /l, Fl. -en, komisa, potjo,
äoLsIa.

Ländcr-gcbict, n. äsiivlo (pl.).

Landcs-bcwohuer, m. äoinaein, krajan,
landesflüchtig, ach'. ubvLsn, pobvAst.

Landcs-vcrräther, w. i^äasioa a. iräa-
faveo ckomovino.

Land-Haus, -r. pristava. svojska.
Land-Heer, n. vojska na kopnom, romska
Landkadet, nr., pl. -en, romski kackot.
Landkarte, romljsvick.

Landleutc, s. Landman»,
ländlich, ach. kmotiöki.

Land-mann, m., pl. -lente, kmst.

Landratte, romska pock§ana — tako
rovojo rabavljajo mornarji tjucli na
kopnom probivajoös.

Landschaft, Z'., Fl. -en, pokrajina, cks-
roia, Kraj; - slika (ksosxa) Kraja.

Lands-unuul, m., pl.-lente, Kraja», ckn-
mabin, elomorockeo.

Landspitze, /. beräo, ert /°., brs^.

Land-stadt, /l mälo mosto.

Landstrasse, /l velika oosta.

Landstreicher, m., Fl. - «A. potopni;,
vlaLngur.

Land-strich, >». kraj, pokrajina.

Landung, /'. pristanjs (k kraju).

Land-Vogt, m.,Fl.-Vögte, äorolui oblast¬
nik.

Land-Wirt, m. kmet, kmstovaveo.
lang, ach. ilolx; seit langenr, rilavuaj,

oä ckavno; vor l. Jahre», prock mno¬
gimi loti; — »är'. ckolgo; ckavno;
Wochen l., evlo tvckns; l. nicht so,
veliko manj.

Länge, /i dolgost, dalja; der L. nach,
podvigoma; der L. nach fallen, pasti,
kakor jo Lirvk in dolg.

78

langen, ssLi (sonom), nach etwas, po kas ;
einem etwas l., postati komu kas.

langgezogcn, «ch. intoAnson, stolZ.
länglich, ach. postolZast.

länglichrund, ach. postolAasto okrogel,
längs, Fraep. n gen. a. stat., pols§, ob,
pri. s— aste. poLasi, palaAoma.

langsam, ach. poLasen, kesen, musten;
langstielig, asts. stolAopooelsn.

Längsspalte, /. postolnni raneop.
längst, ach', snp., s. lang; — ach. stavno,
langweilig, ach. stolgmLassn.

Lanze, /'. Kopse, sulioa.

Lanzette, süliLiea, pnsLslo.

Laokvon — tVntonorov sin, Apolonov
änlrovnik v Drosi.

Lappe, »r., -n, Daponeo.

Lappland, (stenola) Daponisa.
Lappländer, -n., ^>l. - «A. Daponso.
Lärchen-bauin, nr. mooosen.

Larissa — mosto v I'osalii.

Lärm, »r., yen. -s, brup, ropot.

lärmen, ropotati, brumoti; — nds. ropo-
tanss, brnmenso. spuna.

Larve, /. krinka; (^rr ÄZÄ/t) ULinka,
La Sagne (b. Kasans) —, vas v novo-

Krastskom kantonu v Lvasei.

lass, ach. msstel; Ion.

lassen — lassest; ließ; habe gelassen — ,
pustiti, popustiti, nobati, pusLati;
pripustiti ; stati, ukazati; einem sagen
l., Koma sporoLiti ; ettvas zu Grunde
gehen l., pustiti, sta leas kouso vnamo;
(etwas) fallen l., (na tla) spustiti;
(eine Sache) liegen l., popustiti; (etwas)
stehen l., popustiti; ustaviti; ausflie-
gcn l., izpustiti; sich hören l., ogla¬
siti a. Alasiti so; sich sehen l., pri¬
kazati so; pokanati so; die Stimme
hören l., xlas o<I sobo (lasati; ogla¬
siti so; etwas sich angelegen sein l.,
skerboti na kas; es lässt sich, äa so;
ino^oöo so. (Dasti so pomonni xlaAol
naöinski, xr. lasset uns arbeiten, sts-
lasmo.)

Lasso, m.Iäso, t.s.2O—3G stolplisormon,
s ktorim so stivsi Kousi loviso.

Last, /), zst. -en, bromo, tovor; tona,
lasten, auf ctivas (stat.), (s tono) lonati
na öom; toLiti, tlaeiti Kus. snapaka.

Laster, -r., x,). - sy. proZreba, irustobisa,
Last-schiff, n. tovorna lastsa.

lateinisch, ach. latinski.
Laterne, /l latorna.

Latte, /) xrskla, lata.

lau, ach', inlaLen, moren; topel.

Laub, -r., yen. -es^ listss, porso.
Lanb-blatt, >r. Ust, poro.

Laube, /. vona; koLa in nolonsa, lora
(r'r rrnsles terts).

Lanb-Holz, -r. listnati los.

Laubhütte, /l KoLa in nolonsa,
lauern, xrsLati (pronim), paniti.

Lauf, Läufe (a. Lauste), tsk;

L. des Flusses, tok roko (der obere,
mittlere, untere, gorousi, srsänsi,
äolonsi).

laufen — läufst; lief; bin gelaufen—,
tsLi, Ivtoti, äirsuti; (die Schiffe) l.
gegen Klippen, naäovaso na xoLovss;
Gefahr l., v nevarnosti biti; — nb.s. -r.
tsLsnss, tok.

Läufer, m., -sy. tokaveo; (n mlr'nn)
vsrsnsak, nAornsi kamen. smsstar.

Lauf-kameel, -n.sostno^srbi volbloä, stro-
Lauf-thier, ». stirsavna Lival.

läugnen, taslti, roöi äa no.

Laune, /. volsa; terma; üble L., slaba
volsa, Linsrnost.

lauschen, auf etwas, od. einem, panuo
poslušati, na ubo vloei.

laut, nch. Alassu; — prnep. n ysn., tuäi
n st«t., po spriöbi, kakor spriöuse.

lauten, Zlssiti so.

läuten, nvoniti; glasiti so; die Glaste l.,
(n nvonom) nvoiriti; — nds. n. nvo-
nssnss.

lauter, ach. List; prav; sam, ne mssan;
lautere Wahrheit, gvla rosnioa.

Lauterkeit, Listost; postonost.
läutern, Listiti.

Läuternna, /l Listunjo; prseosanio.

Lava, lava. sliavs.

Lava-anSwurs, -auswürfc, inmvt
Lava-blost, m. Lok (a. volik kos) lavs.
Lavamasse, /l lävinu snov, lava; der

Boden mar eine einzige schwarze L.,
tla so bila sama Lerna lava.

Lava-strvm, »n. tok lavo.

Lawine, /i plan.

Laxenburg — oosarski xraä, ns äalsö
oä Dunas a.

Lazzaroni— so nas ninsa vsrsta nsapol-
sklb probivavoov (nvsoi, voslaLi, ba-
raLi), ki so bron stanovaUsö.

lebelang - lebcnlang.

leben, nivoti; prebivati; lebe wohl, äo-
bro so imos, närav boäi, sroLno; —
lebend, LvoL, Liv; alles L., vso, Kar
Livi

7S

^cbcn, ,r., -s, rivlssnso, Livonso;

fur's L. gern, noirroösno rad.

wboiidjg, «k/-. Liv; Ävabsn.

-wenlang, (eigtl. das Leben lang),
(svoss) Live dni (Kl,).

Lebens-art,/i naüin Livlsonsa, rivlsonso.

Lebcnsbedingung, Z'. poxos rivlsonsa.

Lebeus-cnde, »r. koneo Avlsonsa.

Lebcnsfülle, /i polno rdravso.

Lebcus-gaug, -n. tolc rivlsonsa.
c-wcus-gefahr, /". smertna nevarnost.
Lebensgröße, /. tslosna velikost.

Lebens-jahr, »r.Isto starosti, I. rivlsonsa.

Lebenskraft, /'. inoö rivlsonsa; rastnost.
Lebcns-lauf, m.tolc rivlsonsa; rivlsonso.
Gebens-Mittel, -r. sodilo; rivor. brana.
Lebens-regcl, /i pravilo a. vodilo riv-

Isonsa. sLivoL.

Lebensunterhalt, in., ge». -es, potrebni
Lebenswandel, ur. rivlsonso.

--ebcnswcise, Zinaein Liv Isonsa, rivlsonso.
Leber, sotra (Kl.).

Lebewohl, »r. slovo; L. sagen, slovo dati,
lebhaft, ach. Livalwn, Liv, eil; dort steht

es l. zu, tainsv Livo; es wird l./ ^i-
banso so raöno.

Leb-tag, m. Liv elan; auf ihr L., ra
svoso Livs ilni.

lechzen, rsvati, kopernoti (od Loso).
lecken, likati.

Lecker, »n, Kl. - «A. liraö, sladkosneda,
lecker, ach. koblsiv, sladkosnoden; sla¬
sten.

Lecker-bissen, m. sladkarisa, labodka.

Leder, »»., c/en. -s, usnso; kora,
lederartig, ach. nsnsat.

leer, ach. praren, poren; prilrel; g;ol.
leeren, irprarniti.

^egat, »r.,Kl.-cn, (v rlinlsans/cg- r-chs/cr)
poboönik, podnaöulnik.

legen, poloLiti. pokladati, dsati; vloöi;
an den Tag l., kanati; ein Ei l.,
sasvo rnosti; sich l., loöi, vlsöi so;

Potibniti; sich au die Straße l., oo-
sto obiskati.

legicreu, (kovino) rinosati.

Lehen, -r., Kl. - «A. pososilo; lono (t. s.
v nritok irroöouo uopromaklsivo
dlsAo, n. xr. xolso, ssrad).

^ehni, m., Asn. -cs, il, ilovioa.
f-ehmhiittc, /i maranka, koba ilovico,
lehmig, ach. iluat, ilovnat.

Lehne, /'. uaslansalo; poklon, rober,
, ß Abhang. snaslansati.

lehnen, slonoti, oporati so; nasloniti,

Lehre, /'. uk, nauk; aus etwas die L.
ziehen, nauk posneti si ir Losa.

lehren, ubiti, vaditi.

Lehrer, m., Kl. - sy. neitsls.
Lehrerin, /., Kl. -neu, uoitolsioa.
Lehr-junge, ?>r. rokodelski nösneo.
Lchr-meister, -n. nöitols; mosster.

Leib, »»., Kl. -er, tolo, Livot; bei L.
und Leben, xod ^^nbo Livlsonsa; dem
L. nach, po tolosu.

Leib-arzt, »r.doinsöi a.tolssni ^dravnilc.
Leibbinde, /i pas.

Lcibesbcwcgnng, /l Mbanso tslsss.

Leibcs-kraft, /. stslosna) moö; aus Lei¬
beskräften, na vso moe; was er nach
L. vermochte, leolilcor so moAsl.

Leibesübnng, /i tslosna vasa.
leiblich, acks. tvlosen; l. Bruder, pristni
(a. lastni) brat.

Leiche, /i truplo, merlib; po^rsb.
Leichenbegängnis, »r., Kl. -se, poArsb.
Leichcn-chor, an podrobni povri spl.).
Leichen-feld, n. mertvaslco polso.
Leichen-Hügcl, M. merliZlei leup.
Leichcn-predigt, /i podrobni ^ovor.
Leichen-tuch, ». inertvasbi pert, nalih's.
Leichen-ivngeu, 1». mortvaslii vor.

Lcichcn-zug, ur. podrobni sprevod, po-
Arob.

Leichnam, nn, Kl. -c, truplo, inerlib.
leicht, a<ls. labek; es wird dir ein Leich¬
tes sein, lableo ti bo; — adv. lalrlco;
malo.

leichtbeschwingt, ach. lableoleril.
Leichtigkeit, f. lableota; mit L., lallbo.
leichtsinnig, ach. lalrlcoiniseln.

Leid, »., Asm -cs, Lal /i, Laiost, te-
Lava, rlo; Aorjö; einem L. anthun,
leoinu l<as Lalv^a stvoriti; cs thnt
mir leid, Lal ini so.

leiden — litt ; habe gelitten — , terceti;
pripustiti; Hunger l., stradati.

Leiden, »., r/en. -s, terpljonse; toLava.
leidenschaftlich, ach. strasten.

leider, rutsch. LaliboLo (da),
leidlich, ach/, prenosljiv, no prsbud, no
protvLaven. ..

Leier-kasten, un lasna, orAljios
leihen — lieh; habe geliehen — , poso¬
diti; sich (dat.) l., na posodbn vrsti;
-- vbs. u. pososovanso, pösodba; sie
hielt nicht viel vom L., ni marala kas
dosti ra pososovanso.

Leih-haus, ». rastavnioa.
Leim, m., gs». -es, Klos, (lim).

80

Lein, m., -es, Ian.

Leinen, m., g«n. -s, platno,
leinen, «chj. lansn; platnon, perton.

Leinwand,/'. platno; grobe L., boänik.

Leinwäsche, ch. psrilo, pertsnina.

Lein-Weberei, /.tkavstvo, tkanj o platna,
leis, aän. - leise. stibo, voljno,
leise, «ch/. tib, rakel; — «ckn. natiboma,
leisten, opraviti, stvoriti, spolniti; einen

Eid l., prisedi; Bürgschaft l., porok
biti; einen (wichtigen) Dienst l., (mo-
öno)po8trsLi,sluÄti; Hilfe l.,pomoöi,
pomagati; na pomoö priti, p. poslati.

Leistung, /l oprava; äolo.

leiten, voäiti, vlaäati; psljati, speljati;
napolssvati.

Leiter, /., pl. -n, lsstvioa, lara.

Leit-Hanunel, m., pl. -Hammel, svoneo
noseei ovs».

Leitonrischl, lütomislsa— okrasno mesto
v Icruäimsksm okroLsi na Össkom.

Leitung, /. voästvo.

Lemberg, (mesto) I^vov.

Lende, Isäjs, stran /), kvok.

lenken, obsrniti, kreniti; kermiti, vo-
äiti; den Sinn auf etwas l., misliti
na kas.

Lenkung, kermlsonjo, voäitev.

Lenz, »r., pl. -e, pomlaä /.

Leonidas — Krals spartanski.

Leopold von Braunschweig, li. brun-
sviLki se bil l. 1785 o volikes povoäui
Oärs (reke) Asnsrai v ldrankobroäu.

Lerche, skerjanso.

lernen, uöiti so, nauditi ss.

lesen — liesest; las; habe gelesen — ,
brati, öitati; — nb.s. brause.

Lesezeit, das terjatve «. bransa.
letzen, sich, Avstiti so.

letzt, «ck/.s«p.2aänji. posloänsi; s.a.erst.
letztgenannt, ach/, raänsi imenovan.

Leuchte, svetilo, lud

leuchten, svetiti, sisati; svetiti se, bli¬
skati ss; Blitze l., strelo Svitajo; —
leuchtend, svitel, loskotasoö;— nb.s. -n..
svit, svitloba. jtii.

Lcuktra, ibovktra (pl.) — msstios vLoo-
Leute (pl.), lsuäso (pl.).

leutselig, «ch. priljuäen, ärmLen.

Leutseligkeit, priljuänost.

Levante, ch. jutrovs (lvLsls (pl.).

Levkoje, /'. sobos (evstiea).

Lewy Hradec, Levi Araäoo — star ssraä
Ihr milso pocl?raZo na Voltavi.

Libanon, m, — xorovso v srsänsoj 8irii.

Licht, -r., pl. -er, svitloba, lud —
Lichtchen, Lichtlein, n. luöioa.

licht, «ch/. svitsl; l. Stelle im Walde,
preseka, sasa.

Licht-gemählde, n. svitla slika,
lichtgran, «chs. svitlosiv.

lieb, »chi. Isnb, mil, prisoten, ljubezniv;
der l. Gott, äobrotlsivi Lo§; das hat
mich l. und wcrth gemacht, s tsm ssm
se prikupil; einen l. halten, raä imeti,
ljubiti ko§a; — lieber, ackv.eomp.raji.

Liebe, /i Isubesen /i

lieben, ljubiti, raä imeti; ich l. es, nahe
zu sein, raä sein bliso.

liebenswürdig, ach). Ijubsrniv.

Liebenswürdigkeit, ch. lsubornivost.
liebevoll, achj. IsnbMni poln, ljubornie.
lieb-gcwinncn* etwas, priljubiti si kaj ;

prikupi «. omili se mi kas.

Liebhaberei, /l posebno veselje (äo Lesa),
äopaäenss. s(komu).

liebkosen, lsiibkati, boLati; clobrikati se
Liebkosung, ch. lsubkanso, boLanss.
lieblich, «ch/. mil, lsubesniv.

Liebling, m., pl. -c, milesk, lsubimso,
lsubljonee.

Lieblings-gericht, m. - Lieblingsspeisc.
Licblings-getränk, -r. priljubljena pisaöa
Licblings-ort, m. nas ljubše mesto.

Lieblings-sitz, m. priljubljeno bivalisds.
Liebliugsspeise Z', priljubljena jeä.
liebreich, Ȋst. ljubezniv, milosten.
Licb-reiz, m, prijetnost, Isubsmiivost.
Lied, n., pl. -er, pesom/k pesen /l; —

Liedchen, »r. pesmiea. ssauikeru.
liederlich, a/'ch rasu^äan, malopriäen,
liefern, einem etwas, äajati, pošiljati;

proskorbovati (ko§a s Sim); etwas l.,
irAotovlsati; einen Betveis l., äoka-
rati, spriöati; wunderbare Gestalten
l., Suänv prikazni imeti; eine Schlacht
l. einem, uäariti ss s kom.

liegen - lag; habe (a. bin) gelegen — ,
loLati; im Schlafe l., spati; trocken
l., na subem biti; daran l., v mar
biti; etwas l. mir sehr am Herzen,
rolo wi je 2a kas mar; eine Stadt
l. irgendwo, mesto stoji kso; dicKam-
mer l. tiefer, mbaso niLsv; cs lag im
Geiste jener Zeiten, slaZalo ss zs r
äubom inavaäo) tistib üasov.

Lilie, /. lilija.

lilicmveiß, «äst. bol ko lilija.

Lilybäum — boräo in pa mosta v ra-
paänoj strani Sioilijc-.

81

ünd, crdj. voljan, rabel.

Linde, /l lipa.

--indcnallce, /l lipov drevored.

Luiden-Holz, »r. Upov Iss.

undcrii, polajsati; vtoöiti, vtolsLiti.
^uiie, /l vertu ; versta. sna lovo.
unk, lev; linker Hand, links (ade.),
^»iko, uom. ^rop,-.; das Linkeschc Bad,

lünkotova Kopel.

-wne Karl — roj. 23. majnika 1707 ns
Lvodskem, um.10.jan.1778;naj slav-
aeji rsstlinoslovse minulega sto-
^i a.

Ljnucn (gcw.Leinen), u.,^>7-sg. platno.

Innthal, Umska dolina.

LsNse, IsSa.

^Ulz — glavno rassto nadvojvodstva
Avstrijo nad ^niLo (Enns).

Lippe, /'. ustnivs, ustna; den L. ent¬
fliehen, jsrika ujiti.

uspeln, sumljsti; Septsti. sgslsksm.
Lissabon — glavno invsto ns ?ortu-
List, /i, -en, lest /l, üvijaöa.

llstig, ac/j. lestiv, -rvit, lokav.

Liturgie, /l, zd. -en, obredi (zd. ,,v);
boDa sluLbs.

Liverpool (d.IUverpül) — ra liondonvm
usj slavnvjv kupeijsko inssto in pri-
stanisLo v ^nglii.

Lob, u., As», -es, Uvsla, polivala.

loben, Uvaliti; ein lobendes Wort, po-
Uvslna beseda.

lobenslvcrt, nd.j. Iivslvvrsden.

Lob-gesang, M. Uvalno petje.

Lobrede, /. poUvalni govor; pobvsla.

Lob-sprud), »r. bvals.

Loch,M Löcher, jama,luknja, jsmioa.

Locke, /I Koder.

wcken, vabiti, rvabiti. smiseln,
locker, ach). rabel, redek, «ipck; labko-
lackern, rabljati, ra^rabljsti; »spustiti.
Lockspeise, /I vada, vaba, vabilo.

Locle — mostioe v uovogradskom kan¬
tonu v 8vajvi blinn krsnvo^ke meje,
lvdcrn, ßvigsti, tcrpoloti, plspoloti.

Löffel, i»., pi. - SA. Llioa.

Lohn, in., Asn. -es, plavilo; msöds.

?hnen, plavati.

Loudon — stolno mesto ns rlngleLkom.

Loos, od. Los, u., ^d. -e, Lreb, sreeka;

esoda. slavoriks, lorbsr (germ).

Lorbeer, od. Lorber, m., Asu. -s, ^d. -n,
l"s, rsliel, ns terdo ravsiiui,. rar-

VS2SN; oprosten; sipek; rsüuüdan;
l. werden, rnvldti se (kosa).

los-brcchcu*, ulomiti, utergati; nalo¬
miti ; — I>/i m. sein, utergati ss;
poöiti, nastati.

löschen; — löschest; losch; bin gelo¬
schen—, ugasniti, gasniti; — (schw.),
I,/. ni. haben, gasiti, ogasiti, ugasniti
(Kaji; obrisati.

Loschwitz, Iwsvivs — vas xri vraLdsnab
rc lopinii kraljevskimi vorti.

los-drücken, sxroLiti.

lose - los; die Falle l. stellen, past (/.)
na piölem nastaviti.

Löse-geld, »r. odkupnina, odlika.

lösen, rarveasti, odloöiti; rarresiti; die
Verzauberung l., odooxrsti.

los-flicgen* p/lm. sein, auf etwas, lststi
nad kaj «. proti öemu.

los-gehen* m. sein, iti, planiti, uda¬
riti (nad koga); sproLiti so.

los-lassen*, iüpustiti.

los-reißen* utergati, odtergati, proö
tergati; — ni. sein, utergati ss.
lvs-schlagcn*, odbiti, odtolöi; auf einen
l., udariti nad koga; tvlöi, niabati
po kom.

loS-sprengen, odkrusiti, odkrositi.
los-trcnncn, odparati, loLitl.
los-winden*, odviti, izviti, izmotati.
Losung, /°. srsvkanss; vosssko rnamsnss,
gsslo.

Lösung, /°. rarvora; rsLitev; L. eines Ge
schiitzcs, sprožitev strelnega oroda.

Loth, u., M-e, svinev, olovo; olovniva
(- Senkblei); lot.

lothrecht, «ch/. navpičen; — «do. na vpik.
Lothringer, >«., pl. - s</. Iwtrinran.

Lotos-blatt, n. lokuinov a.lodvsnvov list.
Löwe, m., -n, lov.

Löwin, /l, Lk. -nen, levinja.

Löweu-wirt, kerömar ,,pri Isvn".

Luchs, >»., -e, ris.

Luchs-berg, m. risji verb.

Lücke, /°. skerbs; luknja.

Lust, /i, pl. Lüfte, vrdub, srak, sapa;
die Freude macht sich L., vsssljs so
rsrodons; — Lüftchen, u. sapica.

lüften, provstriti" odkriti.
Luft-gespiunst, u. nisglona preja.
Luft-gestalt, meglena podoba.
Luft-kricg, M. nravna vojska.

Luft-zug, ur. sapa, prepib, duZek.

Lüge, /'. IsL s.

lügen — log; habe gelogen —, legati,
lügenhaft, e«/j. laLniv.

Lügner, m., /d. - rg. lar.uik.

6

82

Lumpen, m., Dl. - «A. sapa, ounsa.

Lunge, Z pluöa (Dl.). spobot.

Lust, /., Dl. Lüste, raäost, vssvlss; sls,
lüstern, (rerb.), nach etwas, slo imoti ns
kas, äibtsti po ösm. sirren,

lüstern, aclA. poLolsiv, polroten; Isko-
Lüsternheit, Z xoLslsivost, pobotnost.
Lust-garten, m. gosposki vert.
Lust-geschrci, ». vsssli krik.

lustig, «cks. vsssl, krstkoöasen, clobro
volss; Bruder Lustig, burksL.

Lustrcise, Z popotovanss ra kratek Las.
Lust-schloss, ». xolotirt graä.

lustwandeln, D/i ni. haben u. sein (vgl.
fliegen), sprobssati ss.

Lnstwandlcr, m.., Dl. - SA. sprobssavee.
Lntatius Catulus — rimljanski Konsul,
ki so I. 242 pr. Xe. kartaLko broäovjs
prsmagsl.

Lüttich, Žutilr — nro.sto v Lslgii, jsäno
inrs slavnsMIr obertnijskilr most v
Ilvropi.

Luxus, m. girckavost; nagiLlia, potrata.
Luxus-artikel, m., Dl. - SA. Ispotiöjo.
Lydien, lüclija— pokrajina vNaloj ^mi.
Lykurg — spartsnski nalconoäatels okr.

l.880xr.Lr.

M.

Macao — portugwko mssto na otoku
toga ünona pri jugovrboänvnr kitsj-
sksm obrotzi nv ckaloi ock nrosts
Lanton.

Maccaroni -uarockno italijansko jeckilo
i2 tssta, poclobno nsÄnr rsrarrosm
(nuäslnom).

machen, čislati, Liniti; stvoriti, narscliti,
napraviti ; einen zum Sklaven ui., koga
suönjoga narscliti; sich davonm.,ociiti;
sich auf den Weg m., na xot poäati
SS; sie machten sich hinauf, gori sta
v.lWla; sich über vd. au etwas nn,
pripraviti ss k ösrnu, lotiti ss össa;
sich an Jemanden ni., lotiti ss koga;
ogovoriti ga; um sich einen Spass
zu nr., 2a Salo; etwas gut m., popra¬
viti lcas; lecrm., wxrarniti; auf etwas
Jagd m., loviti leas; spustiti so nacl
ksj; ich m. mir nichts daraus, nie ns
maram a. ns 2inenim ss 2a to.

Macht, Dl. Mächte, nroö /., oblast
mächtig, «chs. mogoöen; ninLsii, vsli-
kanski; 2nroLen; einer Sprache m.
sein, lcal< js/ik clobro 2irati.

macedonisch, achs. maosäonski.

Mädchen, »., Dl. - SA. äskle.

Made, Z öerv, rapljivsk.

Madrid — stolno nrssto na 8pansksm.

Magd, Z, Dl. Mägde, äskla,

Magdalenengrotte,ZAagäslsninajaws.

Mägdlein, -r., Dl. - «A. clsklioa.

Magen, »i., xl. - SA. u. Mägen, Lslocieo.

Magen-Pflaster, ». prilspsk 2a na Lo-
loclso.

niagcr, a<lA.sub,llre(Ie1; pust; m. Fleisch,
pusto insso, m. Boden, p. svst.

Mahd, Z, Dl. -en, košnja, Lstev.
mähen, Icositi, ssSi.

Mäher, m., Dl. - -A. Koses, ssnossk.

Mahl (od. Mall,».,Dl. Mahle u.Mähler,
gostija, obeä; — 2nanrsnss, lisa, nia-
roga; — s. a. Mal. sirrloti

niahlen, (schiv.), aber Dart. gemahlen,
mahlen, uralati, Livopisati, slikati.

Mahler, >»., Dl. - sg. malar, ^ivopisea,
slilcsr.

mahlerisch, ach', malarslci; lcrasen.

Mahl-zeit, Z. sscl Z., xvssclina; M. Hal
tcn, obsäovati.

Vlähue, Z. ^riva.

mahnen, opomniti, opominjati.

Mähnen-haar, »r. griva. srnoravski.
Mähren, Noravslco;—mährisch, aclD
Mai, »!.. xl. -e, nrasrrilc, völibi trave».
Maienglocke, Z smarnioa, starslc.

Maien-luft, Z masnilcova sapioa.

Blai-käfer, 1». trnsavi a. navaclni) IrroZi.
Mailand, Nilün.

mailändisch, «cl/. milanslci; das M.,
Nilanslco.

Mainz, Nogünsisa — prestaro nsnrsk»
mssto naixlivuUogana(Main)vltoii

Mais, »r., Ae». -es, tursioa, Icoruxa.

Akais-acker, 'M. tursiöna nsiva, turLioa.

Mais-feld, rr. - Maisacker.

Alaiskolbeu, m.,^»l. - sg. tnrsiöni storii
Majestät, Z, Ll. -en, vsliöastvo.

majestätisch, acls. vslieastsn; das M.,
vsliäastnost.

Major, m., Dl. -e, mssor.

Makel, »r.. pl. -- »A. nraäsL, inaroga.

Mal ja.Mahl),»r.,Dl. -e, krat; cinigeM.,
nokolikokrst; zum ersten M., pervic,
V pervo; — s. a. Mahl.

malerisch - mahlerisch.

manch, mancher, »M». nrarsikclo, mar'
siktori; nsktsri; so m., marsikclo,
inarsiktsri. jmarsiktsri, raüliösiy
mancherlei, litckeel. »um. mnogotorr.

88

Manchmal, achr>. marsikrat, inarsikdas;
nekterikrat.

Mandat, ,»., Lk. -e, ukan.

-vkandel, /i, Lk. -n, mandsls.
nmndelähnlich, achs.mandelsna podoben.

Mandel-baum, n». maiidslsnovo drevo.
Clanen (Lk.), mani (Lk. N!.), — duSo
»/asmb.

"Miigel, -»., Lk. Mängel, pamanskanso,
nsdostatek; biba, pogrotek.

Engelhaft, ach). xomansklsiv, nodo-
atattsn.

Mangeln, manskati, nsdostavati ss; es
an mir an etwas, Kake reti nimam,
^pogreša as pri msni. snasanse.
sanier, /'., Lk. -en, sega, navada; ob-
^wnn, m., Mäniicr (in eomLos. ost

Lente), moL; — Männchen, n. ino-.i-
üok; sameo, an; der Hase macht M.,
i'-ajev so vssda na Lsdnso noge a. topi
na nsib. sbsdro.

Bkanucs-schenkcl, -». moLko skočno «.
Mannhaft, ach-, moLat.

Mannheim — mssto na Ladsnskem,
1«äno nas novchSib in naf lepLib
nomskib mest.

Mannheit, molktvo.

mannigfach, mannigfaltig, a<k). mnago-
versten; mnogäk. srariliSnost.

Akaunigfaltigkeit, /. mnogoverstnost;
männlich, ach). moÄki.

Mannschaft, /'. morse (LZ); Lota, vosska.
Mannshoch, ach), na moLa visok.

Mantel, »»., LZ Mäntel, plast.

Mär, /., LŽ -en, pravlioa. sod ilten.
Mntathvn — mesties vLtiki, 140 stadis
-acärchcn, n., LZ - sy. pravliea, prav-
ssonioa.

Märchenhaft, ach), pravliski, basniski;
äuden; es klingt m., lievsrusotno so ndi.

Marder, nr., LZ - sv,. Kuna.

Maria Theresia — avstrisanska vlada-
n°a I. 1740—1780.

Mariazell — terg na Agornssm Ktasvr-
skem, slovota Kons» pot

Marienbad, Naris anskv, toplioe — v
„ lwdskvm okrochi na Öoskvm.

Marien-bild, m. podoba Natoro boche.
Marien-käfer, m. xolönies, ploviea.
Marienkirche, /i cerkev Natoro bochs.
Mark, n., A«n. -es, inoreg; sterben;

du schreist durch Bk. und Bein, ti
^^lirieis, da moüSg in kosti sprolotiise.
Mark, /'. marka, grivna (- 16 lotov «.

24 karatov); — masa, stran /'..krajina.

Marke, /'. rnamsnse; mesa.

Mark-graf, m. mesni grok.
markig, ach). moLsn, morgst; ssdernat.
Markt, -n., Lk. Märkte, terg, schein,
schm, somens.

Markt-Platz, m. tsrg, terWLs.

Marmor, m., </s-r. -s, marmor, fsem).
marmorieren, marmorovati (marmoru-
marmorn, ackch. marmorov.

Marsch, m., Lk. Märsche, pollod, popo-
tovauss; — (v Aochdr) xoxotnioa, ko-
rsLniea.

marschieren, L/i m. haben n. sein (vgl.
fliegen), iti, iroditi, potovati.

Marter, ?., Lk. -n, muka.

martern, muSiti, tsrpinöiti.
martervoll, ach), muke poln, muöen.
Martyrer-tod, -n. muöonISKa sinert.

Nkärz, m. mares, mareis, bronen, suZee.

Masche, /. kampioa, nsnska, petisa.

Maschine, /. stroj, masina.

Maschinen-wcrk, n. stros, masina.

Masinissa — Krals Uasiiisev v nskda-
n;es blumidii.

Bkaske,/'. i.riidca; pustna sonra, maškara.
Masken-gewand, n. maSkarna obleka.
Mas;, m., Lk. -e, mora; bokal.

mäßig, ach), nmoren; srodnsi.

Akäßigkcit, /. nmernost, tronnost.

Maß-rcgel, /'. pravilo; nsrsdba; sred¬
stvo.

Masse, /. snov /k, tvarina; nmes /.,
Aosta, testo: mnoLioa, sila, trop,
kup.

massiv, ach). Aost, tsrd, tsrden.

Mast, »n, Lk. -e (a. -en), sadernik, stö-
nens (m.).

Mast, /i pita; pitanss.

Mast-baum, M. sadernik, stoLens (in.),
iniistcn, pitati, roditi, opitati; gostiti.
Mästung, /i pitanss; pita.

Material, -r., Aen. -s, )ik. -ion, snov /i,
gradivo.

Materie, /'. snov /'., tvarina, laika.

Mathias von Arras — slaven nidarski
mosstsr na Larola IV.

Bkatrone, /. (priletna) gospa.

Matrose, m., Lk. -n, (morski) brodnik,
mornar.

matt, ach), medel, truden; m. werden,
oslabeti, vtruditi se; ni. glänzen,
medlo svetiti se.

Matte, /i litorsa; trata.

Mauer, /'., Lk. -n, nid.

Mauer-rest, m. ostanek nidu.

6*

8t

Maucr-riss, rarpoklina v Mu.
Mcml, »., />i. Mäuler, gobso.
Aiaulbeer-baum, m. murba, murva.
Maul-esel, m. msrex, merek.

Maul-korb, m. torba na -i-obou, na-
AobniCL.

Maul-thier, ». mere^.

Maul-wurf, m., -Wurfe, leert.
Maulwurfs-auge, ». kertjs oko.
Maulwurfsgrille, /. bramor.
Maulwurfs-Haufen, m. ksitina.
Maurer, m., ->i. - SA. ristar.

Maus, P?. Mäufe, nris /'. (tusti m.);

— Mäuschen, m. miška.
Mäusefalle, /°. misniva.
Miiuse-schar, /i trop miši.
Mechanik, /i strojništvo, mobanika.
mechanisch, «stch. strojniški, mslrsniski.
Mechanismus, »n. »trojstvo, mobanirsm.
Meer, m., -oi. -e, morjs.

Meer-buscn, m. (morski) raliv, ratok,
(loka) luka.

Meeresflächc, /. morska ravnina, morje.
Meeresküste, /'. morski brsx, primorje.
Meeres-riese, m. morski velikan.

Meeres-sand, m. morski pesek.
Meeres-ufer, ir. morski brsA.
Meereswoge, /'. morski val.
Meerpflanze, /'. morska rastlina.
Meer-thier, ir. morska rvsr.
Mcer-ungeheucr, ». morska possst.
Megara — Zlavno mesto gorske po¬
krajino Lenariš na korintsksj orini.

Megarenscr, m., I>k. - SA. Ns^arijsn.
Mehl, »., Asu. -cs, moka.

mehlartig, ach-'. moknat.
mehlig, ml-', moknat.

Mehl-kasten, m. omara ra moko; (mlin¬
ski) koö.

Mehl-loch, n. Lrelo (v mlinu).
Mehlspeise, jsst (/)) ir testa, tsstovjo.
Mehl-wurm, i». moLni Lerv.

mehr, aste. vsö; bolj ; — ach-', vsö.
mehrästig, ach-', vojast; in.Geweih, robovi

2 vsö pärvAi.

nichren, mnoriti.

Mehrheit, /'. vsöina. lkrat.

mchrmal, mehrmals, aste.voökrat;stosti-
meiden—mied) habe gemieden einen,

oZibati se koxa, varovati so ss».

Meile, /. milja.

meilenlang, «st/. milje stolx.
mein, Dro». mvj.

meineidig, ach-', krivvrvten (t. j. tsk, ki
jo po krivem prise^sl); verolomen.

meinen, meniti, misliti. smsue-
meinetwegen, aste. ra moj stsl, rastran
Meinung, /imnonjo, misel/'.; in der M.,
misleö; seine M. äußern, svoje misli
irrem.

Dieise, /'. jesoniva, senioa.

Aicißcl, r»., -ik. - s<-. stlsto.

meißeln, stolbsti. sskoun

Meißen, Lisnja — mesto na 8akson-
meist, ach/.srtP.naj vsö; naj veöji; skoro
ves; — aste. (naj) vsöji stel.

meistens, aste, najvsökrat; vsöji stsl.
meistentheils, aste. (naj) veöji äsl.

Meister, m., mojster; Avspoä.
meisterhaft, ach-', mojsterski.

Meisterin, /., -nen, mojstrova.

melden, narnsniti, sporočiti, sporoöati;
sich in., oglasiti ss.

Melkart — malik, ki so §a össtili rlasti
üoniöani in LartaLani ter mu äetsta
äarovävali.

melken — milkst, od. melkst; molk, od.
melkte; habe gemolken, od. gemelkt —,
molrti (n. pr. kravo).

Melodie, /., -en, napev, (viLa).
nielodisch, «ch^s. blassoAlassn.

Memphis, Remlista — v srsstnjsmklKi'
ptu, naj starsjs glavno mssto ossi-
ptovsko. sLorija.

Menagerie, -st. -en, rvsrinjak, msn»'
Dienelnus, Llenelaj — lllölonin mo^>
kralj spartanski, sin ^.trojsv.

! Menge, /'.mnorioa; obilnost, sila;ljuäj»
(p/.); Leute in M., mno§o ljuäij.

mengen, nrssati,inositi; sich in etwas M ,
> vtikati so v kaj.

! Mensch, »»., pl. -en, ölovsk.

Menschen-alter, ». rost. sstslch
Menschenarbeit, /'. LlovsLko a, ölovsöje
menschenfreundlich,Ijustomil, ljusto-

Ijubeu. (seit Ai., kar hjustjs pomnijo.
! Menschengedenken, n.. <-sn.-s,pamtivök;
! Menschengestalt, /. Llovsska xoäoba.

j Menschen-Hand, /'. Llovsska roka.

Nienschen-Herz, n. Llovosko scros.

Menschcn-kind, ».Llovosko stets, ölovsk.
Menschcn-leben, elovssko Livljsnjs.

Menschenliebe, /'. Llovokvljubjs, ljubsren
sto ljustij.

Menschcnmasse, /'. Ijnstska mnoriva.

Menschen-opfer, «. Llovoöja Lertva; sts-
rovävanjv ljustij. soäljuäsn
menschenscheu, ast.-, ljustij pissen, stivji.
Menschen-schlag, m. Llovseje plsme;

ljnstjs (^pk.).

88

Mcnschen-spur, /. «lovski slsll.
Menschenwelt, ch. olovsesi svet, eisnllss.
Menschcnwohuung, Z'. ölovosko stano-

valWs.

Menschheit, ch. ölovsstvo.

Menschlich, ach/, ölovsski; vlsilllen.

Menschlichkeit, /. Slovesnost, miliser-
enost.

Menschwerdung, ch. völovsösnss.
Menuet, /i (plos) monusta.

Merken, rarnamovati; ^apa^iti, čutiti,
rilloti; Zapomniti, vpsrnotiti si; pa-
rnstovsti; lass dir nicht m., ns iräas
ss (äs,-). slastnost.

Merkmahl, n., -e, ^namonss, rnak;

^lcrkwürdig, ach-, spomina vrollen; rna-
wonit; euäsn.

Merkwürdigerweise, ackn.po öullnom na-

Sinu, kakor (a. Kar) ss öullno.
Merkwürdigkeit, ch. raramonitost.
Mcssana — Lnamsnito inssto v Lioilii

dllro morskega preliva llslsöoga Fi-
oiliso oll Italiss.

Messe, ch. masa; schm, somens; M. lesen,
maševati.

messen—missest; mah; habe gemessen—,
moriti.

Messer, m., F>l. - msrso.

Messer, -r., xl.noL; krummes M.,
vinsak, kosir.

Mess-gewand, m. masno oblaöilo.
Messing, >»., Aerr. -s, (rumena) ms<l.
Mess-markt, m. terLsös. snar). >
Messner, M., ^>l. - «A. osrkovnik, (ineL- i
Messung, /i morsons o.

Metall, »r., -e, kovina; msll /i, dron.

Metallen, «ch/. kovinski; mellen.

Metallisch, ach-, kovinski.

Metall-schatz, r^aklall kovins.
Meth, M., -e, msllioa.

Method, Nstollis.

Methode, navoll, navin; uösnss, mo-
tolla; beim Stahl werden noch ver¬
schiedene M. angewendet, soklo se Ze
raLliöno llsla.

Methodisch, ach/, mstolliöen, nävollsn;
sich m. gestalten, po navollu ravnati se.

Mctropolltankirche, /. metropolitanska
a. naüskollsska osrkev.

Meltau, Notus.

Meuchel-mvrd, m. skrivni umor.

Meuchelmörderisch, ach/. Zavraten, skri¬
ven; — ackrr na skrivaš.

Meuchlerisch -meuchelmörderisch ; m. An¬
schlag, Zavraten a. skriven naklsp.

Mexiko, Nokiks — äer^ava v srsllnsss
Omoriki; — mexikanisch, a<l/. nreiriski.
miauen, nsavkati.

Micipsa — psrvi sin krulsa Ua^iuiss.

Mieder, n., -- SA. Livotek, opsrsnik,

inollrso.

Miene, ch. obrsu, pogloll; mit zürnen¬
der M., s sorllitim obratom.

Mienen-spiel, »r-. sprsminsanso obrara;
ausdrucksvolles M., Livabuo i^rano-
vanso 2 odrazom. ssksm.

Mies, NLa (Lorunka) - roka na 6s-
micthcn, od. nlietcn, nasoti, v nsssm
vrsti.

Miethkutsche, /. nassinna koöisa.

Misth-soldat, m. mWänik, nsssmnik,
nassmni vosak.

Milch, ch. mlsko.

Milch-fran, ch. mlskarioa.

Milch-kessel, »r. Kotei ra mlsko.

Milch-saft, m. mlsönati sok.
nülchwasserähnlich, «ckch. siratki pollobsn.
mild, ach/, mil, volsen, prissren, llobrot-

Isiv, krotäk; eine in. Gabe, wiloäär.

Milde, ch. milost, volsnost, kratkost;
in M., milostlsivo.

uüldern, rlassati, rmsnssati, rmansss-
vati, vtoliti, vtolaÄti; mildernd,
mnanssusoö, tolaLoö.

Militär, ir., gs». -s, vosaki s-ol.).

Nlilitärgränze, ch. vosaska krasina.

Million, /i, -en, inilson.

Miltiades — Limonov sin, slavsn po
svosss rmagi nall Lorrisani pri Ua-
ratonu.

Milz, ch. slWsna, vravioa.

minder, ach/.eom^.manji; — «chv.mäns;
nicht m., niö mäns, ravno a. isto tako.

mindern, umanssati.

mindest, ach-, saxi. nas mansi; — min¬
destens, ackr>. nas mach, vsas.

Mine, /. sama; poäkop.

Mineral, xi. -c, ruänina, kopanina.

Minerva — so bila Liinlsanorn to, Kar
Osrkom ?alalla, gl. Pallas.

Minos — starollavni kretski Krals.

Minute, f. minuta,
mis-, s. miss-.

mischen, mosati, rmssati, mositi; sich
in etwas m., vtikati so v kas.

Miss-brauch, m. Zloraba, napaöna po¬
raba, rlouLivanso.

Misse-that, ch. lrullollslstvo, rloöin.
miss-fällen^, ns äopasti, merrsti.
Miss-geschick, »r. nssrsöa, nWgoäa.

86

misshandeln, einen, ^ercioravnatiskoin,
tsrpinöiti Logs,. spsnjs, ubijanjs.
Misshandlung, /i nsmilo ravnanj s, te-
misslich, achs. neprijeten, »sv^ocleu.
misslingen — misslang; bin misslun¬
gen —, sxoälststi, pokaditi se, ne
vsrsöiti ss.

Miss-mnth, m. nsvolja, ns^aclovoljuost.
missmuthig, ach/. nsvoljsn.

miss-räthen* Li/". m. sein, pokaditi so;
slaba odnesti ss, ns uroäiti.

Miss-ton, m. nepristni Alas,
misstrauen, ns raupati, ns vsrujsti.
Misstrauen, »., Av». -s, nsraupljivost.
misstrauisch, ach/. nezaupljiv.

Mist, -»., AL», -es, sinsti (pl.) Knoj.
mit, L>r«SLi. clcrt., s.

mit-bringen*, s ssboj prinesti «. pri¬
našati «. pripeljati.

Mit-bruder, sobrat, brat.

Mit-bürger, somssean; sooboan; kra¬
jan, clsLslan.

mit-gebcn*, s seboj clati. sijati (koZa).
mit-gehen*,Li/. in.sein, (s kom) iti, sprsm-
Mit-glied, ». sonci; uä, clruLabnik, to¬
variš.

mithin, eo»L. po tsin taksm, torej, teclaj.
mit-kämpsen, boj svati se Läru^iini vrsä.
Mit-leid, ». vsiniljsnjs, soöuDs; pomi-

lovanjs; ich empfinde M. über einen,
smili ss mi kclo.

mitleidig, ach/. vsnnljsn, soöutLn.
mitleidswcrt, ach/. poinilovanja vrsclen.
nnt-machen, (s kom ksj) stvoriti a. cls-

lati; einen Kriegszug m., (s kom) na
vojsko iti.

Mit-mensch, »r. bližnji (ach/.),
mit-nehmen*, s seboj vristi.
mit-reiscn,L)/lnl.scin, popotovati (s kom).
mitsammt, L-raeLi. i: clal., s (kom) vrsä.
Mittag, m., Lil. -e, poläno.

Mittags-brot, ». obsci, (juLina), kosilo.
Mittags-esseu, ».oboä, (juLina), kosilo.
Mittags-mahl, ».,Lil. -e, obsei, (juLina),
kosilo.

Mittagssonne, /i xoläansko solnoe.
Mitte, /. srsäa.

Mittel, n., - «A. srsästvo, pomoösk;

(pl.) xrsmoLonjs; — Mittelchen, ».
pomoösk. s(/. in »r.).

Mittel-grund, m. srsänja stran, reber
mittelländisch, ach), srsäo^swski. snost.
Mittelmäßigkeit, /'. srsänjost, skrom-
Mittel-mcer, ». Lrsänjs morje.
Mittel-Punkt, >». srsäoxiöjs, sroclisös.

mittels - vermittelst. smittelst.

mittelst, prasLi. s; AL». - mittels, vcr-
Mittel-stand, m. srsclnji stan.
Mittel-trieb, »r. srsclnji bsrst.

mitten, «ckn. sreäi; m. im Wasser, sroäi
vocls; m. drin, srsäi ts^a.

Mitternacht, /. polnoö/.; um M., o xol-
noei; als M. vorbei war, ko je pol-
noöi oäbila.

Mitternachts-schlaf, -».polnoöno spanje,
mit-thcilen, poclsliti; raroästi, rarocls-
vati, povsäati, prioböiti.

mittlere, acl). eo»rp>. srsclnji.
mittlerweile,«clv.insci tsin öasom, vtow.
mit-tönen, rvsneti (s ö im vrvci).

mitunter, acla. msä tom, vmss; vöasiin
mit-zirpcn, ovsröati (s öim vrsä).
Mixtur, /., Lil. -en, mesanioa.

Möbel, »., AL», -s, Lil. -n, i^bno oroäjs,
pobisjs. sbnsti.

modern, (p/i m. habcil), trobnsti, per¬
modern, acilf. nov, po novsj ssgi.
mögen — ich mag; mochte; habe ge¬
mocht — , inoöi, marati, botsti; uts-
xniti, rnati; (tuäi jo xomoLni xlaAsl
naöina-nski; morsbiti cla - ; nsj,
i.är.); er mag nicht hören, noös slisati!
am liebsten mag er, iraj raji ima; was
es auch sein mag, karkoli Ls js; es
mochte Zeiten geben, bili so xaö öasi-
möglich, sch). mvAoö; — möglichst, ach«-
kar jo nar bolj moxoLo.

Mohn, »»., Lil. -e, mak.
Mohnblume, /l mak.

Mohr, m., Lil. -en, samoreo, Lernso.
Moldau, Veltava.

Molken (Lil.), siratka.
molukkisch, «chj. moluski.
Monarch, »r., xl. -en, vlaclar.
Monarchie, /i, Lil. -en, samovlaäarstvo.
Bcvnarchin, /., Lil. -nen, vlaciarioa.
Monat, m., Lil. -e, mssso.

stlcönch, L)l. -e, innib.

Mönchs-orden, -». inniski rvä.

Mond, Lil. -e, mssso, luna; —
(- Monat) >»., L»?, -en, mssso.

Monden-glanz, »c. lunin svit.
Mond-licht, ». lunin svit.

Mongole, M., xl. -n, ülonAoleo; (achp
mongolski).

Monstranz, /l, Lil. -en, monstranioa.
Moos -- Mos.

Mor, od. Moor, ».,Lil. -e, moovir, msd,
ZrW /(, slatina. scila (Lil.)-

Morast, »r, Lil. Moräste, inoövir, mo-

87

Mord, m., -ok. -e, umor, moritev.

Horden, moriti, umoriti.

Mörder, m., ->k. - «A. moriveo, ubija-
vev, ubojnik.

Ulordcrisch, »ch-. morivski, moriveo.

Mord-geschrei, ir. morivski «. strasni
leriir.

Mvrdsucht, /l umoroLeljnost.

Morgen, «ckv. jutri.

Morgen, m.,-ik.-SA.jutro, rano; vrdoll;

— (»rsr«) oral.

nwrgcnd, ach-. jntersnji.

Morgendämmerung, /. svit, ror.

Morgeu-gclaute, -r. jutsrno r;vonjonjo.

Morgen-glanz, m. jutra svit.

Morgenglocke, /ijuternia.rjutranjirvon.

Morgen-gold, -r. jutra üloto.

Morgen-land, -r. jutrova äsLola.

Morgen-lied, rr. jutsrna pesem.

Morgenröthe, (jutsrna) ^arja, rora.

Morgen-spruch, m. Interni priZovor.

Morgenstunde, rana ura, ^ora; M.
hat Gold im Munde, rana ura rilata
ura.

Morgig, «chs. jntersnji.

Moria — drib v lloruLalomskom mostu,
ki so tsmpsl na njem stal.

morsch, «chl troirnol, terlrel.

Mörser, M., - «A. moLnar.

Mörtel, m., As-r. -s, malta.

Mörtel-Haufen, «r. kup malte.

Mos, od. Moos, m., M -e, mak.

Mosbcdcckt, acU. 2 makom odraste».

Moscs, Uojsss.

Mvs-hummcl, f. mali Smeri.

Mosig, crch/. madovit.

Mos-rasen, M. madovnata ruša.

Mosrosc, /i (roLa) stolistnioa.

Mucke, /l mulca (v xlavi), terma.

Mücke, /. komar; — Mticklein, m. ko-
marSsk; musioa.

Mückenjagd, komarji lov.

Mückenqual, /i komarja naälsAa.

Müde, «chj. truclen; vxsdan; sich m. ar¬
beiten, vtrucliti so L äelom, navoli-
eati so äsla; sich m. laufen, s dojo
vpedati so.

Muhamcdaner, gew. Mohamedaner, m.,
-ok. - SA. modamoclanso.

Mühe, truä, prisaclovanjo, napor;
sich M. geben, prinallovati si; truciiti
so; es ist der M. Werth, vročino js,
sulaSa so; mit leichter M., brss tsLavo.

Mühevoll, «chl truäapoln, te-.aven.

Mühle, mlin, malen.

! Mühl-eisen, -r. poprioa.

Mühl-rad, ». mlinsko Kolo.
Mühl-stein, ur. mlinski kamen.
Mnhlwellc, /. mlinsko vrotsno.
mühsam, «chj. toLaven, truäapoln.
mühselig, ach". tsLave», ndoren, rsven.
Mühseligkeit, tsLava, naäloAa,
Mulde, /i noöko (-,!.), kaännjo (pk.).

Müller, m., -1/. - «A. mlinar.

München, Llonakovo, Nnidov — glavno
mssto na Lavarsksm.

Mund, M., As», -es, usta (-cl.); Aobeo.
munden, priloxati ss, äisati.

münden, irtokati, irlijati ss. spsrtina.
Mündung, /i iritok; ustjs; Aerlo, oä-
munter, «ch/. boäer, öil; ^bujon, vvsol;

m. werden, rbuäiti ss, i^äramiti ss;
einen m. erhalten, dilema in säraveAa
obraniti kvAS.

Munterkeit, /. Lilost; Lvost, vosslost,
Münze, /i äonar; — msta (rastlina).
Müuzkabinet, w., --Ü -e, äsnarni dram,
mürbe, ach-, msdek, kerdek, trodnsl.
murmeln, msrmrati; sumljati.
Murmcl-thicr, n. svirso, marmotioa.
murren, msrmrati, xosti, nevoljen diti;

— nds. n. mermranjs.
mürrisch, ach/, ömsrsn, mermrav.,
Mnrvicdro — mssto navrdoänsm špan¬
skem ono uro oä morja na ra^va-
linad stars^a KaAUnta.

Nkuschel, /i, pk. -n, školjka.

Muschcl-hauscn, m. kopioa skoljek.

Muschel-hut, M. (romarski) klodick s
školjko (pri strani na savidanoj kra-
jevini pripoto).

muschelig, ach/. skoljkast. f^sja, munsj.
Museum, As»r. -s, Museen, mu-
musicieren, Aosti.

Musik, /i, I>k. -en, Avckda, muzika,
musikalisch, ach-. Aockden, muzikalen.
Musikant, m., -zk. -en, Aoäeo.

Musikcorps, -r. (incksek.), Zoädeni sdor;

Aoäoi (->k.).

Musikus, »r. Aoclso.

Muskatnuss-banm, m.mnskatovo ärovo.
Muskel, /l (a.M."AS-r.-s),I>k. -n, mišica,
nmskulös, «ch-. misienat, mesnat.
Muße, /i prarmi öas, drWposlioa.
müßen (od. müssen) — ich muß (muss);

mußte (musste); habe gemußt (ge¬
musst) — , (morati), moöi <märsm);
man muß wissen, treba jo vsästi; das
mußt du nicht thun, tsAa no smss
stvoriti.

88

müßig, «d/ brorposlen; bror dola.
Müßig-gang, pobajkovanjo.

Muster, n.,pl.-SA. irglod, vror;obrareo.
Musterung, /i pregled vojsko.

Muth, vu, Aen.-cs, serenost, serös;
volja; frohen Muthes sein, vsssle
volje biti; habe M., us boj ss.

muthig, «ch'. ssröen, Imaber.

muthlvs, ad/ malossröen, bojarljiv.
Muth-Wille, m. objest /, nagajivost.
Mutter, /, pk. Mütter, nmti ; — Mütter¬
chen, n. mamika. sborjo.

Muttergottes-bild, n. podoba ülatoro
Mutterliebe, / materna Ij oberen.
Nlütze, / kapa; öamär.

Mycerinus — kralj egiptovski, Li je
postavil jsdno trsb vvlikib piramid,
v ktorsj so našli tudi njegovo mu-
mijo (truplo) l. 1887.

Mylä — mssinska naselbina na ssvsr-
usru bregu sioilijskom.

Myrte, / mirta.

n.

nach, pruex. r dat., po, ra; v, na, k,
proti; — «dv. nach und nach, xo
malem, polagoma, söasoms.

nach-äffen, (einem, od. etwas), spakovati
se (po kom), posnemati (koga «. Las),
nach-ähmen, (einem in etwas; einen),
posnemati, posneti ; oponašati (koga).
Nachahmer, nu, pl. - «</. posnomaveo.
Nachbar, M., §s-r. -n (-en), od. -s, pl. -n
(-en), sosed.

Nachbarin, /, pl. -nen, soseda.

Nachbarschaft, / sosedstvo; soseska;
sosedje (M).

Nachbar-Volk, n. sosedni narod.

nach-bleiben* p/m. sein, radej ostati,
nachdem, adv. po tem, na to, potlej;

— con./ (po tem) ko; kor; kadar;
je n., kakor.

nach-denken*, über etwas, od. einer Sache
(dat.), premišljevati, premisliti kaj;
pomisliti na kaj; — ubs. n. premišlje¬
vanje.

Nach-druck, m. poudarek, moL /.

nach-eilen, p/ m. sein, einem, Iiitsti
ra kom.

Nachen, m., pl. - «A. öolniö.

nach-folgen, p/ m. sein, einem, iti ra
kom, nastopiti; einem Beispiele n.,
irglsd posnemati; — nachfolgend,
naslednji.

Nachfolger, m., pl. - naslednik, na-
stopnik.

nach-srageu, einer Sache (dat.), xoxra-
ssvsti po Lem; rmeniti so ra kaj ?
— vbs. n. poprassvanjs.

nach-gebcn*, odlvLi, oduvlrati, vdati so,
podajati se.

nach-gehen*, p/ m. sein, einem, iti ra
kom; seinen Geschäften n., po oprav-
kilr iti; der Nahrung n., ra brano
boditi; brano iskati.

nachher, adv. po tem, potlej.

nach-klingeu* einem, ra kom rvsnkljati
a. poti; der Donner kommt uachge-
klungen, §rom pridobni.

Nachkomme, r»., pi. -n, potomeo.

nach-kommeu*, p/ in. sein, einem, piiti
ra kom; doiti a. dodajati koga.

nach-lasseu*, odpustiti; odnobati, odlsei;
die Strafe n., Karen (/i) priranosti;
(die Krankheit) lasst nach, odnobujo;
niit Bitten n., nobati prositi.

uach-leben, cinenl, rivoti ra kom; rav¬
nati ss po kom.

nachmalig, ad/potlvsnji; xornoji.
nachmals, adv. potlej , po tsm.

Nach-mittag, m. popoldne ; Nachmittags,
popoldne.

nach-pfeifcn*, einem, rvirgati ra kom-
nach-rciten*, p/ m. sein, einenl, jsrditi
ra kom.

Nachricht, /'., pt. -en, sporoöilo, narna-
nilo, Zlas, novioa; N. erhalten, rvodoti.

nach-sagen, einem etwas, roöi a. govo¬
riti ra kom (a. o kom) kaj.

nach-schmettern, einem, gromoti ra Kom;
rabrusiti ra kom; Trompetentöne
täuschend n., troboutanjs rivo posne¬
mati.

nach-sehen*, einem, gledati ra kom.

nach-senden* einem, poslati ra kom.
nach-setzen, einen, rad staviti koga

(komu); — einem n., bitsti, pritiskati
ra kom, (p/, m. haben).

nach-sinnen*, einer Sache (dat.), od. über
etwas, premišljevati, ugibati kaj.

Nach-svmmcr, m. babjo Isto; (pajče¬
vina) babjslstnioa.

nach-sprechen*, einem etwas, govoriti
a, irrekati ra kom kaj; täuschend n.,
prsmotljivo irgovarjati.

nach-springcn*, p/ m. sein, einem, skoöiti
ra kom.

nach-spürcn, einem, rasledovati a. rsle-
rovati koga.

M

Glichst, ach. srG. naj bliLsi; bliLvji; im
v.Jahrc,pribodnsA-a Ista; der Nächste,
KIlLusi; — ach. nas blitzs; — praep.
2 dat., polo§, nraven.

^ch-stellcn, einem, ralsrovati kvFa,
"ach-stürzen, ^/'. m. sein, einem, planiti
rcc Lom.

-nacht, Jtächte, nos /.; des Nachts,
po nosi; Tag und N., nos in dan.

Nacht-esseu, -r. vsösrfa.

I.sacht-gcbct, voösrna molitev.

-nachtheil, m. nt. -c, skoda, 2Euba; sko-
dlfivost.

Nachtheilig, ach. škodljiv, novxoden.
Nnc! thcrbcrge, prsnoLisöe, loxlo.

-Nachtigall, /'., -en, slavss, slavösk.
Nächtlich, ach. ponosen, nosen; temen.

-Nachtmusik, /'. ponosna. Aadba.

Nach-trngench sa kom (a.sa seboj) nositi.
Nachts, ach. po noöi.

Nacht-schattcu, m. rasbudnik.

Nacht-fchmcttcrling, M. ponosni mstulj.
Racht-zeit, /l noöni Las; zur N., po noöi.
Nacken, w., - sc/, tilnik, Kisa; vrat,

nackend, ach. nax. sna ^olib tlob.
nackt, ach. nax, x^ol; List; aus n. Boden,
Nadel, /s., Dt. -u, i^la; šivanka,
uadelartig, ach. i^lieast, silast.
Nadel-Holz, u. jslovina, jslovjs.
Nadel-Wald, n. solov g-ord. solovso.

Nagel, Nägel, nobt; Lrsbslj.ovsk.
nagen, an etwas, od. etwas, glodati,
Z-ri^ti (kaj).

nah, nahe, ach. bliLnji; — ach-. bliro;
n. stehen, blino biti; podoben biti.

Nähe, ch blirota; in der N., bliro; von
der N., od bliro.

nahegelegen, «ch. bliLnji; bliso.

Nahe-kommen^, x/i m. sein, blmo priti,
približati ss.

nahen, einem, m. sein, vd. sich einem,
Fch m. haben, približati ss, bliLati ss.

Nähen, šivati; — nbs. n. sitjs, sivanjs.
Näher, ach. oomP. blichi; — ach.bliLjo,
blich. sbliLati ss.

Nähern, bližati ; xrimikati; sich n., pri-
nähren, pitati, rscliti, kermiti; er nährt
sich von Insekten, Livi od ÄLssv a.
brani se L LiLsi.

Nahrhaft, ach. tsöen, rodivsn.

Nahrung, /. ÄvoL, jsd /., brana. svsLa.
Nahruugs-mangel, pomanjkanja Li-
Nahrungs-mittel, »r. jsdilo, brana.

Nahrungspflanze, /ljodilna a. uLitna
rastlina.

! Nahrtmgssorge, /) skerb (/.) a. strab ra
LivoL.

Name (vd. Namen), m., c/s». -ns, p>l. -n,
ims; unter dem N. eines Geschenkes,
rokoö, (lass dar; Jsamens, ic imouom.

Namens-tag, »u xoä.

namentlich, adv. po imsim; rlasti.

namhaft, ach. Znamenit, velik ; n. Summe
Geldes, vvliko dsnarja.

nämlich, ach.; der n., ta isti; — adv.
namrsö; to js.

Nlarbe, /l rarsst /l, braLAotina.

Narr, »u, M -en, bla^an, norso; beääk.
Narren-fest, »r. norösvski prarnilr.
fltärrin, /l, xl. -neu, noriea, nsumnisa.
naschen, slackkosnsilati; — nbs.-r. slaä-
kosnsckunfs.

Näscher, »n., I>/. - SA. slackkosnsäu.

Näscherei, ^>l. -en, slackkosnsäscho;
slackkarrss.

naschhaft, ach. slsäkosnsclon.

Nase, /l nos; — Näschen, ». nosek.

nass, ach. moker ; nassen Blickes, s sol¬
znimi osmi.

Nässe, /l mokrota ; mokro,
nässen, mo Liti.

Nath, /l, Ll. Näthe, siv.

Nation, /., I>l. -en, naroä.

National-tanz, m., narodni plss.
National-tracht, /. narodna nosa.
Natur, -en, priroda, narava;

lastnost.

Naturell, »u, M-e, narav /i, Lud
prirofsnost.

Natur-erzeugnis, rr. prirodin pridslek.
Naturforscher, M.,p>l.-SA.prirodoslovso.
Naturgeschichte, /l prirodopis.

naturgetreu, ach. svosto po naravi nsrs-
fon, naraven.

Natur-kraft, /. prirodina moL.
natürlich, ach. prirofon, naraven, Liv;

prsprost; — «ckv. se vs da.
Natnrscene, /i naravin pribor.

s Neapel, bloapel.

Neapolitaner, Noapolitanos.

Nebel, m., p-t. - «A. ine^la.

Nebelncaid, Z', melona dsva (deklo),
neben, ^>ras^>. ? dat. in ase., rravsn, po-
lsA; mimo.

Neben-gcbäude, ». stransko poslopfs.

nebenher, ackp. mimoKrsdo; rravsn,
polvss.

Neben-mensch, m. blirnfi (ach.).

Nebenverzweigung, /i stranski odra-
sleki; stran skiro do vi, str. kolona^!.)

9»

Nebnkadnczar — vstsnovnik babilon-
sko-kaldsjske dsrLave je xivvl okr.
I. 650 xr. Lr.

Neckar, (reka) l^okar.

necken, drsAti; nagajati (Korun).
Neckerei, /i -en, draLenjv, nagajanje.
Neger, in., ^ri. - «A. nainorso, öerneo.
nehmen — nimmst; nahm; habe genom¬

men — , vneti: bei der Hand n., na
roko prijeti; Wurzel und Blätter n.,
korenino in listje äobiti; Jemanden
in Pflicht und Eid n., s prisego na-
venati koga; Speise und Trank n.,
sesti in piti. svost.

Neid, -n., Asn. -cs, navist /), novoselji-
neigen, nagibati, nagniti, vkiouiti; po¬
besiti; nagnjen biti; die Sonne n.
sich, dan SS nsgno; soinee naiäo.

Neigung, nagib; nagnjenje,
nein, ackn. no; ach nein, v ns.
Nelke, klinöek, (nagelj).

Nemca — dolina v Xrgolidi, kjor so
se v Dijovom gaji obbsjalo nsmsj-
sks igro.

ncmcisch, ach. nomejski.

nennen-nannte; habe genannt — , ime¬
novati, nvati (novem), kiieati; našteti.

Neograder, ach. novogradski.

Nepomuck, bispomuks (xk.) — okrasno
mesto v pslnonsksm okiDLji; h. Jo¬
hann von 9k., sv. Ivan blopoiuuean.

Nerv, m., pk. -en, iutnioa, Livee.
Nest, L/. -er, gnjsr.do.

Ncsi-bau, delanje gnjorda.
Ncstus — roka v Tracü.

Nettigkeit, /) iodnost, liönost.
Netz, -r., ^>l. -e, mreLa.

Netz-gcwebe, ». mrensvina.

neu, ach. nov; von neuem, aufs neue,
in nova, na novo, vnoviö.

Neu-bau, m. novo niäanss.

Neuenburg — napackni Kanton v Lvajoi
n glavnim mestom Neuenburg (blo-
vigrad).

Neuenburger-See, »r. novogradsko je-
nero — 9 ur dolgo in^/z äo 2u.Ziroko.
neuenburgisch, ach', novogradski.
neuerrichtet, ach. na novo napravljen,
neuerwacht, ach. novovrbujsn, nov.
Neugierde, /'. vödeönost, radovednost,
neugierig, ach'- vödeien, radoveden; der

N., radovednoL.

Neu-Guinea, Nova 6vinsa —naj veöji
avstralijski otok, proti severu ock
kopno Avstralije.

Neuhaus, lindribov gradeo.
Neuholland, blovi kloland a. ^.vstralija-
Neu-jahr, n. novo Isto.

Neujahrs-tag, m. novega Iota «Ian.
Neukarthago, Lartagena — toräno uio-
sto na 8panskom pri 8rockonvmskoia
morji.

Neumark, blovi terg.

Ncu-markt, n«, novi terg.
neunstündig, ach', devot ur dolg,
neuntägig, ach', devetdneven,
neunzigjährig, ach', devetdesetleten.
Neustadt, /°. novo mesto.

Neustädter, ach. novomsstski.

Newcastle (b. Iljükasel) — mesto n»
l^ngloLksm. snsj Omoriki.

Niagara (b. bljögore) — reka v sover-
Niagara-fall, m. Ujsgoreski slap.
Niagara-Wasser, n. Megoroska voda,
nicht, adv. ns; nicht nur — sondern
auch, ne Is — ampak tudi; mit Nich¬
ten! da sei Gott vor, nikakor ns, toga
Log obvaruj ; — (nichtjo bil ir porva
snbsk., As», -es, ckat. -e, -en).

Nichtfolgcn, vbs.».noslub, nepokornost,
nichtig, ach.niöen, niöovsn, praßen, nie-
veljaven.

nichts, ackn. niö.

nicken, kimati, pokimati, migniti,
nie, acku. nikoli.

nieder, ach'.nirek; dolonji; — ad». doU^
niedcr-beugen, pripogniti ; sich n., p. so.
niedcr-brcuncn*, porgati, xoLigati;

m. sein, pogoreti.

nieder-bücken, sich, prikloniti so. sdrotn
nicder-dringcn*, p/l m. sein, doli pri-
nieder-fall en*, p/l nn sein, (doli) pasti;

rgrnditi SS; auf die Kniee n., na
kolena pasti. sd. visstä.

uiedcr-flicßcn*, m. sein, doli stoöi;
Nieder-gang, m. üabod, ^apad.
niedergeschlagen, ach. xobit, xotert.
nieder-hauen*, posekati, pobiti,
nieder-knien,. 71/. m. sein, poklekniti,
nicder-kommcn*, p/l m. sein, doli priti
a. iti. sxorar.

Niederlage, s. sklad; (v bchr) poboj,
uicdcr-lassen*, doli spustiti; sich n ,
sesti; vseliti so.

Niederlassung, /) naselba.

nieder-legcu, (doli) poloLiti, pobesiti;

pustiti; rloÄti, raioLiti; sid) n., leöi.
nieder-neigen, sich, pripogniti so.
nieder-reißen*, podreti,
nieder-schauen, doli glodati ».pogledati.

Sl

vieder-schlagen* pobiti; pobesiti,
nicder-sehcn*, vor sich, v tla poxleüati ;

, oei pobesiti, svsosti se.

»icder-setzeu, posaeliti, polotiti; sich n,,
nicder-smken*, m, sein, väroti so;

r^rucliti so, paästi; potopiti so; die
Sonne s, n,, solnes rabasa; niedcr-
chinkender Muth, vpaäasoöe serös.

nieder-streckcn, na tla poärsti; sich n,,
vleöi so,

nicder-tönen, äoli glasiti so, smen.
niederträchtig, «c(/. poclol, §erü, nssra-
nicdcr-treten*, poboüiti, poteptati.

Niederung, /. nitina, äolina.
niederungarisch, «ch). clolonjooFsrski.
nieder-werfcn*, na tla vrsöi.

niedlich, achs. neten, lieen.

niedrig, «ch-. nmek.

Niemals, acko. niküar, nikoli.

Niemand, F-vm, Asm, -es, ck«k. n, nee,
- »mm., od, äak. -cm, aee. -cu, niküv,
nibLs, noboüen.

Niere, /) lsclvioa, obist /. sbanso.
niesen, kiluritl, kilratl; — Pbz. „, ki-
Niger, m — xlavna reka saxaäno Ulrike.
Nil, M, (roka) biil.

Ril-ufer, ». lMski breg.

nimmer, aäo. niküar, nikoli, nikakor;
nimmer mehr, nikelar vsö.

Nimmersatt, M. notek.

nirgend, nirgends, aäv. nikjer, nikoäer;
n, hin, nikamor; n, anderswohin,
nikamor clruxam. sAnjWäiti.
nisten, AnjWäo äolati; gnj. imeti,
Noah, bioo. fniti — niti,

noch, acku. so; weder — noch, no — ns;
nochmals, aäo. 20pvt, so enkrat,
Nomade,n,koesvavse,koSovnik.
Nonmden-lcben, ».kvöovavsko Livlsonso;

cin N, führen, koösvati (koeusvm).

Nord, M,, ASM, -es, sovor (kras lno
veter).

Nordafrika, severna lirika,
Nordamerikaner, m., Ll. - SA. sovernl
^merikaneo.

Norden, m. sever (kras).

Nordküste, /. sovorni breg («. bregovi),
nördlich, ack/. severen.

Nordosten, m. sovorov^boä.

Nordöstlich. ach), ssvorov^boäen.

Nordsee, /. severno «. biowsko morso,
Nordseite, /. severna stran.

Nordwesten, m. sovsro^axaä.
nordwestlich, ach-'. ssverorapaüen; —
«äo. proti svvsrooapaäu.

Nor-mann, »r. blorman, l^orvetee.
Norrcland, »orska a. norvstka remija.
Norwegen, Korveg'ija, blorvstko.
norwegisch, ost/ norvotki.

Noth, /((xi.Nöthe), potreba, sila, stiska,
beüa, totava; ohneN., bron potrobo;
tvenns R. thut, öo so treba; mit ge¬
nauer N., n veliko tetavo «. silo.

Nothdurft,/'. potreba, sila; zurR.lcrnen,
ra silo ueiti se.

Noth-fall, ni. sila, potreba.

uöthig, «st/, potreben; es ist n., treba,
se; ich Habe n., treba mi jo, potre¬
bujem.

uvthigen, siliti, morati; prisiliti.

nothwendig, aÜA. potreben; potreba,
treba; — ack>. neogibno, po sili.

nothwendigcrwcise, acko. neogibno, po
sili; ich muß n. sagen, moram povo-
äati. spacl.

November, m., Ae».-s, november, listo-
Jkumidien, biumiclija — eietsla v Ulriki
pri 8re<loLSMskem morsi msä Lar-
tLAo in Uavrstaniso.

numidisch, «äs. numiäisski.

Numitor — sin kralsa krokas-a.

nun, «cko. in «on.-., 2<las; tsüas; no; von
nun an, oelsles.

nunmehr, aäo. näas.

nur, aäv. in oom-., le, samo.

Nuss, /)., Fl. Nüsse, orob (saei); (ock
b«Lve) Är.

Ifufs-barnn, m. orob (ürovo).

nussgroß, ach-'. 2a orob velik, soblak.
Nussschale, orobova lupina ; äußere N.,
Nusstraubc, /. orobova Sosulja.

8(utz, m., As», -es, priü; sich etwas zu
R. machen, kas sobi v priü porabiti
a. oberniti. snichts nutz, oa niö.
nutz, od. nütze, prielsn, koristenja rabo;
Nutzanwendung, /i poraba, sra rabo,
nutzbar, aÜA. poraben, uLiten, koristen;
sisntzbarkeit, koristnost, porablsivost,
uLtnost.

Nutzen, m., Aem-s, uLitek, korist/),
priä, basen /'.; koristnost.

nützen, einem, koristiti, rabiti (komu),
slutiti; etwas n., utivati, rabiti kas.

Nutz-holz, »r. les (tesarski),
nützlich, ack/. koristen, bssnovit.
Nützlichkeit, /) koristnost.

nutzlos, ach/. brWvspsSen; nsutitsn; —
aüo. baelava, rastons, bro2 priäa.

Nutzlosigkeit, /lbrsrvspssnost, nekorist¬
nost.

SL

O.

Oase, /slonica, vara.

ob, sonst ali, Le, ako; akoravno; —
^r«e^. -- über.

Obdach, n., AS», -cs, stroka, zavotjs.
oben, adv.Koin, /Kvrof, na vsrku;nach en,
nav/Kvr; von o. nach u., od vsrka
(«. oä /Kor) doli.

obendrein, ad»:. po verku, verk toZa.
obere, adst co»y>. Zorsufi, verkni; die

Oberen, sprsdpostavlfoni, visfi.
Ober-bcfehl, -in verkovno povelfstvo.
Oberfläche, st. povsrsfs, verk.

oberhalb, adv. /Koro); — ^r«ex. r Ae-r.,
nad, /Korsf.

Oberhand, st. /apostfs, verkni dol roko;
prodstvo; die O. behalten, na verkn
ostati, /maKsti.

Ober-Haupt, n. pvKlavar, Klava, naLol-
nik, gospodar.

Ober-klcid, -n verkno oblačilo; plasö.
Obcr-kopf, m. verkni del Zlavs, tome.
Ober-land, -r. Zoronfa stran, Korensko.
Oberlippe, st. /Koriifa ustnioa.

Oberösterreich, Ooronja Avstrija.
Ober-rock, »r. verkna suknfa.
oberst, adst naf /Kornfi.
obernngarisch, KorenfsoKerski.
Oberwelt, st. /Kornfi svot.
obgleich, co-r^. akoravno, eia si.
Obhut, st. varstvo, skerb st.

Obrigkeit, st. Zosposka, oblastni) a.
obschon, corrst akoravno, (la si.

Obst, -r., Ae-r. -es, sadjs. ssadja.
Obstanite, st. okiratsv sadja; pridelek
Obst-baum, saelno drsvo; — bämn-
chen, -r. s. dervesvs.

Obst-gartcn, m. sadni vert.
Obst-gärtner, m. sadni vertnsr.
obwohl, es-rst. akoravno, da si.
Ochs, m., xl. -en, vol.

Ocean, xk. -e, ocoan, morjs.
öde, adst pust, nookclslan.

Odem, m., Ae-r. -s, <iik, duk, sapa,
oder, co»st ali; entweder — oder, ali —
ali (xa).

Oder, st. (roka) Oära.

Odysseus, Odisej — Oasrtov sin ir Itake,
nas Kols prekanjen KsrLki junak pred
Irojo.

Ofen, -n.., Ofen, xoL st.; — Öfchen, »r.
peLica.

Osen, (mesto) Ludim.

offen, «cif. vdpsrt, odkrit; odkrito-
sercen; o. stehen, odpert kiti; einen
freien Blick o. lassen, povoljni pogloä
pripustiti. foeitno; so ve da.
offenbar, «dst očiten, javen; — «du.
offenbaren, ra/odoti.

öffentlich, adst javen; ljudski, občinski.
Offizier, I>l. -e, (vojasld) Lastnik,
offnen, odpreti, odpirati.

Öffnung, odxsrtina, /sv st; luknjica.
Ofner, adst kudimski.

oft, adv. dostikrat, voökrat, Lssto.

öfter, öfters, adv.scomp.) voLkrat; - öfter,
aclj. voökraten, zum öfteren, vsikrat.

Oheim, m., -e, strio, ujec.

Ohl, »., -e, oljo.

Ohl-baum, m. oljkovo drsvo, oljka.

Öhl-blatt, oljkov list.

Ohl-lämpchen, n. lamxioa.

Öhluug, die letzte Ö., sv. olfs; do-
vanfo v sv. olfe.

Lhl-zwcig, m. olzkova vofiea.

ohne, Iiraep. L acc., krm; — 001^. ohne
dass, ohne zu - da no; pa ns.

ohnehin, «du. krW toKa, Ls tako.

Ohnmacht, nomoö /l; slabost; omo-
dloviea.

Ohr, »., </sm. -cs, ^>k. -en, uko; etwas
nur mit halbem L. hören, Is na pol
poslušati n. slisaiu kaf. fkoropersk.

Oktober, m., gs»r. -s, oktober, vinotok,
Olive, /. oliva.

Olivcn-baum, - Öhlbaum.

Oliven-krauz, oljkov vonso.

Olivcn-öhl, -r. lasko olfs. sg-rad.
Olivenpflnuzung, /l olfkov vert, oljo-
Oliven-zweig, m. olfkova vsfiea, oljka.
Olm, m., Fik. -c, moöerad; človeška ri¬
bica, moiarils,

Olmiitz, Olomuc.

Olymp (od. Olympus), -n., gen. -s, —
Kora na Osrsksm med Naosdonijo
in 'losalifo.

Olympia — kras v LIidi, 300 stadij
od mosta ,,?isa".

olympisch, «chf. oliwpski; olimpijski.

Omnibus, ^-k. -se, — tako so imo-
nuscho voliko koiijo, ki rlasti po ve-
likik mostik ob svojik urak ljudi
prsvaLafo.

Opfer, -r., Ll. - «A. daritev; dar, Lertva.
opfern, darovati, Lertvovsti.

Orakel, -r.,^>k.-sg.preroLisös; prerokba.
Orange, f. pomoranöa; — xomo-
ranLsv.

93

Örangeric, /*. pomoranLniea.

Orang-Utang, m. (oxioa) oranA-utan «.
lllvsi moL.

Orden, m., Ich. - «A. rsll. sbon.

ordentlich, ach), rvaen, roäoveo, spoäo-
r>rdnen, v roll llsvati, vrsäovati, vrs-
äiti, vravnati; — geordnet, vrsllson,
rollen; v rollu; g. Zustand, rslloven
stan.

Ordnung, Z rsll; versta. snost.
Ordnungsliebe, /i rsllolsubnost, rollov-
Organ, m., I,st -e, oroll, orZan, all.

Orgel, Z, Jil. -n, orglo (Ich.).

Orgeldreher, »?., Ich. - SA. lajnar, Zolles
va orZUos (x!.).

Orgel-spieler, »n. orZlavso.
orientalisch, allst. intoöen„
Orsowa, Orsova, Usava.

Ort, Iib-c u. Örter, Kraj, mssto;
an O. und Stelle kommen, priti äo
namonssnoZa mssta; anO.nnd Stelle,
ua msstn.

Ost, M.., ASN.. -cs, v^boll; striveo (votsr).

Osten, m., i/s«. -s, vüboll, mtost; von
O. her, oll villiolla,

Ostern (I?b), volika noä.

Österreich, Avstrija, L.vstrisanssto.

Österreicher, pst - SA. ^vstrisaireo.
österreichisch, «llp. avstrlssnssti.

Ostcr-tag, 7». llan vstassnsa, vvlista ns-
llolsa.

Ostiake, M., pst -n, Ostsast; -- 0. so
öullssto pismo na arissstom Unsstsm
v topolsstss in tomsstvs Zubornil.

Ostindien, Vrbollua Inlliss, (vnbollu.
östlich, ach), v^bollen; — ach?', proti
Ostrawiese, /i Ostrovssta lost»,
oval, achs. pollolZasto ostroZsl, sssast.

P-

Paar, ,n, pst -c, äv osica, sollov, xar;
llvoss. llva; ein P. Strümpfe, sollns
noZavics; P. und P., llva in llva;
— rnllecst «chch. stasta llva, nostvlisto;
ein paar Tassen, nvstollsto sstnllvlic.
haariveisc, ach«. šparoma, po llva in llva.
Pacht,»»., As«, -cs, od. /'„pst-en, ^astup,
nasom; ctivas in Pacht n., v nasom
vrsti leas.

Pacht-geld, «. nassmseina.

Packen/ popasti, v-Zrabiti, ugrizniti; —
vstlallati, vloLiti, spravljati, pobrati;
sich p., pobrati so.

Pack-leiuwand, platno ra povisanss.
Palais (st. palö), m. - Palast.

Palast, m., pst Paläste, palaöa, Zrall.
Palästina, Ualsstina.

palatinisch, cnlch. palatinssti.

Pallas Athene, Ualalla Ltsna — bei
Oisova, stropsta in mollra boZinsa.
bi so so Lastil vsast, stllor so so poöal
r llusovniin llolonr.

Pnlm-baum, »»,. palmovo llrsvo.
Palme, /'. I>alma (llrsvo).
Palmen-blatt, -r. palmov list.
Palnien-Hain, nr. palmov xas.
Palmenstadt, /i palmovo mssto.
Palmhirn, «., gs>?.. -s, palmovo soäro.
Palm-kohl, m. palmovo xsrss.
Palm-sonntag, »n. ovotna nsllolsa.
Palm-stamin, »r. palmovo lloblo.

Palm-tvcin, M. palmovioa, palmovo
vino.

Panier, chst -e, rastava, banlloro.
panischer Schrecken - nsssli strab, ?ona.
Panorama, -r. rar^lsll; svoto^or.

Pantoffel, m., SA. pantoksls, sber-
pstels.

Pantvffelholz - Korkholz.

Panzer, »?., ^>?. - SA. oblop.
Pauzerartig, «ch/. oblopu xollobeii.
Papagei, ??r., ^>l. -c, a. -en, papiga
Papagei-art, papiLsa versta.
Pnperchen, «., Lil. - SA. pspiLioa.
Papier, -r., -c, papir, starta,

papicrnrtig, crchch. papirn polloben.

Papier-blatt, «. paplrov list; l. papira.
Pappel, /'., Jist -n, topol m. in /'.

Papst, M., pch. Päpste, papsL.

Parade-bctt, «..parallnapostolsa — slo¬
vesno o^alssan mortvassti ollor.

Paradies, »., Jist -e, ras.
Paradies-Vogel, »?. rasssta ptioa.

Paris — Zllavno mosto na lpi-^noonstoni.
Pariser Fuß,»??. paillr.sti örsvels (- 1.027
naseda). sparlamont.

Parlament, «., Ich. -e, llerLavni rbor,
Parlaments-Herr, »r. nbornist.

Pnrnassns — lirlb na Lorsstoin, ns llaloö
oll mosta „QM".

Partei, /'., Ich. -en, stransta.

Pass, »?., I?st Pässe, sotsssta, prolar.
Passau, lstasov — mssto na Lavarsstsm.
passen, einem, prilegati so, pristosati
(-stosim), solliti, prav bitt, sxollo-
biti ss; — passend, acst/. priloLen, pri-
stiallcn, spolloben; passenderOrt, pri-
stlallno mssto.

S4

passen, auf einen, pariti na koxa.

passieren, D/.nl. sein, iti(skoüi kaj; okoli,
ruimo Losa).

passlich, ach', prikladen, prav. feek.
Pathe, m.. Dl. -n, kum, boter; kerZesn-
Paiicnt, m., Dl. -en, bolnik. fbalen.
patriarchalisch, ach. oöakovski, xatriar-
Patrizier, in., Dl. - «</. vlastelin, xlomiö,

Patricij — tako so rvali v Rimu po¬
tomci pervotnib rimskib rodovin.

Patronentasche, kontus, patronjak.
Pech, m., A«»n -es, (kubana) smola.
Pein, /. muka, bolečina.

Peitsche, die, korabaö.

Pcitschcn-Hicb, m.. udarec r biöoin.

Peitschen-knall, m. xok a. pokanj« r
biLsm.

Pelopidas — slaven tebanski vojvoda.
Peloponnes, ksloponsr — polotok
v juLnsj Ooröii, rdaj Lloroa.

pcloponnesisch, ach. pelnponorki.

Pelz, m., -4.-e, koLub, koLnbovina;
koLa, (ock voce) runo.

Pelz-Werk, n. koLukovina. f(pri uri).
Pendel, Dl. - sg. nibalo, nopokoj
Pcndel-uhr, ura r nibalom «. nspo-
kojsm, stenska nra.

Pension, /i, Dl. -en, pokojnina; pokoj.
Perle, /. biser.

perlen, iskriti se, prašiti ss, inorsti
(morim).

Perlcn-Chliuder, m. obrobek ir biserov,
perlenreich, ach/, biserov bog-at.

Perlen-schnnr, /'. biserna nir, b. trak.
Perl-muschcl, /'. (Školjka) bisernica.
Perser, m., Dl. - «y. l?orrijan.

Pcrser-krieg, >». vojska s K>errijani.

Persien, ksrrija; -persisch, ach. xer-
rijanski, porrijski.

Person, D/. -en, oseba; weibliche P.,
Lsnska.

Peru — republika v jnLnoj Omoriki.
Pest, /i, Dl. -en, kuZa.

Pesih, (mesto) I'ost.

pesthauchend, ach. kugosopen.

Petersburg, kotroZrad.

Pcterskirche, cerkev sv. l?otru.

Petz, m., Dl. -c, medved.

Pfad, m-, Dl. -c, stsra.

Pfahl, i«.. p/. Pfähle, Kol.

Pfand, »t.. Dl. Pfänder, rüstava. xalo-^.
pfänden, rarubiti; rubiti.

Pfanne, poimv /'.

Pfannkuchen, m., Dl. - pouovnjak,
mlinec.

Pfarrer, Dl. - sg. Lupnik, kajmoLter.
Pfau, m., Dl. -e, od. -en, pav.

Pfeffer, m., pen. -s, poper.

Pfeife, /) piščal»; pipa, lula; — Pfeif¬
chen, m. pisialka; pipica.

pfeifen — pfiff; habe gepfiffen —, pi'
skati, LviL^ati; svirati.

Pfeifen-kopf, m. pipa, lula.

Pfeil, »?., Dl. -e, puSöica.

Pfeiler, m., Dl. - sy. steber,
pfeilschnell, ach. biter ko strela.

Pfeilschnelle, strelna Introst; mit P.,
bitro ko strela.

Pfennig, »n., Dl. -e, vinar; psnW, boliö.

Pferd, »r., xl. -e, Kons; — Pferdchen, -r.
konjiöek.

Pserde-dieb, m. konjski tat.

Pserde-Haar, »r. konjska dlaka; Lima.
Pferde-markt, M. konjski ter^ a. sejw.
Pfiff, Dl. -e, pisk, LviL§; /.vijaöa.
pfiffig, erch. premotöu, 2vit.

Pfingsten (xl.l, binkošti (Dl.)/., äuliovo.

Pfingstzcit, /. binkoStni öas. fskev
Pfirsich, /I, Dl. -en, a. »w., Dl. -e, brs-
Pfirsich-baum, >n. breskev, breskovo
drevo.

Pflanze, rastlina, rol /), selisLs, bi-
lina; — Pflänzchen, -r. rastlinica.

pflanzen, vsaditi; einen Garten pfl.,
vert nasaditi a. narediti; — nb«. -r.
sajenje.

Pflanzen-art, /. rastlinska versta.

Pstanzenkost, /'. rastlinska brana.

Pflanzenmasse, /i rastlinji kup.
Pflanzcn-reich, n. rastlinstvo.
Pflanzenwelt, /. rastlinstvo.

Pflanzer, m., Dl. - sp. sadivec; nasolirik.

Pflanzschule, /'. sadisöo; drevesna sola.

Pflanz-stadt, /) naselbina.

Pflanznng, /) sajenje; rasad.

Pflaster, »., D/. -- sp. prilspek, ma/nlo;

— tlak, dlaLba.

pflastern, tlak delati, dlaLti; gepfla¬
stert, dlaLon.

Pflaume, /l sliva; Lvsplja.

Pflaumcn-baum, »r. sbva (drevo).
Pflaumen-branntweiu, m. slivove«.
Pflege, /l brana, x-oj, stroZa, postroLb».
Pflegciiltern (Dl.), redniki <Dl.).
pflegelustig, ach. postrvLIjiv.

pflegen — Pflog u. Pflegte; habe gepflo
gen n. gepflegt — 1) einer Sache
st/e».), bisw. a. etwas, opravljati,
oskerbovati, varovati; streči jkomu),
postreii; gojiti kaj; nLivati, der

95

Ruhe pfl., počivati, — sv tebpomonib
>'časib, v raänjib dveb xa navadno
krepak (st.)'; — 2) sschw.), navajen biti,
navado imeti; — (pogostoma se v
isw pomenu tcnli nadomostuje / ite-
rativnimi glagoli, u. pr. ich pfl. zu
Zehen, bodim).

Wrge-vatcr, M. rednik.

Wegezeit, /. čas gojenja.

Pstegling, M.., pi. -e, gojenec, rejenec,
pitomec.

Wicht, /l, pi. -en, dolžnost.

Wichtucrgesscu, ach/, nevesten, nemara-
choč ra dolžnost. sganje.

hstückcii, tsrgati; skubsti; — ».'5s. n. ter-
Pslug, m., pl. Pfluge, oralo, plug.
Wigen, orati.

Pflugschar, /'., v/, -en, lomež, ralo.
Pforte, /. vrata (p/.).

Pfote, /'. lapa, noga. skal (in.).
Pfuhl, M., pi. -e n. Pfühle, mlaka, luža,
Pfühl, M., p/. -c, podglavnik; Klopica.
Pfui, rwtech. koch

Pfund, n., pl. -e, tunt, libra.

Phalanx, /'. talanga — vojskin ra/po-
rsdek, obstoječ 12 več gostili voja-
skib vsrst.

phantastisch, ach. kantastičen, sanjarski.
Philäner, pl. - sp. b'ilön (- Llavo-
ljub); — philänisch, ach. ülsnski.

Philosoph, »r., pi. -en, modrec, modro-
slovec. sldolijev (Lolncev).

Phoebus '— priimek Apolonov in pa
Phokis, kokida — pokrajina v Oorčii.
Phönizier, m., pi. - SA. ksničan.

Piaster, -n., p/. - sg. piastsr — spanski
denar /a 2 gld. 18 kr., turski pa na
10 kr. a. v.

Picken, kljuvati; robati,
piepstill, ach. tib kakor pena.

Pilger, m., p/. - «A. roinar, po^>otuik.
pilgern, p/'. ut. haben ii. sein (vgl. flie¬
gen), romati, popotovati.

Pilgrim, m.. xk. -e, - Pilger.

Pille, Pillcheu, Pillclein, n. svalček,
kroglica (zdravila).

Pillnitz, kilnica — vas 2 uri od vra-
ždan skraljovskiin polotnim gradom.
Pilz, »n, pk. -e, Zoba, gliva.

Pirnaer Schlag, m. pornski los «. gozd.
Pirnaersiraße, /'. xernska oosta.

Pisailg, M., c/em. -s, innza, rajska smo¬
kva - s kmnaram podobnim sadoin
(bananami) smokvovega (iigovega)
okusa.

Pistole, /'. samokres, piStola.

Plage, /. nadloga, težava, muka.
Plagc-geist, M. mučitelj, nadložnik.
plageii, muditi, truditi, trapiti, terxin-
öiti, naälvAovati; der Geplagte, t«r-
pinso.

Plan, -c n. Pläne, nadeit, osno¬
va; namvra, naklsp; ich mache aller¬
lei Pl., mno^ako premisljujsm skako
6a bi kaj irversil).

plan/ach. raven; proprost, fasen.
Platina, ch. platina (kovina).

Platschen, plätschern, pljuskati; dokotati
(po vocli).

platt, ach. plosöat, sxloskan, plan; pl.
Wahrheit, Zola rosnioa.

plätteii, ploskati; — likati, Z-Iaeiiti;
schön geplättet, lopo polikan spopo-
Alan).

Platz, m... ^iil. Plätze, prostor, mesto;
terZ; Pl. machen, umakniti, a. umi¬
kati so; — Plätzchen, »r. prostoröek,
mssti.es.

planderii, blsbstati, klepetati.

Plaiieiischer Grund, plavsnski äol —
lepa clolina ob rokiListriei mell vosjo
,,klauen" in roko „ll'baranä".

Plebejer, m., - SA. prosti», prostak,

plebejec; — pl.so bili v starem Rimu
prsbivavci nižje vsrsts nasproti Pa¬
tricij sm.

Plebs, prostinstvo, prostini spi.),
prosto ljuästvo; čeru s/)).

plötzlich, «ch. naZel; nepričakovan; —
acir. na enkrat, na na^loma, na ce¬
lem; kar. solikan.

plump, ach. navaljen, novkieten, no-
pliiudern, pleniti, opleniti, oropati.

Plünderung, /'. plenjenje, ropanje.

Pöbel, m., Asm. -s, llerbal /'., čer»
^-lata.

pochcu, tolči, terkati; ranasati so na
kaj, košatiti so s čim; — nbs. 1». tol¬
čenje; pbanjo.

Pocken sp/.), osipics sp/.),
poetisch, mH', pesniški.

Polar-gcgend, /'„tečajni «. polarni kraj.

Polar-kreis, m. tečajnik.

Polnr-volk, m. polarni naroči.

Pole, «»., p/, -n, koljak.

polieren, Zlaäiti, shladiti, /loščiti, /li¬
kati. szK'lajsnost.

Politur, /l, p/, -en, glajenje, loščenje;
Poller, »»., p/. - ,sy. uio/nar.
Pvller-schnss, -n. strel / mornarjem.

V6

polnisch, crch/. poljski. sxlavnik.
Polster, 7». od. n.,Fl. - «A.blamna; pod-
poltern, ropotati, rsrsajati.

Pomp, m., Aen. -es, krasota.

Pompejns — slavni Limljan, r. I. 106,
um. 1. 48 pr. Lr.

populär, «ch/. preprost, priljuden.
Poren (Fl.), potne luknjice, potnies (Fl.),
porös, ach/. luknjičast.

Porscnna — vladar v mostu Olusium
v Iltrurii.

Portion, /), Fl. -en, obrok, delsL, kos.
Portugal, kortn^alsko.

Portugiese, m., Fl. -n, kortu^alee.
Porzellan, »u, Aon. -cs, porcelan.
Porzcllansammlnng, /i Zbirka poresla-
novine.

Posse, /.burka, sala; —P. treiben, burko
vAanjuti, norce briti; ubs. n. v^a-
njanjs burk; burke.

possierlich, arlch. sinssen, šaljiv.
Postclberger, ach/, postoloxertski.
Posten, m., Fl. - «A. mesto, stan, sta-
lisčs; straLa; .sluLba.

Posthorn-ton, in. xlas postnega roxa,
postieren, postaviti.

Post-meister, M. poštar. sposta.
Poststation, /., F/, -en, postim postaja,
Potvsi — mesto vjuLnoj Omoriki s slo-
voöimi srsbsrnimi jamami.

Pracht, /. krasota, velika lepota; xi-
rdavost.

Pracht-geficder, n. brusno poijs.
prächtig, ach/, brusen, sprvlsx, lex.
prachtlicbend, ach/, brasotoljuben.
Pracht-saal, in. veličastna dvorana,
prachtvoll, ach/, brusen, sprelep.
Prag, (mesto) kraxa. sdonar bovuti.
prägen, vtiskati, vtisniti; Geld pr.,
Prager, «<lch. praLki. sliti so.

prahlen, bvastati (se), balisti ss, bva-
Prahler, »r., Fl. - sp. bvustavoo, babaö. i
Prälat, »»., Fl. -en, prelat. sso. j
prangen, ponujati so, dičiti se; svetiti
prasseln, prusbetuti, polckjati, poboti,
prassen, potratljivo Livoti; mit Jahren
pr. wir, na ostajanje imumv Ist.

Prasser, in., Fl. - SA. potrutnib, r;aprav-
lsivee.

Prater, >»., Aon. -s, pruter — veličastni
oll cesarja loLela II. I. 1766 naprav-
ljoni parb (veit) na Dunaji.

Prediger, m., Fl. - SA. pridigar, pro-
povodnik.

Predigt, /., Fl. -en, pridiga, propovsd /'.

Preis, -n., Fl.-e, eens; sluvs, bvala;
elsrilo; der Pr. steht höher, cona je
večja; nm jeden Pr., po vssbsj osni,
preisen — pries; habe gepriesen —, oo-
niti, bvaliti, slaviti, Šteti.

Preis-geben*, prepustiti, isročiti, dati.
Prcmysl Ltakar II. — češki brali 1.1258
do 1278.

Prcssburg, ?oLnn.
Presse, /. stisbalnios.

Pressen, tlačiti, stiskati, Loti (Lmsm);

Trauben pr., grordjo mastiti a. m-
mastiti.

Preußen, krusija, krnsko.

Preußisch, acl/. pruski. sin karidov oče.
Priamns — trojanski kralj, Ilobtorov
Priester, »r., Fl. - »A. dubovnik; (nF«'

Aanslnlt casr/r) Lrsc. snisčo.

Priester-Haus, n. dulmvččnica, semi-
Priesterin, Fl. -neu, Lrioa.
priesterlich, ach/, äubovsbi, eluboven.
Priester-orden, m. äubovsbi reä.
Pricstcrschast, äubovseina; äubov-
niki (Fl.). svanjs.

Priesterweihe, /) mssnikovo posvoöe-
Priestcrwohnung, /) äubovnisko stano-
valisöo.

Prinz, m.,Fl.-cu, knor; kaiserlicher Pr.,
oesarjoviL, königlicher Pr., kraljoviö.

Prinzessin, /), Fl. -neu, bnsZinja; oosa-
riöina, braljiöina. sprsästojnik.
Prior, m., Aeir. -s, Fl. -en, samostanski
privat, achch. nasobon; der Pr., Lssobnik.
Privilegium, n., Ao», -s, Fl. -gien, pri-
vilsAiju, posebna pravioa.

Probe, sbusnja, poskusnja; doba^ ;

Proben machen, sbusati.
probieren, sbnsiti, poskusiti.
Probst (od. Propst), m.,Fl.Pröbste, prost.
Procedur, /., Fl. -en, postopanje, rav¬

nanja. sj ov in Lmulij sv oLs.

Prokas— 14. albanski kralj, lilumitor-
Promenadc, - Spaziergang.

Prophet, nn, Fl. -en, prorob, prsrob.
prophetisch, ach/. proroSki.

prophezeien, prerokovati. srokba.
Prophezeiung, prerokovanje ; prs-
Provinz, pl.-en, oblastnija; pokra¬
jina, (ioLola.

Prozess, m., pl. -e, pravcla, toLba.
Prozession,/., pl.-en, sprevod, proeesja.
prüfen, sbusati, skusiti, preskusiti;

vprašati, irpraäsvati; ich schicke einen
Prüfenden Blick auf das Leben, vest
irprassvaje sv orrein na Livljsnjo.

97

Pruf-stein, m. poskusni kmnon; einen
Pr. wirst dn finden iin Gebet, skusil
bolles un molitvi.

Pyüsuug, /l skuSnsn, i^rpit.
prügeln, tepsti, pretepati.
Prunk, m., Asin -cs, blesk, sisasnost.

Publius Cornelius Scipio — s xriiiu-
lwm „^t'rioanus minor", slavni pro-
wa^aleo Larta^s.

^Udel, m., ps. - «A. kocler. fllnik.
Pulver, n., gen.-s, prali, stupa; smo-
Pnlver-dampf, 1». smollnikov äiin.
Pulver-korn, -r. smolluilcovo risrno.
Pumpe, /l sesavka. fsavka.

Puiupcn-wcrk, ». sesavna masina, ss-
punisch, «ch. punski, kartaLanski.

Punkt, m., -e, piku; mesto, inostioe,

strun /.; rsb/l

pünktlich, ach. toben, natanLen; — allr.
toeno, ns, tanko, ob pravem easu.

Pünktlichkeit, toönost, natanönost.
Puppe, /l öeöa, punioa; mosiö, buba,
pups.

Purpur, »n., pen. -s, bsAer, skerlat.
Purpurfarbig, ach. skerlatno ruclsö.
Purpur-klcid, n. skerlatno oblsSilo.
purpurn, all,/. bahren, skerlatsn.
pnrpurroth, ach. skerlatno rnäoö.

Pnßta, /i pustu — tako so 2ovs na i
OAsrsksw vsaka peseona ravnina
nolouiinl tratami.

Putz, nr., As«, -cs, lisx, lepotiöso.
Putzen, öelliti, öistiti, suaLiti, lispati.
Pyramidalisch, ach. pixamicleu.

Pyramide, piramilla.

Pyrenäen O-P), kirenosv l^P).

Pyrrhus, ?ir — Krals spirski, um. 1.272

Pythagoräer, m., pl. - «F. l?itL8orsan.
Pythagoras, kita^ora — starollavni

mollroo, ros. okr. 1. 570 pr. Lr.

Pythia — Lrioa (llnbovniea) v Oullib,
kl so ns trinoLsi solle oil pars is same
pribasasocs navänsona uprasasoöim
prerokovala.

pythisch, cech. pitiski. llolüski.

G. !

Quader, »n., Lil.-sr/ , od. -n, pli-
tnsak, kvaller, t. s. ns 4 otslo vrWSn
kamen. skost.

^lual, /., Kl. -en, muka, terplsense, brit-
yualen, mnbiti, trapiti.

i Quäler, »!.,^,k. - «g.inuöitols, stisksc ec.

i Qualm, m., Aen. -cs, puli, sopsr, lliin.
qualmen, s-i/l m. haben), lcsäiti ss, vs-

j liti ss.

qualvoll, «ck.f. inuöen.

j Quantität, /., Ll.-en, Icolikost; mors;

i velikost, mnoLtvo, obilost; in kleinen
Q. durchsuchen, v msnsZili oääelkili
preiskati.

Quarncro, m. kvarnerski rsliv — v lls-
ärsnskem morsi msä Istro in lrorvst-
skiin priinorsom.

Quell, m., -c, - Quelle.

Quelle, /l vir, vroleo, stulienee.

quellen — quillst; quoll; bin u. habe ge
quollen (vgl. fliegen) —, kipeti, vreti ;
esäiti so, tobi. fäsnenst.

quellcureich, «ll./. stuäenvev boAst, stu-
Quell-wasser, n. stnägnbins.

quer, ach', xoprebsn; — ackv. vxrök,
nsvprsk, preko.

Quer-bnlken, -n. poxrseni trsm.

Quere, /. vprcks, poproöse; was ist dir
in dieQ.gekommen '?kss tiso nsvrkriL
prišlo? in die Läng' und in die Q.,
vräolL in poprek; lo-iLom.

Qner-sack, w.. bissAs.

Qucr-streifcn, ui. poprsvns pro^s.
querüber, «äv. vprok, poerön.

Quirl, od. Querl, . m. , p/, -c, rvAlies,
rsLtoxlss; (die Äste) bilden Q., stosö
v kro^u okoli äedls.

R.

Rabe, ur., pl. -n, kroksr, vrsu.

Rabcnaner Grund, in. rsbonovski äol.

Nkacc, /l pleme, pssmo.

Rache, /i mest /l, mssöovsnso, osvotu.

Nacl;c-engel, »t. sntzvls msZbovsnss.

Iiacl;en, in., ^il. - si/. Lrvlo, xolt.
rächen, etwas, mestiti, mssbovsti, osvo-
titi skus); sich au einem, masösvati ss
nsä kom. stsls, osvstnik.

Rächer, »r.,^il. - sc/, inasüsvsvso, mesti-
Rache-lvd, »n smsrt </.) mssöovsnss.
rachsüchtig, «ch. unMsvsven, mestlsiv.

Rad, »., ^il. Räder, Kolo; — Rädchen,
Rädcrchen, n. kolssos.

Rädc-arm, nr. motsroAS. roZovils.
radförmig, ach. kolosu poäoben; kskor

Kolo. skixsti.

ragen, m. haben), molsti, Sterleti;
Rand, in., -is. Ränder, krss, rod.

7

98

Rang, «M. -eS, verstg, rsä; stau,
«lostosonstvo, Last /'.

Rank, m,, ^>k. Ränke, splvtks (pH), Avi-
saöo (pH). sinati se.

ranken, od. sich r., ovisati so, opriso-
Raukcn, m., pk.-SF., la. Ranke, /.),
vrtiva, rovioa.

rasch, ach. diter, na^el.

rasen, «livsati, bosnoti, noroti; — ra
send, ach', dosen, Hut. s«!ern (»».).

Rasen, m., pH - «A. trava, trata; ruLa,
Rasenlage, /'. versta ruso, rusina.

rasseln, roLlati; ropotati.

Rast, pk. -en, povitek. spoöitek.
rasten, poöivati; — vb«. -«. povivausv,
rastlos, ach. noprostan, noprvnolian; —
««kr. bror povitks, noxronoboma.

Rath, nn, pH Räthc, svot; svötulk, svo-
tovavev; svvtovavstvo; zu R. halten,
varovati; jetzt ist guter Rath theuer,
Aelas s! so toLka pomagati.

rathcn — riithst; rieth; habe gerathen —,
svotovati; ugibati, uganiti; zu r. nus-
gcbcn, u§anko nastaviti.

rathsragcn, ra svot poprasati. sstisa.
Rath-haus, rn svotovavnioa, inestira
rathschlagen (schwach, p/i habe gcrath-
schlaak), svotovati so.

Räthscl, -r., pH -- «A. uganka, Austaviva.
räthselhaft, ach. nvAapopacklsiv, örulen.
ratysnchcnd, ach. svota iseov.

Ratte, h. porisana, stakor.

Raub, »n, Aon.-es, rop; plo».
Raub-burg, /l roparski p-raä.

rauben, (po sili) VAoti a. somati; ro¬
pati, pleniti, vploniti.

lliäubcr, nn, pk. - «A. ropar, tolovas,
raAbosnik.

Räuberbande, trop roparsov; roparsi.
9käubcr-haus, ». roparska kisa,
räuberisch, ach. roparski.

Raub-fisch, nn roparska a. usodna rida.
Raub-gesiudel, -n roparska eierlial.

Raubgier, h. ropaLvlsnost.

Niaub-rittcr, nn ropasoäi vitor.

Raub-säugethier, ». rvvr (f.) sesavka.
Raubsucht, h. ropaÄolsnost.

Ranb-thier, ». Avvr ; usväna Lival.

Ranb-vogel, NN usodna a. roparska
ptioa.

Rauch, nn, gen. -es, dini, öad.
rauchen, kaditi so; kaditi.

räuchern, kaditi, okaeliti, posusiti, po-
voditi; geräuchertes Fleisch, okasonu
«. povosono mosv.

Rauchsäule, dinmi steber, kvišku ki-
povi dim.

raufen, rovati (rusoin), puliti; sich r.,
puliti so, rovati so, terxati so.

Raufer, nn, pH - «A. rovsvee, protepa-
veo, raAbosnik.

raussiichtig, ach. rovaven, pulsav, rar-
boseu.

rauh, ach. hrapav; vstsr; kosmat; su¬
rov, uootosau; neprisoten; r.Stiinnie
drii>av p;las; r. Zelt, neprisotno vrems'

Raum, M., pk. Räume, prostor; pru-
Anota.

räuinen, etwas, sprazniti, popustiti
(kas), llinakniti so (in äosa).

rüinuig, ach. prostoren.

Raupe, /l Zosoniea.

rauscheu, sumoti, bobnoti; — r-bs. n.
sumonss, bobnonss.

Raute, rutioa (rastlina).

Rebe, /. terta, lo^a.

llieben-laud, u. viim^raäi 0>k. nn).

Rebeil-laub, »r. tertno porso.
Rebcnlaube, /. lorm.

Rechen, nr., - »A. xrablso (ji?.).
Rechenschaft, oelxovor.

rechnen, rastati, ravuniti, stoti; auf einen
r., iianosti so na ko^a; auf Velvh-
nung r., plavila umlosati so; von da
au gerechnet, oä to<li rastaso a. ra-
ösnsi stoti.

RcchuungS-bucl), n. Kusina r ravuni (o <lo-
boäkill in stroskib).

l recht, ach. prav ; ^ur8ten; priklaäen, spo-
suben, (loder; —äosen; die Rechte,
(losniva, pihava roka; — es gab rechte
Beute, I>i1o sv kas pivna; — arin,
prav, äodro; sako, Avlo; einem etwas
r. machen, vstrovi komu.

Recht, -e, pravo, praviva, prav<la;
du hast R., prav imaš; R'. geben, prav
«lati, priteräiti; R. sprechen, soäiti.
pravivo äeliti; init allem R., po vsss
pravioi.

l rechtfertigen, oxraviöiti.
Rechtfertlgung, /'. opravivba.
Äkechthaberei, prvpirlsivost, svosogla-
vnost.

rechts, u«kr. na ilosuo «. pravo,
rechtschaffen, «ch. postsn, praviöen.

l Rechtschaffenheit, postsnost.

l rechtzeitig, «ch. o pravom Lasu; — «ch-
pravoLassn.

recken, raAtsMnti, iAlokniti; sich r., raA-
torati so, Iseati se.

99

Nchc, / govorsonso, govoriva; govor;
Mr R. stellen, na odgovor pozvati;
odgovor tirs ati (od koga); die in R.
stehende Pflanze, ta rastlina, o kto-
sg govorsonso.

teden, govoriti, meniti so; — nbs. u.
Mvorsonsv.

-neocns-art, /. rok, rokava; pregovor,
tedlich, rrd^. posten, praviösn; ich meine
es r. mit einem, dobro boöem Koma.

Redlichkeit, /) poLteno»t.

chedner, M - «A. govornik.

Rednertaleni, n., Arn.. -es, dar govor¬
ništva, govorništvo, (den, ganiti so.
tege, «d^f. zivaben, Lil; Kister; r. wer-
negcl, F>f. -n, pravilo, vodilo; in
der R., navadno, v obLs.

tegellos, ad/. brozpravilen, nereden,
tcgelmnßig, ad/. i>ravilen.

tegeln, vroditi, vravnati; geregelt, ad/,
dobro vrvdsen.

tegen, ganiti, gibati; die Hoffnung r.
sich, nadosa so vzbusa.

Regen, M., -d. - «A. deL.

rcgenarm, ad/. deiisa stradasoL.
Regen-bogen, ur. mavrioa, niavra.
Regen-gnss, ,u. i>loba, nativ.

Regensburg, Ilezno; — Regensburger,
ar!-, rszonski.

Regcu-tropfcn, m. kaplsa dezs».

R'egen-lvasscr, n. dszovnioa.

Negen-wctter, rr.dezevse, deL; sie machte
ein Gesicht wie 3 Tage R., zakrvm-
Ala so so kakor tridnevni dsz.

Regenzeit, /. deLovni Las.

tegicrcn, vladati, gospodovati; keriniti
(n. pr. ladso), voditi, ravnati.

Regierung, /'. vlada; vladanse.

Regierungs-nlgndat, »r. vladni ukan;
(ein R.) ergehen lassen, razglasiti.

Regiment, r/ew. -s, vlada; ein mit
des R. führen, inolrko a. volsno vla¬
dati; — -d.-er, (vosaski) polk.

tegnen; es r., dez gro; deznse: es r.
schivach, persl (tu/, perseti).

Reh, »., -c, serna.

R'eh-kalb, n. sernsaLek, sernLo.

reiben — rieb; habe gerieben —, weil
(nranour), znivti, «lergniti, stergati;
sich die Hände r., roko moti si.

teich, ad/. bogat, prenioLen; obilen;
der RK, bogatine«. slsostvo.

Reich, -e, derzava, doLola; Kirr¬
teichen, ssLi, dosoei; inoloti, derzati;
podati, pomoliti, dati, podasati.

rcichgesüllt, «d/, bogato napoluson.
reichlich, ad/. vbil, obilen.

Üleichskrone, /. derLavna Krona.

Reich-thum, m., -thüincr, bogastvo,
reif, «d/. zrel, goden.

Reif, m., ^>!. -e, obroL, obod; — Reif-
chcn, ir. obroLek.

3keife, /l zrelost, godnost; zur R. kom¬
men, dozoreti, zur R. bringen, izzo-
riti.

reifen, F>/'. in. sein, zoreti, dozoreti; —
-;/'. m. haben, goditi, zoriti (kas).

reiflich, adv. na tanko, dobro.

Reihe, -k versta, rod.

reihen, verstiti, po versti razstavljati.
Reiher, -?r., F>b -- rg. öaxlsa.

rein, ad/. List; im reinen sein, v rodu
biti; — adv. Listo, do Lista.

Reinheit, /. Listota, Lodnost.
reinigen, oListiti; snazlti.
reinlich, ad/. Loden, List, sirazcn.
Reinlichkeit, /. snažnost, öistost.

Reis, -r., Fd. -er, mladika, Zibioa, prot;
protjo.

gleise, /'. popntovanso, pot /. in ur.

reisen, -r/. m. sein u. haben (vgl. fliegen),
popotovati, zu Pferde, sozdariti, zu
Wagen, voziti so, zu Fuß, pes bo-
diti; — der Reisende, popotnik.

Reis-Holz, n.'bosta, draLso.

Reisig, n., Asu. -s, bosta, draLso, okls-
stki (Fib m.).

Reisige, der, koussnik; oproda, srasz.
Reiß, M., --eit. -cs, lasko psono, oriz,
3lcißaus nehnren^, pobrisati so, utoöi.
Reiß-ban, ur. sosanss laskogs xsona.
reißen — riss; gerissen —; p/, m. sein,
utsrgati so; — m. haben, tsrgati,
prrliti, rovati, utsrgati; „an sich r.,
šiloma polastiti so; die Äste an sich
r., vsso k solil potegniti.

reißend, »d/. doraL, dsroL.

Neiß-saat, /'. svtva laškega psona; die
Rk strcncn, I. ps. sosati.

Nciß-schcner, /. kozelo za lasko psono.
reiten — ritt; bin u. habe geritten (vgl.
fliegen) , sozditi, sszdariti.

Reiter, »r., -d. - «y. sezdeo, koussnik.
Reiz, m., Fil. -e, mik, nagon; zanimi¬
vost; lupota.

reizen, družiti, razdražiti; nagasati;
inikati, zvabiti, napraviti. slop.

reizend, ad.-, miöen, vabljiv, prisoten,
religiös, ad^f. poboLeu.

Reliquien (-ib), ostanki (Fil. ,».).

7*

100

Rcnn-bahn, poprisös, tskalisce.
rennen — rannte; bin gerannt — , dir-
sati, tvöi.

Renner, m., L?. - «A. dirsavee.

Renu-thier, n. severni selon.

Rennthierherde, sovornoselensa öreda.
Rennthier-kuh, /. severna košuta.
Repräsentant, M.. xl. -en, rastopnik.
Reptil, ^/. -c, dvoxivka, Asiaten
Republik, /'., -en, Isudovlada. repu-

blika. svalisLs: st«>lica.

Residenz, /., -en, probivalisLo, stano-
Residcnz-stadt, /'. stolno mesto.

Resonanz-boden, nr, donisös, resonan-
Lno dno.

respectabel, «chs. spoZtovansa vreden.
Rest, »r,, ^/. -e, ostanek.

Restauration, /i, pl. -en, Kvstivniva.
retten, spasiti, oteti (otmsin), reZiti,
obranitels; rettend, rssnsi.

Ntetter, nr., I>l. - s</. sxasitels, rvsitelj.
Rettung, spasonso, otetba, olira-
nssnse.

Rettungs-stcrn, m, resnsa rverda.
Reue, /. Kes, obLalovanss.

reuen; es r. mich einer Sache (//en.), ke-
sam ss Lesa; obLslnssin leas.

reuevoll, ad^. skesan, spokoren,
reuig, achs. skesan, spokoren.

Revier, m.,))/. -e, okras, obor, srapis.
Rezept, »., M-e, rooopt, rdravuikov
Rhede, od. Nehdc, /i ladsisLs, rada.
Rheder, m., pl. - s//. lastnik ladjo.
Rhederei, /. ladjarstvo.

Rhein, (roka) Len.

Rhein-fall, »n Ronski slap.

richten, pripraviti, rroditi, vruvnati;
vberniti; soditi; sich (zn etwas) r., pri-
pravljati so; den Blick in die Höhe r.,
sei povrdviZniti; aufwärts gerichtet,
kvišku obernjsn.

Richter, m., - SA. sodnik.

Richt-Haus, n. sodniva.

richtig, ach/. prav, praviöen, pravilen;

— adv. ros, ra ros, prav, dobro.

Richtung, ?'. mer/'.. namvra; in gera¬
der R., na ravnost; nach allen R., na
vso strani.

riechen — roch; habe gerochen — , dišati,
vonjati, radisati; dukati. radubati;
ich r. Feuer, po ogwji mi disi; au
etwas r., kaj podubati.

Riegel, Ll. - »A. rapab.
Riemen, m.. - s</. jermen.

Riese, m., ^>/. -n, velikan, orjak.

rieseln, sumljati, ourljati; perZsti.

Riesen-gebirge, »r. XerkonoSi (-il. »nch
Lisrkonosks Aoro.

riesengroß, ach/, velikanski.

riesenhaft, ati/, velikanski, oZroineu.
Riesen-werk, n. vslikansko delo, stora.
Ricsenwucht, / velikanska a. oxronma
riesig, ach), velikanski.

Rind, »., M -er, govedo.

Rinde, /. skorja; (^rr rastli-ta/r) lub.
Rind-fleisch, »r. Mvodina.

Rindvieh-Hirt, »i. govedar, Prednik.

Ring, M.. xt. -e, perstan; obroL; kroA;
(prl sE»toa/t) Lion; (- Marktplatz)
ter§.

Ringel-amsel, /'. komatar.

Ringelspinuer, ?»., pl. -s</. psrstvniöar.
Ringel-tanz, m. kolo (ples).

ringen — rang; habe gerungen —, viti
so, rovati (rujem) se, boriti so; die
Hände r., roko viti; — vbs.'N. rovanjs,
vitje. (her, okoli in okoli,

rings, adv. okoli, okro^; ringsum, r. um -
Rinne, /) Llob; strugu.

rinnen— rann; geronnen — ;^f.m.sein,
tsei; — x/'. ui. haben, vodo irxusLati,
toöi.

Rinn-stein, //». skameuitnii iisak.

Niippe, /i rsbro.

Rispe, lat (m.).

Riss, m., M-e, rarpoka, röM; prask;

R. bekoulinen, razpokati se. skati ss.
rissig, »chs. rarpokan; r. werden, rar;po-
Ritter, m., pl. - s//. vitW; fahrender R.,
klativiter. ssöiila.

lliitter-gut, n. vitorko posestvo; ^ra-
ritterlich, uch/. vitorki.

Ritter-saal, uu vitoLka rborniea.

Ritter-that, /'. vitsLki Lin, sunastvo.

Rittcrthnm, ».. //en. -s, viteLtvo.
öiitus, m. »brvd. spoöioa.

Ritze, /i rarpoka; — Ritzcheu, /r. rar¬
ritzen, praskati, rüriti, skrabati.
röcheln, liropsti; xerLati.

Rock, M., pi. Röcke, suknja.

Rocken, »r., - «q. kodolsa, proslioa.

Roggen, m., A«n. -s, reL /.

roh, «dp. surov ; neotesan, rod; r. Fleisch,
surovo meso; r. Edelstein, nobruson
dra^i kamen.

Roh-eiscn, n. surovo rsloro, Zrodelj.

Rohr, -n., FÜ. Rohre u. Röhre, osv /l,
troba; terst, tsrstjs.

Röhre, eev troba.

Rohr-gewächs, n. tsrst, rogor.

101

Nohr-stengel, m. tsrstovo steblo.

Nolle, /. kolssos; ovitek; naloga; eine
N. Geldes, stsbriöek a. klobasa äs-
uarsa; er musste hiebei seiueR. spielen,
iwslsspritsm svoso nalogo; seine R.
gut sp., ckobro obnašati n. vssti ss;
eine große R. spielen, moLsvati, v
imsnu bitu

sollen, talenti, valiti; Lviti; die Augen r.,
vei obraöati; — P/l ni. sein, talenti so,
valiti so,

Nom, Rim. swikavsn.

romantisch, «ch. romantieen, öaroben,
Nvmcr, m.,Kl. -sg. Riwlsan; — Röme¬
rin, -nen, Rimlsanka.

römisch, «As. rimski, rimlsanski.
rosafarben, »chs- roLnobarven.

Nose, /. roLa; wilde R., sipek; — Rös¬
lein, «. roÄoa.

Rosenblume, /i roLa.

Rosen-kranz, m. (Paternoster). molele,
kronioa; roLni vsnso.

rosenroth, «ck^. roLnato ruüsi.
Rosmarin, m., A««,. -s, roLmarin.
Ross, »u, xl. -e, Kons.

Rosfcs-zügel, m. uscka.

Ross-gestalt, konsska poäoba.
Ross-Hirt, m. konjski pastir, konskir.
Rosskastanie, /) clivsi kostanj.
Rosstäuscher, »?., Konsar.
Rost, m., gen. -es, rusa.

rösten, praLiti; prodati; opstzi.
rostig, «ck^. sarusavöl, rusast.
roth, nck.s. ruäov; das R., ruäseina.
rothbraun, «ckj. ruäsökasto rusav. rus.
Röthe, /) ruäoöioa; Lar.

Roth-Eibe, /) tisa.

röthen, poruäsLiti; Erz r., ruäo pra-
Liti («. rostati); sich r., rneioti. oru-
cksti, straruckoti; Lariti ss.

Roth-fnchs, m. rusäva lisioa.
rvthgelb, »cis. ruäsökasto rnmon.
rothgran, ackch rmloökasto siv.
Rothkchlchen, u., xl. - s§. tasöioa.
Rvth-kopf, i». rusaveo, ruseo.
röthlich, crckch rmlsökast, ^srucköl.
röthlichbraun, «cks. rucksekasto rusav.
Roth-schnabel, m. ruäsöoklsuneo.
Rübe, repa.

Rübezahl, m. Lräkonos.
rücken, pomakniti, prsmakniti; — p/.

m. sein, pomakniti ss; pomikati ss,
iti, stopati; rnleniti, strosuiti ss.

Rücken, m., Ll. - «A. bsrbst; (^ri Avri)
grsbön, slsms; (pri moÄ) til (m.).

j Rücken-feder, /. berbtno psro.

Rückkehr, vernitsv, povratek; nach
der R. begab er sich, vsrnivsi ss ss sei.

Rückseite, /. rsclnsa stran.

Rücksicht, f., pl. -en, omr: mit R. dar¬
auf, glsäönato. skss).

rücksichtlich, ackv. glsckö, r orirom (na
Rück-stand, m. ostanek.

rückwärts, acke. na^as; rackss; r. liegend,
nasas poloLon.

Rück-weg, M. xot naras; vsrmtsv, po¬
vratek; sich auf den R. machen, vsrniti
ss, na^as ockpraviti ss.

Rück-ztlg, M. vernitsv; umik (vosskin);
sie begannen den R., v^ävignili so »s
proti ckomu.

Ruder, »r., - «A. vsslo.

rudern, (p/i nr. haben), vsslati; (r vs-
slom) Anati.

Rudolf (von Habsburg) — prscksä nass
ossarsks roäovins, r. 1218, um. 1291.

Rist, m., -c, kliv, pvLiv, Alas; slava,

ims; im üblen R. stehen, v slabem
imenu biti ; er stand im R. des Rcich-
thums, pravilo ss ss, cka ss bo§at.
rufen — rief; habe gerufen — , klieati;
vzklikniti, nanpiti; poklioati.

rügen, g-rasati; oeitati.

Rügenglocke, /) ^von oöitansa <r. grase.

Ruhe lod. Ruh), nrir, pokos, poöi-
vanse, poöitok; mirnost; in R. und
Frieden, v miru in pokosi.

Ruhe-kisscn, n.. blarina.

ruhen, mirovati; poeivati; die Last r.
auf Jemandem, brsms sloni na Lom;
— vbs. poeivanss.

Rrlhe-sitz, »n. poöivalises.

Ruhestätte, /) poSivaliscs.

Ruhestörer, ^>k. - sg. kalivso miru,
v^nemirovavee.

Ruhezeit, /l öas xoöitka.

ruhig, nck;/. miren.

Ruhni, »u, Ae». -es, slava.

rühmen, slaviti, bvaliti; sich r., bva-
liti ss; bvastati (ss); rühmend von
einem sprechen, bvaliti kog».

ruhmvoll, slaven.

ruhmwürdig, «ckch slaven.

rühren, ganiti; premakniti; isbasati;
von den Ausdünstungen r. eS auch,
ock tsga blaponsa tucki pribasa.

rührend, nchs. ginlsiv, mil.

Rühr-stock, motslo; (« mlinu) klo-
xoteo. sseros.

Rührung, ganitev; ginssnso; ginssno

102

Ruine, /. rarvalina, podertina.

Rumpf, «r., Ls. Rümpfe, trup, So!!; (u
urHÄru) Zrot.

rund, ach', okroxel, vdel; — (<rdu.) r.
um mich her, oüoli in okoli mono.

Rundung, okro^lost. föiti.

runzeln, gerbiti, ssörbaneiti, rxcrban-
Ruß, «r., As», -es, sajs (Ls.).

rußig, ach- sajast; oeadel, Sern.

Russe, ur., Li. -n, Rus.

Rüssel, ur., Ls. - «A. rilo, rilee: (pri
ÄFm/r) sesulo.

Rüssel-käfer, ur. rilekar.

Russland, Rusko, Rusija. skati,
rüsten, pripravljati, pripraviti; oboro-
rüstig, ach. teräen, krepak.

Rüst-kammer, /. orokniea,

Rüstung, /'. pripravljanje, priprava:
(vojaška) oprava, orokjo.

Ruthe, /. šiba, prot, ror§a.
rütteln, trosti, stresati; durch einen Sieb
r., presejati.

S.

Saal, ur., L/. Säle, dvorana.

Saarbrücken — mesto v pruskem Ro-
rsnji pri rvei Saar. (Lito.

Saat, /i,Ls.-cn, setev f., sejanje; steru/i,
Saaten-gefild, ir. kitno polje.

Saat-feld, »r. odssjano polje.
Saatwcide, /. paöa po sejanji.

Saaz, 2atso — mesto na severnem
tleskom.

Säbel, iw., Ls. - «A. sablja.

Sache, /. ree /., stvar /.

sachfällig, ach. tak, kije xraväo rKubil.

Sachse», Laksonsko; — sächsisch, ach.
saksonski.

sacht, sachte, adv. rablo, voljno; j>o vast.

Sack, ur., Ls. Säcke, vreöa, (kakslj); —
Säckchen, »r. vreöioa.

Sacramcnt, s. Sakrament,
säen, sejati.

Säe-mann, ur. ssveo, ssjavev. sme/^a.
Saft, ur., Li. Säste, sok; (v drevesu)
saftig, ach. soöen, soönat; mskön.
saftreich, ach. soöen, soLnst.

Sage, /'. pravlioa, pripovedka.

sagen, reSi, djati; povedati; naruanitl;
man sagt, pravijo.

sägen, Laxatl; s. n. gesägt.

Sagengcschichte, basniötvo, xrav-
lieo l/rs.l.

sagenreich, ach. pravilo boxat.

Sägespäne (Ls.). Lapanje.

Sago, ur. 8SAo.

Sagopalme, sadova palma.

Sagunt — nekdanjo inosto v Lispanü
Sagunter, ur., Ls. - SA. Kaxuuean.

Sahara, /l Labara — pusvava v se-
vernsj Lkriki.

Sahlweide, iva.

s Sahlweidenblattkäfer, Ls. - SA. lvio.
Saite, /l struna.

; Sakarah — Kraj v Rgiptu naju^u vä
Oisvda, kjor so nalnrjamnoKo starin.

Sakrament, »., Ls. -e, Zakrament; das
hochwürdige S., sv. rešuje telo.

salamaudcrartig, ach. inovoradu po¬
doben.

Salamis, Lalamina — mali, podkvi
podobni otok nedalvö od ^tsu.

Salasche, /. salasa, kova.

Salat, m., Ll. -e, solata.

Salat-blättchen, ,r. perleo solate.

Salat-ohl, ir. olje sa solato,
salben, maziliti, iiomariliti.

Salb-öhl, »r. ma^ilno olj s.

Salmiak, ur., AS»r. -s, salmijak.

! Salz, »., Ls. -e, sol.

! Salz-bergwerk, »r. solne jame (pl.).

salzen, (schm., aber) L/i habe gesal¬
zen —, soliti; gesalzen, osoljen; slan.

Salz-geschmack, ur. solni okus.

Salzgrube, /. solna jama.

. salzhaltig, ach. solnat.

l Salzlacke, slsnamurja.

Salzmasse, /l solna zeruöa.

Salz-stein, ur. slsin kamen, solnik.

Salz-sttick, »r. kos soli.

Salz-Iverk, u. solina. fsomo.

Same (od. Samen), ur., A«/r. -ns,Ll. -n,
Samen-haar, u. soinenska kosinatinica.
Samcn-knpsel, /'. »emonska Zlavies.

Samen-kern, ur. jedro.

Samcn-kvrn, ir. (somsnskoj^erno, svino;

— Samenkörnchen, Samenkörnlein,».

(semensko) reruies.

Samcn-lein, ur. semenski lan.

Samenwollc, /i semensko kosmatinive

(pl.), s. pub. fmvujo.

Sämerei, L?, -en, semena (pl.), so-
sammeln, obirati, obrati; nabirati, na¬
brati; pobrati.

j Samincl-platz, ur. LbiralisSo.

l Sammet, Sammt, ru., pl. -e, kämet,
barsun.

Sammler, ur., Lk. - »A. nabiraveo.

los

Sammlung, /l Kira; rbirka.
mmmt, crdn. vkup; alle s., vsi vkup; —

-»'«chi. -i da/., s (Lim) vrsd: sammt
den Fischen, n ribami vrsd.

mmmtlich, en!,-', vsi (^>st).

^>anrmt-rock, Lamstova suknja,
iannntschwarz, ac//. Lern Lot Lsmst.

^amnitcr, >»., ^ok. - «A. Lamnitsan; —
ad/. samnitski.

Laniojeden (^/.), Lamossdi (P?.).
Lanws — otok pri lidisskom obrsrsi.
Samum, »?., Ae-r. -s, -samum — vroLi
^akriski votor.

^>and, M., As», -es, posek.
Sand-bank, /'. sipina, prodovina.
Land-bvden, -n. posööua tla (L?.).
Landcbene, poDLena ravnina,
sandig, «df/. posöön.

Sand-kvrn, ». rerno poska, posLelc.

San dinge, /l vsrsta peska.

Sand-mccr, in posööua morse,
sandrcich, ach/, poskovit, posöön.
Sand-stcin, m. pvsöouik.

Sandstrecke, posüoniiis.

sanft, »dch voljen, krotek, nrlren, rabsl,
noiien; nvstcrm: sanft schlafen, sladko
spati.

Sanstmuth, s. kratkost, krotkoserLnost.

Lang, m., Sänge, potjo; mit S. nnd
Klang, mod petjem in rvonjenssm;
genug mit S. und K-, dosti nss bo
petja in godbo.

Sänger, ?»., - «A. psveo.

sangfertig, «ch/. k pstsu pripravljen.

Sankt Maricnthnrm, -n, rvanik sv. Na-
^riso.

Lardes, 8ardv (2-/.) — bogato glavno
mesto nekdanjo Indijo v Llalej Lrü.

Sardinien, Sardinija. struga.

Sarg, m.,jok. Särge, rakev/., msrtv-M«
Sarkophag, M., -1/. -e, sarkofag, kamv-
nita rakev (truga).

satt, «ch/. sit; sich s. essen od. trinken,
(do sitega) nasesti «. napiti sv.

Sattei-knopf, m. kudlo, Flavios,
satteln, osedlati.

Sättigung, nasitonsv.

Sattler, -n., ^d. -- 8A. sedlar,
sattsam, ade. radosti, dovols.

Sah, »n.,z>k. Sähe, skok; stava; gosöa;
stavek, rok.

San, /., -d. Säue, svinsa; a. - Save,
sauber, «ch-. List, snaLen, ral, Isx.
Sauberkeit, f. öistota, snaLnast.
säubern, Lediti, snsLiti.

saitcr, ach/, kisel; grenak, brltsk, ts-
Laveu ; du lässest dir's s. werden, tl si
20I0 Livljonss gronis; es kommt ihm
s. an, gl. ankommcn.

säuerlich, ach/, nakisöl, kiselkast,
säuerlichsüß, ach/, nakisölo sladäk.

Säuerung, /. kisanss; zur S. führen,
rankisati.

saufen — säufst; soff; habe gesoffen —,
piti, lokati. spiti.

saugen — sog; habe" gesogen —, sesati;
säugen, dositi.

Säuge-thicr, m. sesaveo.

Säugling, m., pl. -e, äste, dosonLek.
Saugröhre, /. sesavnioa.

Säule, /l slap, steber.

Saunt, M., ^d. Säume, rob.

säumen, rolüti; — muditi so, obotav-
lsati so, meLkati;— rbs.roblsonso;
obotavljanje.

Säilre, kislina,
säuseln, önmljati.
sausen, samoti.

Save, /l Lava. , ftekoöa.

Sazatva - roka na ÖoLkom, v Veltavo
Scepter, »., - SA. Lexlo.

-schaben, stargati, skoblati.

Schacht, m., p?. Schächte, (iravpiöna. ru¬
darska) sama.

Schachtel-Holz, ». los ra skatls.

Schade (od. Schaden), Aö». -US, D/.
Schäden, skoda.

! Schädel, »r., - «A. Lrspina, glava,

schaden, škodovati, škoditi.

schadenfroh, euch/, skodorad, skodvMlseu.
schädigen, einen, skodo dslati komu,
schädlich, ach/, skodlsiv.

Schaf, »»., -e, ovoa; — Schäflein, »n

j nvLioa.

j Schäfer, M., -d. - «F. ovLar.

Schaff, »u, pk. -e, skat.

schaffen; 1> (st.) schuf; habe geschaffen —,
vstvariti, «tvoriti, narediti; umisliti;
neu geschaffen, prerojen; — 2) (schiv.),
delati; opraviti, priskerboti; spra¬
viti. spravljati; okarati; sich Bücher
sch., knjigo priskerboti si; zu fressen
fch., sosti proskerboti; Ruhe sch., mir
narediti; Hilfe sch., pomagati; auf
die Dreschscheuue sch., na nrlatisLo
spraviti; einein Ruhen sch., koristiti
K. v prid biti komu; was hast du
mit mir zu sch.? kas imaä ti r monos

j opraviti? sbnik, KIsuSar.

j Schaffner, - «A. luänik, osker-

104

Schaf-Hirt, »r ovösr

Schaft, m., pk. Schäfte, steblo; drox;

koxsiLös. sLöins.

Schale, Lasa, skledioa; lupina, Iu-
schälcn, lupiti, olupiti, mašiti, lusLiti.
Schalk, m.. Schalke, xrokanssnec.

tukee; durchtriebener Sch., proka-
nsoni ptikek. snsnso.

Schall, M., ^>l. Schälle, Alas, rvuk, do-
schallen — scholl u. schallte; habe ge¬

scholten n. geschallt —, Zlasiti so, sli-
sati ss, doneti; rapoti.

Schalmei, /i, ^>l. -en, rnrnioa, LvoZla,
piLöal /. sladsa ns voslo.

Schaluppe, Z. saluxa — noka msnsLs
Schani, /. sram (m.), sramota; srame-

Llsivost. sliösk. -

Schämcl, m., - SA. podnornik, sto-

schämen,sich, sramovati se ; sram (mo)so.
schamroth, achs. rsrudel ocl sramote.
Schande, sramota,
schändlich, acht, sramoten.

Schanze, /i okop, nasip.

Schar, /i, Lk. -en, trop, truma, seta;
die heilige Sch., sveta Lota.

scharenweise, «du. trumoma, tropoma,
scharf, ach-, oster; bister; sch. Saft, ske-
lsö sok.

scharren, Arabiti, berskati, prekopati.
Schatten, »r., pk. - sg. sonoa.

schattenlos, «d/.brsrsonken; bror sones.
schattenreich, acht- ssnönat.

schattig, «ÄA. sonönat, sonöen; kosat.
Schab, »n., ->k. Schätze, raklad.

schätzbar, ach/, oenlsiv; Lislan, oenson.
schätzen, veniti; öislati, spoštovati; den

Wald auf 10 Joch sch., soditi, dass

Aorda 10 oralov. srakladokop.
Schatz-gräber, »r. kopsveo rskisdov,
Schatz-kammcr, raklsdnioa, blsAasna.
Schau, /i oxlsd.

Schauder, »»., AS». -s, Arora, strab.
Schaudcrsccne, Aroroviti priror.
schauen, xlodati.

schauerlich, ach', strasen, grorovit.
sdiauervoll, ach', Aroro poln.

Schaufel, /'., -d. -n, lopata.

schaukeln, AUAati, usekati, ribati; —
vbs. n. AUALnso, ribsnso.

Schaum, »r., ge»r. -es, pena,
schäumen, peniti ss, Lumvti; peniti.
Schaum-raud, »!. kras peno. stinsa.
Schaumünze, Z', spominski denar, svo-
Schau-platz, -n. AlsdaliLLo, pororiske:

savisee

i schaurig, ach. Arorepolu, Aroren.

Scbau-spicl, »r.. AlsdisSina iAra; priror:
ein artiges Sch. gewähren, liLen priror
dasati. siZravso.

j Schau-spicler, m. Alumee, Alsdiskni
! Schauspiel-Haus, n. Alediseo.

Scheibe, /i Kolo, kotäe, ploLöa; sipa.

Scheibenweise«, uds. u. luLanse okro-
Alilr plosk (kotakov)

Scheide, Z'. uoLniea: spri tisk«) tulse.

, Scheid-cck, n. predel, mesivm rob.

> scheiden — schied: geschieden —; -,Zi ns
sein, loLiti so; — pZ. m. haben,-loLiti.

. deliti.

j Schein, »n, pl. -e, svit, blikk, lesk:
vider ; zum Scheine, na vider: —
list, pismo; ohne Sch., bror prosem-
noZa lista. s«dn. na vidor.

scheinbar, ach/, vidorsn, dordoven; --

i scheinen — schien; habe geschienen —,

sisati, svetiti; rdeti so, karati so:
die Sonne schien heiß, snlnoe so pri-

j pokalo ; er scheint zu fürchten, rdi so,
kakor bi so bal; wie es sch., kakor
so rdi.

Scheit, w., pi. -er, polono, kalovnik.
Scheitel-feder, Z. poro na tomonu.

Scheitcr-Haufcu, >». Aennada.
scheitern, m. sein, rarbiti so.

schel, ach/, xoxroösn, Lkilsst: sch. sehen,
pisano Alodsti.

Schelle, /. ieraAnls; rvonse, rvonvsk.
schellen, Lvonklsati, porvonikatl.
Schelm, M., pk. -c, walopridnor.

Schelmenzucht, Zidrurba malopridnsLov.
schelten — schiltst: schalt; habe geschol¬
ten—, rmsrjati. psovati; das Wasser
ein Gift sch., vodi struponost okitati:
— rbs. rmsrssnse.

Schenkel, >»., pk. - SA. stsAno, bodro.
Schenkel-gelenk, ». sklep stvAna, kolono,
schenken, darovati, podariti; odpustiti,
priranssti; toeiti, naliti; — das Le¬
ben sch., Livljsnse pustiti; die Freiheit
einem sch., irxustiti koAs,

Scherbe, /. Lropina. spsiins.

Schere, /. Lka^'s — kloö Zi, kor Zs>
scheren — schor;habe geschoren—, striki.

ostriöi; obriti.

Scher-mcsser, m. britva.

Scherz, m., p/, -e, sala, burka,
scherzen, saiiti ss. norkovati ss.
scherzhaft, «d/, šaljiv, smosen.

Shetlandsinseln spk.), .Lotlandski otoki
; — ns sovsru od Zkoviso.

los

Aeu, ach'. plab, bojazljiv; oäijncken.
^cheu, /. piakost, bojazljivost, «trab:

sramsAjivost.

'chenen, sich vor etwas, gasiti se össa:
^incn, od. etwas, vzidati so, bati se,

^sramovati so (koxa «. öesa).
scheuer, /i.«?. -nf slcsäem. svisli

ko^lo.

bheuern, äer^niti, ribati, snaLiti.

Scheune, /) skoäenj, post.

Schichte, / versta, pisst /'.

schicken, poslati; sich sch., pripravljati ss;

pristojati s- stojim). spoclobiti so,
prileLi so, prils^ati so, rla^ati ss s
öim; sich in etwas sch., väati so v

^kaj. ravnati so pa Lom.

Schicksal, »»., pH. -c, nsocka; ckoAvckok. !
Schickung, /) poslanjv; Sch. Glottes, boLj a

naklomba.

schieben — schob: habe geschoben — ,
riniti; övraiati; vtakniti: oäloÄti.

schwf, »chj. possven, naxnjon; eine sch.

Fläche,stormina; — cickr.po sovi,krivo.
Lchicfer-tnfel, /i skrilna ploSÄv».
schier, »ckv. skoro, malo cka no; uLo
schichen — schoss; geschossen - ; »/ ni

haben, stroliti: tvdt sch., vstroliti; —
pf.m.sein, slotsti; planiti; sdiePslan-

sch., poLsnojo; (der Baum) ist
schlank in die Höhe geschossen, jo tenko
in visoko v^raLLsno. fsamokrss.

Schicß-gewehr, »r.strslno oroHo; paska,
Schieß-pnlvcr, -r. strolni pralr, smoelnik.
Schiff, m., ps. -e, laelja; — öoln soorkvv);

— Schifflein, »r. laäjiea.
schiffbar, ach-. plavsn, laäjonosen.
Schiffbrücke, /) laclijski most, most na ;

lackjab.

schiffen, p/i ui. sein u. haben (vgl. fliegen), !
vsslati, plnti splovsm), plavati'

Schiffer, m.., jil. - «A. ploveo, broclnik. !
Schifffahrt, /'. plavba; broänistvo.

Schiff-meister, M. liroä-ir.

Schiffmühle, /'. mlin na laüjab.
Schiff-schnabel, in. lackijni nos.
Schiffs-junge, >n. plovski äoöak.

Schiffsladung, /ilackijnitovor a.naklack.

Schiffs-Pech, »r. lackijska smola.

Schild, -e (a. -er), söit; — »t., pl.

-er, kabalo, vssalo. foskitvn. i
schildbewasfnet, ockf. s soitoni oboroLan. ;
schildern, odraziti; popisovati, ra^IoLiti.
Schild-laus, verveo. fbiöjo.

Schilf, F>l. -e, tsrst, ro^or; terstjs,
schilfartig, ans?', terstikast, ro^orsst.

schilsbedeckt, ach), s terstjom pokrit.
Schilfrispe, /. tsrstni lat.

schillern, sprominjati ss.

Schimmel, m., pik. - sg. plosen/., ple-
snoba; — (konj) bsleo, sivso.

Schimmer, M., Aeir. -s, losk.

schimmern, loskotati so, miZljati; mctal-
lisch schimmernd, kovinsko loskoten.
Schimpf, m., gen, -cs, sramota, poroxa.
schimpfen, Mvrjati, psovati.

Schimpfrede, /) psovka, smorjaujo.

Schimpf-wort, n. psovka, rmsrjavns
bssscks.

Schindel, /), pl. -n, skoäla. fvsrstvo.
Schirm, m., pl. -c, ssslon; brsmda,
Schirm-blatt, -r. söitni list.

schirmen, braniti, kriti, varovati.
Schlacht, pl. -en, bitva, boj.
schlachten, pobiti, Zaklati.

Schlacht-feld, m. kojisks. fsvitsk.
Schlacht-gcluühl, bitevni mstsL a.
Schlachtvrdming, vojskini ranpordckek.
Schlacht-opfer, ». naklana Lsrtva. .
Schlachtreihe, /. vojskina vsrsta.
Schlacke, /i Llinckra, plana; psna.
Schlacken-thcil, -n. kos Llinars.

Schlaf, m., A«»t. -es, san (gen. sna).
Španov; spanje.

Schlaf, m., z>r. Schläfe, od. Schläfe /i.

-n, souev; ssnvi.

schlafen — schläfst; schlief; habe geschla¬
fen —, spati.

Schläfer, -n., x>l. - s,/. spavev; rsspaneo.
schlaff, acks. omabsl, fnonapöt); slab,
msilel; vol. sm. spavnios.

Schlaf-Hütte, /.spavnios; —kämmerlein,
Schlasstätte, /) loLisöo, spälisös.

Schlag, m., p/ Schläge, nclarso, mab;
tolöenjo, rana; vorsta; (n poLckrt) sok,
sokanjo ; sprr Aockb») takt; Schl, der
Nachtigall, slavöji g-ias «. potjo; tvas
für ein Herz thnt keinen Schl., ktoro
serov nv bijo; einen Schl, geben, rnla-
riti. nsokati; sr vrc>Ao) baoniti: —
s. a. Taubenschlag.

schlagen — schlägst chschlng; habe geschla¬
gen , biti,' tolöi. topsti, uäariti;
nabiti: die Feinde schl., sovraLniks
prowsAati; todt schl., nbiti; breit schl.,
rasploskati, rmliuöiti; durch ein Sieb
schl., n» sita presojati; Wurzel schl.,
korenino popmati. prijati sv; schlagt
an, namvrito; ein Seil über die Achsel
schl., vsrv s/'.) okoli ramona otvorti;
die Flanmien schl. ans etwas, plamsn

106

svi^a ir Losa; (die Wellen) schl. ans
Ufer, so saASnjaso «. butajo v brvA;
Takt schl.,takt ckssati;nach etwas schl.,
mabniti po vom; schlagendes Wetter,
tresk, strela, troskanjv; die in Formen
geschlagenen Käse, siri v tvorila vsa-
joni; — vbs. ir. tnlvonjo.

Schlagfalle, /l past /., proAla.
schlammig, ach) blaten, muLnat, Kalen.
Schlamm-strom, nr. potok blata.

Schlange, /'. Kava.

schlank, «ch/. tenak, sibsk.

schlau, ach/, prekanjen, rvit, lokav.

Schlauch, m., Pb Schläuche, raob, troba.

vov /

Schlauheit, /l i>rvkanjenost, loksvost.
schlecht, ach/, rel, malopricken, buck. bu-
ckobsn, stab, malovrvcken.

schlechthin, «clr. na ravnost, snost.
Schlechtigkeit, /. malopricknost; sprickv-
schleichen — schlich: bin geschlichen — ,

Isrti, rlerti, lariti; sich schl., splaviti
ss, rrnurati se; schleichendes Fieber,
povasna «, subotna insrrliea.

Schleier, Pl. - s</. pajLsvnik, na-
livjo, prostorek.

Schlcicrhanbe, /j kapa r naliv.jom.
Schlcicrtveberci, /) tkanje pajvovnikov.
schleifen; (st.) schliff; habe geschliffen —,
brusiti, obrusiti; ckersatiso; — (schw.),
vlvöi; rarckjati (n. pr. mesto).

schlendern, p/i m. sein u. haben (bgl. flie¬
gen), maboärati, (iti).

schleppen, vlvöi, vlaviti.

Schlesien, glorija ; — schlcsich, acl). slorki.
schleudern, raäsAati, raluLiti; luvsti.
schleunig, ach/, biter, naAsI.

Schlich, m., Pb -e, skrivalisöv; rvijava.
schlicht, ach/, prost, preprost.

schlichten, poravnati.

schlichen — schloss; habe geschlossen — , j
rapreti, rapirati, rakivniti; skloniti;

oklspati; sklepati, soditi; skleniti ss,
nvbati; sich an etwas schl, stikati sv ,
s Lim, ckerLati sv Lesa; die Augen
schl., oöi ratisniti, umreti; in seine
Arme schl., objeti. (Zeiten, Icuäi Lasi,
schlimm, ach/, buch buckobsn. rel: fehl.
Schlinge, ranjka, rackerAa.

schlingen — schlang; habe geschlungen -,
prepletati; oviti, ovijati; sich schl.,
ovhati so.

Schlingpflanze, f. (rastlina) ovijavka.

Schlitten, m. sani (pl.) /)

Schlttt-schuh, m, ckerkslioa, smuL /. .

Schloss, pl. Schlösser, Arack; kljn-
Lavniea: Schlösser in die Luft bauen,
Arackovo staviti si v oblake.

Schlvss-berg, ur. Arasski brib, (Zrack);
—briicke, /i Ar. most; —kapclle, /i At.
kapela; — kirche, /l Ar. oorksv /i;

— raum, m. Ar. prostor; — straßc, /-
Ar. vesta a. uliva; — thurm, »n. Zr.
turen.

Schlosser, m., pl. - .»A. kljuvar, klju-
öavniöar. (pack.

Schlucht, /i,Pl.-en, Alobol /),Arapa,prs-
Schlnmmcr, m.,As».-s, etrom, elromota;

san (As», sna), spanso.

Schlumincr-körnlein, n, mak; — rerniva
elrvmots.

schlummern, clremati; spati.

Schluminer-schloss, n. v ckremoto rari-
bani Arack. srrvlo.

Schlund, m., pl. Schlünde, Avrlo, Avlt.
schlüpfen, P?, m. sein, spolrniti, smu¬
kniti, smukati (kam). skot.

Schlupf-Winkel, dr. skrivalisLv, Zakotje,
schlürfen, ssrkati, srsbati.

Schluss, m., Pl. Schlüsse, sklop; konev.
Schlüssel, ur., Pl - sg. kljuv.

SchliisselbtuNle, /°. trobenti«»,
Schliissel-bnnd, -r. rvvrok kljnLsv.
Schlüssel-loch, ur. KIjnLavniöna luknss.
schmachten, mecllsti, kopsrnoti.
schmackhaft, «el/, okusen, slasten,
schmählich, sel/, sramoten, Aerck.

Schmähung, /) psovanss, Zasramovanja,
schmal, nch/. o^ek, tesen, piöel. (salo.
Schmalz, «., Ae». -es, nraslo; mast
schmarotzen, ^aplvisvati, Leskati; schma¬
rotzend, rajsclen, namvten.

Schmarotzer, »r., Pl. - SA. vAlar, ^sskar.
Schmarotzerpflanze, /. rassckniva a. na-
inotniea. s,jsäins.

Schmaus, M., pl. Schniiiuse, Aostisa, po-
schmausen, gostiti sv.

schniecken, ckisati, priigrati sv, slackoti;

— pokusiti; uÄvati; nach etwasschm.,
ckisati ali vikati po Lom; abscheulich
schm., stucken okus imeti; nachdem
er sich alles hatte wohl schm, lassen,
ko so so bil /, vsim ckobro pogostil;
die Mücke schm, noch das Blut, ko¬
marju so slacki kri.

Schmeichelei, /j. Pl. -en, prilizovanj«;
prilirnsvnost.

ichnreichelhaft, arl/. prikuxlsiv, laskav,
schmeicheln, prilizovati so, laskati;

schmeichelnd, laskav.

107

Schmeichler, M., M - «A. prilirovavso,
lirün.

schmeichlerisch, ac//. prilirnson, laskav.

^schmeidigkeit, /. voljnost.

mMelzcn; 1) (st.) schmilzest; schmolz; bin
geschmolzen—, stopiti ss, tajati sen
der Schnee schnalzt, «nvF kapni; —
2) (schto., P/i m. haben), topiti: ta-
Mti, stopiti.

^chmclz-kesscl, »n. kotel ^a topljenj«,
^chmelz-ofen, i«. topim psk, ilova pok;
^plaveL.

Kchmelzofen-fcuer, «. MvLevi o^enj.

Schmelz-Werk, -n. (noprororua) «tskl«-
vina, emajl. sLalost.

Schmerz, m,., As,r. -es, pl. -en, bolekina;
schmerzen, bolsti; Laliti.

schmerzhaft, «ch/. bolosten.

sckimcrzlos, «ckch bron bolokiuo.
Schmetterling, m,, -e, metulj.

Schmetterlings-fang, -n, metulji lov.
schmied, m., pl. -e, korak,
(schmied-eisen, »c. kovno Lels^o.

schmieden, kovati; Ränke schrn., splstkv
snovati. sokrasa.

Schmuck, »«., ser«, -es, Kink, uros, nakit
schmücken, kinkati: kititi, nakikiti. oro¬
siti, «kinkati, ozaljšati.

schmucklos, achs. bror nakitja, prost,
schmnnzeln, mimati ss, smoliljati ss.

Schnnitz, m., Ae«. -es, nesnaZa, vmara-
nost.

schmutzig, ach), vmanan.

schmutzigweißgelb , ach), vmaranobslo-
rnnron.

Schnabel, m., pl. Schnäbel, kljun.

Schnalle, /^. kupona, kopka; — kljuka,
schnallen, napoti, rmkopkati; etivas nm
den Leib schn., opasati kas.

schnappen, kapniti, sapniki, Impati.
Schnauze, /'. Zobev, sinerkek; rileo.
schnauzig, achs. uovoljeu, rvLavast.
Schnecke, /) palL. spina.

Schnecken-hans, ». pvlLova koka o. Iu-
Schneckenmindung, /. kol^iL.

Schnee, -n., pen." -es, «nW

Schnee-berg, in.snoLnik; — Fara sovKa.
Schnee-fcld, »r.pl. snvLsno polsans.
Schneeflttchc, /. «noLona planina, sno^.
(Schneegestöber, m., Aeit.-s, in otsns o, snsA.
Schnec-glLckcheu, n, rvonkek «. ckrs-
, mavka.

schneeig, nckch snvLvn.

Schneelawiue, /l plan.

Schnee-licht, n. snoLna svitloba.

Schuee-schuh, m. (ra elsrsan/s) smuk
smuka; (ra/roso) ksrplja.

schneeweiß, ach/. ksl kot snsZ.

Schneelviiste, /i snoLona puskava.

Schneide, /i rov /s, ostrina.^

schneiden — schnitt; habe geschnitten — ,
robati: saki, «skati; krojiti; mit der
Schere schn., «triki; mit der Sichel,
Leti (Lausern), poLoti; die Luft geht
schneidend, sapa brise.

Schneider, in,, pl. - sc/. krosak.

Schneider-Vogel, m. siveo.

schneien; es schn., sno^ gro, sn«Ä.

schnell, «cs). bitsr, ursn, naZel, berr; —
«äv. lütro, berL.

Schnelligkeit, /i Introst.

Schnitt, nr., pl.-e, rsr; (m.)> xrsr«r:
soka, Lstsv /s, košnja.

Schnitter, m., pl. - sc/. Lujeo.

Schnitter-schar, /i trop Lsnsoov.

Schnittling, nr.,pl. -e, rWnioa, mlackika.
schnitzen, (umstuo) robati, rerilsati, irrs-
öati, vrWati.

schnöde, achs. malovrscieu; rauiklsiv.

Schnörkel, m., pl. -- SA. prsxlstka.

schnüffeln, voblsati, vobati.

schnuppern, vobati.

Schnur, pl. Schnüre, moto^, vervioa.

Schnurr-bart, m. bsrks (pl.), mnsta-
( oe (pl.).

schnurren, xsrkati, rsniati; (och macLa)
prosti; schnurrende Spindel, bernsks
vrotsno; schn. Flug, kerksk lot.

Schnurpfciscrei, /i ropotija, šara; burka.
Schuber, -n., pl. --sc/, kopiea; sto^.

Scholle, /l^ruäa, kropa; (Isäona)ploska.

; schon, achv. uLs, Lo.

> schön, ach). lop, Uöen.

schonen, etivas, söoäiti, varovati^kas:
pririauvsti Lomu.

Schönheit, /. Ispvta. sa. vsniilsonsa,
; schonungslos, ach), brc» prirmimsansa

Schopf, m., pl. Schöpfe, kop; vsrb.

; schöpfen, plati (polsom), Lasomsti, ker-
! pati; äobivati; Athcm (od. Luft) sch.,
sopsti, ocksopsti so; rasopsti, elibati.

Schöpfer, M.. pl.'-sg. stvarnik: - Korso.
Schöpfung, /i stvarsonso.

Schorn-stein, m. äimuik.

Schornsteinfeger, M., xl. - sc/, äimuikar.

Schoß, m., )il. Schöße, uarokss; krilo,
skriv; nssäro.

Schoss, m., )>l.-e, mlaäika, berst.
schottisch, kkotski.

Schottland, Lkocrja, Lkotsko.

108

schräg, «A. povožen, poševen: — «Ar.
po sovi. po strani. sowsra.

Schrank, m., pl. Schränke, skrinja,
schrecken: (st.) schrickst: schrak: bin ge¬
schrocken; strasiti so; — sschw., F/. m.
haben), strasitl.

schrcckenbast, «cks. strascn.

Schreckens-botschast, /". sti'ssna noviea.
schreckensfrei, «A/. brsr strabs.
schrecklich, «cl/. strassn, xro^en. sstral:.
Schrecknis, /". od. n., Fl. -sc, strssilo,
Schrei, m., pl. -c, krik, vrklik.

schreiben — schrieb: habe geschrieben —,
pisati, spisati.

Schreiber, Fl. -- «A. xissr; pisatelj.
Schreib-zeug, n. pisivo. pisarno orockje.
Schreibsachcn sFl.) - Schreibzeug.

schreien — schrie; habe geschrien — , upiti,
kričati, rokati, klicati: nm Hilfe schr.,
na pomoö klicati: in den Tag schr.,
tjo von elan kričati:— »rbs.n.kricanjs.
Schreiner, »».. Fl. - s</. skrinjar. ini^ar.
schreiten — schritt; bin geschritten — ,
koraLiti, korakati, stopati; zur Arnte
schr., žotvo lotiti so; brati.

Schrift, Fl. -en, ^>i8mo, spis, pisanjo:
napis; in deutlicher Schrift, rarloöno
napisan.

Schriftsteller, 1»., Fl. - s//. pisatelj,
schrill, «As. Zkriparen, vrisLav.

Schritt, m.,Fl.-e, korak, stopinja ; Schr.
vor Schr., korak ?a korakom.

schroff, «As. sksrbinasd, robat; sterm:
osoren.

Schub-karren, m. taLka. samokolnica,
schüchtern, ack.s. bojsL, xlali.

Schuh, m., Fl. -e, Lrovelj.

Schuld, /., Fl. -eu, lcrivnja. krivica,
Arelt; vrrok; äolss; einem Sch. geben,
komu (v rlo) pripisovati a. stoti; an
etwas Sch. sein, Losa kriv biti.

Schuld-gefängnis, ». ckolžniski rapor,
ei. jsLa.

Schuld-Herr, ur. upnik.

schuldig, «st/. kriv, kriviLen; ciolžen.
Schuldigkeit, /". ckolžnost.

Schuld-knecht, M. ckolžnik.

Schuldner, »«., Fl. - sc/. dolžnik.
Schuld-schcin, M. dolžno pismo.
Schule, Lola.

Schüler, m., pl. - se/. nLsneo, dijak.

Schulter, /'., pl. -n, ramo (c/sn. ramena),
plsLs.

Schuppe, /. luska, luskina.

Schuppen-blättchen, ». luskiniea.

Schür-baum, m. poxrebalo.

schüren, b^sti; Feuer sch., oZenj rar-
xrobati: o^enj podkuriti; den Hast
sch., sovražtvo podnetovati «. pon'
pibovati.

Schürstauge, /". poxrobalo.

Schuss, m., Fl. Schüsse, strel, pok: kro-
xla; rana.

Schüssel, /"., pl. -n, skleda.

Schuster, »».. pl. - ,«</. Lrsvljsr.

Schutt, i».. c/en. -es, sip, groblja.

Schütt, t'aloker, 8it — otok mock
žunvm in Lbmarnom.

schütteln, stresti; majati, klecati (kle-
Lom); den Kopf sch., 2 xlavo 2M0'
jati a. zmajevati; schüttelnde Bewe<
gung, tressnjs.

schütten, vsuti (vspom), vsipati.

Schutt-Haufen, m. groblja.

Schutz, m., </«». -cs, bramba, varstva:
pomoL /".; varnost. sroLsn

schutzbefohlen, ackf. (nekoga) varstvu ir-
Schütze, -n.. Fl. -n, strelec.

schützen, braniti, varovati, Zavarovati;
schützend, varujoö, varovaven, Luvajoö.

schutzflehcnd, acls. brambo prosoö.

Schutz-göttin, boxinja varlrinja.

Schützinsel, /". strelski otok.

schutzlos, «A/.brez varstva, brozzavoteo.

Schutzpatron, m.. xl. -e, sveti pomv'
inik; patron.

Schwäbische Alp, /". svabska Lipa.

schwach, «ck/. slab, no woLen; schw. wer¬
den, oslabeti.

Schwäche, F. slabost, nomoL /".

Schlvachhcit, /. slabost.

schwächlich, ack/. slaboten.

Schwächlichkeit,/", slabotnost: bolsbnost

Schwaden, in., Fl. - sc/., u. Schwad,

Fl. -e, rock, pokos (travo, žita).

Schwager, -n., Fl. Schwäger, svak; (prav
za prav jo svak sestrin mož ; ženin
brat jo pa žurj ak. možev brat pa
ckovsr).

Schwalbe, ^cksstovica.

Schwalbenliebe, /. IsstoviLja ljuborev.

Schwalbenzwitschern, n. lastoviLjs Lver-
Lanje.

Schivamm, »n., Fl. Schwämnie, ssvb».
schwammig, ack/. gobast.

Schwan, »n,., Fl. Schwäne, labüä.

Schwanen-gcsang , M. labuckja (t. j
smertna) pssem.

Schwank, m.,Fl. Schwänke, burka, sala
schwank, «As. šibek.

106

Ichwanken, nihali sv, vibrati, omabo-
IE; ribati sv; obotavlsati sv; das
«anieel schw. schaukelnd auf und ab,
volbloll ss Libaso §ori pa lloli po-
8uZava.

Schwanz, m., Schwänze, rvp.
^chwanz-feder, /i ropno i«. kcrmoöv)
poro.

«chwarm, »n, pt. Schwttrnie, ros, trop,
schwärmen, ». rosonso.

'chwarz, ach). Lern; der Schw., vernev,
riamorec; - - subst. n. öerno, öernota.

Dchwarzbirke, verna brvra.
sAwarzblan, all/. tsmnomoller.
«chwarzföhre, /. öerni borovov.
nhwarzgekleidet, ackZ- verno oblsöon.
Ächwarzkvhlc, /'. verni premog,
ichlvärzlich, ach'. isrnkast, raisrnvl.
Ichwarzvermumt, arh/. verna oövmlson.
öerno prv^ernson.

Schwarzwald, 6erni los -- bribovsv
v suLuos Ivomvii, vlokoLv so polo^
Lena kakib 18 mils oll su§a proti
ssvorsu; prsbivavvi so pa bnonusoso
Schwarzwälder, Ornolvsani.

schweben, (-,/'. nn haben), v maku viseti,
plavati, kerkoloti, ribati sv; in Ge-
fahr schw., v nevarnosti biti; schwe-
bende Gärten, visoöi vertovi.

schwebe, m., 8vvll.
Schweden, Lvollisa, svellsko.
schwedisch, ach/. svollski.

Schwefel, M., //en. -s, sora, Lvvplo.

Schwcfcl-dampf, »n ssrna «. Lvoplöna
para,

Schwefel-Hölzchen, n. Lvsplonev, Ligiva.
«chwcfel-kies, m. pirit a. rumsni Lsio-
rnati krnsec.

Schivefel-rcgcn, m. svrni a.Lvoplöni lleL.
Schweif, -»., />l. -e, rsp.

schweifen; /)/i m. sein, pobasati, vlačiti
so, begati; schweifende Blicke, boZ-a-
sočo oči; — /V'. m. haben, sloviti.
, irtssati.

ichweigen- schwieg; habe geschwiegen—,
molčati; tilw biti; — vbs. n. mol-
čanss.

Schwein, n., /-l. -e, prasse, svinsa; —
Schiveinchen, n. prasöek.

^chwcincherde, /'. örocka svius.

Achwcine-Hirt, m. seins ar.

Zchweiß, i»., gen. -cs, xvt, mws.
Zchweiherzengung, potvnso, sxotonss.
Dchwciß-tropfen, m. potna kaplsiva. pot.
Schweiz, Z'. 8vasoa.

Schlvcizer, nn, /,?. - «A. Lvascar; — all/.
Zvas carski.

Schlvelle, Z. präg.

schwellen; 1) fst.), schwillst; schwoll; bin
geschwollen —, otekati, otoči, rapn-
bniti, napeti ss; naraščati, napensati
so; das Wasser schw., vocia narEa;
das schwellende Mos, rabli mab; —
2) (schw., m. haben), naponsati;
ustavlsati; rassriti.

Schlvemnie, leopaliäös, Icopauso.
schwemmen, plaviti.

schwenken, sukati, vibtiti, vertvti; ober-
uiti, kreniti; Hüte schw., s klobuki
inabati.

Schwenkung, /'. obrat, rasuk; Schw.aus-
stihren, sukati ss, vibtiti ss.

schwer, ach'. tvLak. spot,

schwerathmend, a</.-. tvrko clibasoö, bro-
schlvcrbedrvht, ccch. v bullös nevarnosti,
schwcrbcladen, ach. torko obloLen u.

otovoissn.

Schwere, teLa.

schiverfällig, ach'. teLaven; okoren,
schwerlich, ach. teLko.

Schlvcrmnth, ?. otoruost, terkoserönost.
schwcrmuthsvvll, ach. otoLeu, tuLen.
Schwert, »., pk.-er, mvö; zumSchw.vcr-
urtheilen, k sinsrti r insvem obsolliti.

Schwester, /i, Kl. -n, sestra.
Schwieger-sohn, m. ret.
schwierig, ach. teLaven, toLsk.
Schwierigkeit, terava, tegoba,
schlvimmcn — schwamm; bin n. habe ge-
schlvvmmen (vgl. fliegen) — , plavati,
pluti (plovern); schlvimnicnd, plava-
soö, plovoö; — ob«. >r. xlavanso.

Schlvimm-Vogcl, m. (ptiva) plavarioa.
Schwindel,»»., c/en. -s, oinötioa, verto-
^lavost.

schwindeln, omotico imeti; es schw. mir,
v 8'lavi so wi verti; schwindelnd steigt
sic in die Höhe, puponsa so v motivno
(veliko) višav; schwindelnd, omötiesn.

schwinden — schwand; bin geschwun¬
den — , minovati, minuti, rgubiti ss.

Schwinge, Z- (Mr tr<n^) porot
Schwingfcder, - Schwungfeder,
schwingen — schwang; habe geschwun¬
gen — , ra^ansati so, inasati, sukati;
"die Fersen schw., psto pollvirati; die
Flügel schw., poroti stresti ;süakotati;
scholl geschwungener Ast, Ispo ra^a-
nsona a. /apoAnsona vosa.

schwirren, bronöati, üverLati; teröati.

110

schwören — schwor vd. schwur; habe ge-
schworen —, prisojati, ;>rissöi.

schwül, crclp soparen, soziariösn.
Schwüle, /'. soparica; vrobina.
Schwung, NN, c/e». -es, raZon; in Schw.

setzen, ra»matn goniti, vertoti; in
Schw. und Sprung etivas durchlaufen,
poZansaso ss in skskaso prolstoti kaj.

Schwnug-feder, lvtavnv pero.

ScipioÄmilianus — klaven rimlsanski
vojvoda I. 147 — 146 pr. 1<r. v trotsos
punskos vojski.

SebusJohanna,Ivanka8obu8ova—17-
lstno dvksv vasi krienvn pri Olriot-
bauson-u v pruskem koronsi bliro
Iiolandsko moje — ss 18. sau. 1.1809 !
o povodni Ronskos sunaLko smort
«tvorila, ko.snik so ^ovo tudi Sus- i
chen (Kubanka), pa so ns vö ^akas. j

Sechser, pl. - sg. sostük.
sechsfach, »ch/. sostorostruk; šestkraten;

das s. des Werthes, šestkrat toliko,
Kurse vrednosti; sestorina vrednosti.

See, »n., </en. -es, pl. -en, sorsro; —
morse.

See-bach, m.serorski potok, sororniea.
Seefahrer, nn,pl.-sc/. pomorski plovec.
Seefläche, /1 ssnorska ^Iwlina; sorioro.
Seehöhc, nadmorska višava.
Sec-Hünd, w. tnlens u. inorski pes.
Scehnuds-sell, n. tnlonsu koLa, tulo-
nsiua.

Seekadet, >»., pl. -eu, namorski kadet.
Sec-krieg, m. namorska vosska. siti.
Seele, p. dusa: in die S. gehen, k sercu
secleuartig, «<(-. duSi podoben.

Seeleute (pl.), mornursi.

Seemacht, namorska moö. smorec.
See-manu, w., pl. -lente, mornar, po-
Secpflnnze, /i morska rastlina.

See-räuber, m. namorski ranbosnik,
morski ropar.

Seereise, popotovanso po morsi.
Sccrcisende, der, namorski popotnik.
Seerose, p., weiße, doli plucnik, lokvans;

gelbe, rumoni plucnik, stulik.
See-schlacht, /'. namorska ditev.
See-stnrni, m. niorski vibar.
Sec-ufer, n?.morski bro/^; soxerskrbreF.
Sec-inesen, ». mornarstvo.

Segel, pl. - 5A. sadro. ssadrati. z
segeln, i/. ui. sein n. haben (vgl. fliegen), '
Segel-werk, u.sadrovso.

Segen, m., gen. -s, blagoslov; blaxo- !
dar, sreba; — vsösrniea.

segensreich, ach/. dlaLvu, blagovit.
segnen, Iilassoslovitl.

Segriugen, 8o§rinke; bonS., «carinski,
sehen — siehst; sah; habe gesehen

videti; gledati, ^IoAIodati; pariti;
ich s. nüch gezwungen, prisilseu sew,
moram.

sehenswerth, «clp poZdodansa vreden.
Seher, m., pl. - sy. video, vedeL, voSöso
Sehne, /'. Kita; (ncr lv/en) totiva.
sehnen, sich, liroponoti,kopernoti; Lslsti.
Sehnsucht, f. Iiropononso, kopernouso,

vroöa 2olsa; mit S., Lvisuo.
sehnsuchtsvoll, aclu. Lslsno.
sehr, «de. uvlo, sako, silno,
seicht, crchs. plitev, plitek.

Seide, svila,
seiden, «cl/. svilen.
Sciden-sadcn, m. svilona nit.
Seidengespinnst, n., ^l. -e, svileni na¬
predek.

Scidenknltnr, /i sviloresa, svilnx;os.
Seidenraupe, /l svilopreska.
Scidenspinuer, m., pl. - sc/, svilnprosee.
Sciden-weberei, /. svilotkavstvo.

Seideu-wurm, m. svilopreska.
Seidcnzucht, /. sviloresa.
Seidcnzüchter, m., pl. -- sc/, svilorosec.
Seife, ?. milo, raška.

seihen, precediti.

Seil, n., pl. -e, verv
sein, pro», svos; nse^ov.
sein — ich bin; war; bin gewesen — ,
biti (sem); ich werde, sein, bom,bodem.

sciuig, pro», .svos, nssMv. skar, Kar.
seit, prccep. r clcct., od, pn; — eop/. od-
seitdem, ccclv. od tsdas, od takrat; —
conch odkar, odklor.

Seite, /1 stran /l, plat bok; von
allen Seiten, r vseli stranis.

Seitenbewcgnng, /'. i>ol>oi!ni». postran¬
ski pc>Mb.

Sciteu-blick, m. postranski pogled : einen

S. thnn, po strani pogledati.
Scitcn-fcderbnsdi, m. stranska psrsanic».
Seitenfläche, /. stranska ploskev.
Scitenöffuung, /i stranska rarera.
Scitcn-thal, -n stranska dolina.
Scitcn-wand, /l stranska stsna.
Seitenwcndnng, obrat na stran; dnrch

Seitenivendungen, v stran ravisasv so.
Seiten-zweig, ur. stranska vesa.
Sekunde, sekunda,
selber, pro», sam; ta isti, tisti.
Selböe —. norverki otok.

111

Mbst, Kron. 8g,m st. z. us käs clrugi na-
Ms«to nssga); — aclo. selo, slo, Lo.

Selbsterhaltung, h obranitsv samega
. bel)«, ' svsssl. '

l^bstgefällig, nch. sobi äopaälsiv, ssbo
Selbstständigkeit, /issmostasilost. sönn.
Mil, ach. srsčen, blaken; rosen, rvoli-
SEgkeit, /'. ^voličanso, sv. ras.

'eltcn, «A/, rsllek, roclkokratsu, nona- j
rsäcu; — «clv. roäkokrat, malokrat, !

. walokeclgs, porvclkoma.

Košani, «ch. uonavaclen, čuclsn.
Jerniramis, 8omiramiäa.

senčit, -n., A«», -es, starsssinstvo — -
narvisss svstovavstvo v llimu, ob-
^stosočs iü 800 sonatvrsev.

Senator, M,, A«n. -s, S»/, -en, starsj- j
. sing., senator.

senden — sandte od. sendete; Habe gc-
sandt vd. gesendet — , poslati. sleo.

Tender, M,, xl. - «A. posilsavee; posla-
Sendnng, /'. poslauss; seine S. vollbriu-
. gen, svos posel opraviti.

leugen, sinocliti, xaliti.

senken, pogrWniti, (äolis spustiti, spn-
seati; pobssiti, nagniti, nagibati; ge¬
senkten Hauptes, s pobesono glavo.

senkrecht, uch.navpičen; — ccck'.na vpile.
Senkung, /. pouikva, vsscl, ^nikevanss.
Senn-Hirt, m. planinar.

Sense, /'. Losa.

Scnsen-klang, »c. koso Aas.

Sentenz, /st Kl. -en, i^rok; pregovor.
Septeniber, M. september, kimovee.
serbisch, ach. serb«ki.

Serviette, /. pertič.

Sessel, pl. -- SA. stolica, stol,
setzen, sacliti, vsaäiti; staviti, postaviti;

Osati: sich s., «osti, vsssti ss; sich auf'S
Pferd s., leonsa nasesti; etwas unter
Wasser s., 2 voclo natopiti Ims, voclo
na leas spustiti; anf's Trockene s., na
scclro postaviti; den Stolz drein s.,
ponašati so (s čim); — -ch. in. sein,
skočiti, skakati; über den Fluss s.,
črer reko iti; über Abgründe s., örW
brWäna skakati; er setzte in uuge
heuern Sprüngen hin, 2 nsiAnörniiui
skoki ss clirsal.

/deuche, kukna bolMsn; kuga,
seufzen, vLäilrovati, vxelibniti; sečati;

— vbs. »t. vräibovanso. sstok.
Seufzer m., pl. -- «0. vräiii, v^cliblsos;
Sibirien, Zibirisa.

Sichel, /'., Kl. -n, serp.

sicher, ach. varen, «anosljiv; brW ns-
varnosti; — «chu. ra rss, gotovo, ^a-
nsslsivo.

Sicherheit, /'. varnost; gotovost; S. sn
chen, varnsga Lavstsa islcati; mit S.
erkennen, ra gotovo spoznati.

sicherlich, ackr. gotovo.

sichern, varovati; Zagotoviti: sich etivaS
s., ubraniti si leas, v varnost spraviti.

sichtbar, ach/, vielen, vidljiv, sichtbar
werden, na elan, priti, prilcasati ss.

sichtlich, ach), vielen

Sicilicn, 8ioilisa.

Sieb, -e., Kl. -e, sito; roZsto.
sieben, presojati, proresotati.
siebenbnrgisch, aeh/. sscimograelslci.
siebenjährig, «ch/. ssäemloteu.
Siebcn-schläser, in. xolb.

Sieb-rand, »n. oboel sita «. r:a sito,
siech, «clA. bolsben, slaboten; ein S.,
bolnik.

siedeln, soliti.

sieden — sott; habe gesotten -, vrsti,
rvroti; siedend, s. heiß, vrol, vroö.

Sieg, »»., Kl. -e, Linaga.

Siegel, Kl. - «A. psöat.
siegen, ^nioöi s^inoroin), rinagati, prs-
magati; v.mago oclnosti.

Sieger, m., Kl. - SA. Magaleo; prsms-
govaveo.

Sicgcrfrcude, /i rmagalska vosslost.
Sieger-Hand, vmiagalska roka.
Sicges-botschaft, sporočilo rnnags.
Sieges-geschrci, -r. ^inagavski krik.
Sieges-Pokal, -n. ninagalska öaZa.
siegreich, «ch/. rmagavsn, ^magonose».
Silber, »., Asn. -s, srsbro.

Silber-adcr, /l srsberna Lila; von S.
durchzogen, s srsborinnri kilami pre¬
raščen.

Silber-bergwerk, m. srebsrno saino (pl.).
silberfarben, ach', srebsrnobarveu.
Silber-geschirr, >c. srobsrna posocla.
Silber-Haar, ». srobsrnobeli lasss.
silberhell, ach-', «vitel a. ölst Kot srsbro.
Silber-Horn, n. sreberui rog.

Silber-licht, »r. -sroberna ine.

Silbermnnzc, srsbsrnik, sroberni
äonar.

silbern, ach. srsbsrn.

Silber-stcrn, »». srsberna rivWäa.
silberiveiß, ach', bsl Kot srsbro.
singen — sang; habe gesungen —, peti
fpossm), napeti; prepevati.

Sing-Vogel, nc. xtiea psvka.

112

sinken — sank; bin gesunken—, po^rs-
rniti 8S; vdirati so; toniti, vtoniti;
zur Erde s., na tla pasti, rAruditi se;
in tiefen Schlafs-, terdo raspati; in
Trümmer s-, ranpasti so; nntcr der
Last s-, medleti a. omaAvvsti pod
težo; sinkende Augen, trudno oLi.

Sinn, M-, />l.-e, Lut, Lutilo, serös;
mar (m.) ; misel /., mislih!.), pomen;
namera; leichter S-, labko «. veselo
serso; in den S- kommen, na misel
priti.

Sinn-bild, n- podoba.

sinnen — sann; habe gesonnen —, mi¬
sliti, prsmisljovsti; auf Rache s-,
misliti, kako bi ss masLsval.

sinnig, ach-, umen, moder; pomenlsiv;
priliöen.

sinnlos, ttdch nosavsden; noumlsiv.
sinnreich, ach-. - sinnig.

Sinon — sorodnik Odissssv.

Sippe, Sippschaft, /°. rodbina.

Sitte, /. ssAa, navada, vbiLas; (pl.) nravi,
obnašanje, vodonso.

Sitteu-sprucl), »t. modri irrok, prsAovor.
Sittenvcredelung, /) poblaženje nravov.
sittlich, achs. nraven, spodoben.

Sittsamkeit, /l nravnost, sramežljivost.
Sitz, m., S>k. -e, ssdsž, mesto; prebi-
valisLs.

sitzen — saß; habe (a. bin) gesessen — ,
sodoti; der Schnabel s. am Knochen,
Illsun stoji na kosti.

Skamander — roka v trojanski ravnini.
Skandinavien, Lkandinavisa (- Lvedisa
in biorvsAisa).

Skandinavier, m.,pl. - «A.8kandinavee.

Skie, m. - Schneeschuh.

Skie-läufer, m. smuLaveo.

Sklave, r?n, -d. -n, rob, sužnjik; einen
zum Skl. machen, Zarobiti kvAa.

Sklavin, /., -d. -neu, robinja, sužnjiea.
Skundesnäcs — kara v blorveAÜ, vss
na otokib.

Skyllus, Lkiluut — mosto v ll'riülii pri
rooi Lolinus v koloponoru.

Slavouien, Slavonija.

Slaive, Slave, «., pl. -u, Klovan.

Slawen-kloster, n. slovanski samostan
v?ra§i, tudi „v Lmavrib" «. ,,na
Klovanib" imonovan.

slawisch, adch. slovanski.

Slowake, m., pl.-n, Slovak; — slowa¬
kisch, «els. slovaski.

Smyrna — slovsLe mssto v Ualsj ^rüi.

so, acho. tako; so was, nekaj taooAai
so viel, toliko ; so groß, tolik, so sehr,
tako; — eon,s. ako; kakor; so Gott
will, ako Log boee; so lang (als),
dokler; so sehr (als), kakor (modno),
so oft (als), kolikorkrat.

sobald, eonA. kakor bitro; berž ko.

s sodann, adv. potlej, na to.

) sofort, adv. kos, tekos, pröoss, vadlo.

) sogar, adv. colo, elo, i, so.

sogenannt, ach-, tako imonovan.

sogleich, adv. kos, tekos, pröoss, vadlo-
Sohle, /I podplat; stopalo.

Sohn, m., -d. Söhne, sin; — Söhn¬
chen, Söhnlein, u. sinLek, sinek.

Sokrates — nas slavnssi Avrski modri¬
jan, ros. 469 pr. Ivr. v Xtvnab, l. 399
pa k smor-ti obsoson.

i solch, solcher, -iron. tak, takoöe»; ou.
solcherlei, rirdeek. -rron. tak, takosen.
Sold, ur., As», -es, mezela, mito, plaLa;

ich bin in Jemandes S., v službi sem
kaum.

Soldat, m., zd. -en, vosak.

Soldateu-niantel, ur. vojski plaöL.

i Söldling, M., -tk. merdnik, najemnik.

j solid, ad^. terden; ransslsiv.

sollen — ich soll; sollte; habe gesollt — !
ich soll, dolžan sem; imam (kaj «tvo¬
riti); pravijo (od mene, da-), sie soll
, kommen, pravijo, da prids; sie soll
gesagt haben, pravijo (basö), da je
rekla; studi pomožni AlaAvl naLiua
ra vslevanso, n. pr. er soll sagen, puvo
nas i. t. n.).

Solon — postavodasso atenski, r. mod
640— 630, um. S59 pr. lvr.

somit, con.-, tedaj, torej, po tem takem-
Sommer, »r., -d. - «A. loto, polstjo;

Sommers, poloti.

Svmmer-auscnthalt, m. poletno prsbi-
) vanjo; —ciche./ip.brastet.dob; — Hitze,

/i p. vroöina; — Hütte, /i lstna koda;
— morgen, ur. p. jutro; —nacht, /.p-
j noö /.; —schloss, ». p. Arad ; —tag, »r.

p. dan; — vogel, -u. p. ptiL; metulj;

— Wohnung,/, x.stauovaliöeo. slotjo.

! Sommerszeit, /. poletni eas, Isto, xo-
! sonder, praep. r «ee. (- ohne), bror.

> sonderbar, «ch-. poseben; Luden.

! Sonderbarkeit, /. posebnost.

j sonderlich, adch. possben, Luden.

s sondern, co-rch. ampak.

, sondern, (verb.)IoLiti, odbirati, rardoliti.
; Sonn-abend, m. sabata.

—M

^onnc, /. solncs.

Ivnncn, ns. solnco djati; sich s., Zreti
M na solncu, solnčiti se.

Sonnen-aufgang, m. šolnini vrbod;
—glanz, m. s. svit; solnev; —glut, /
s. vročina; solnee; —Hitze, /. s. vroči-
ns; —schein, ?n.šolnino sijanje; soln-
os; — schirm, ur. sončnik; — strahl, m.
s. Larsk a. trsk; solnoo; —nnter-
gang, m. s. nabod «. ratop.

^onn-tag, ur. nedelja.

Eonntags-kleid, n. nedeljska «. prarni-
^ins obiska.

saonntags-lied, n. nedeljska pesem,
lonst, «clu. rsrnn toZa; druZačs, sioor;

. nekdaj; druZokrat.

sonstig, ach/. druZ.

Sophokles — slavni dramatični ps-
snik, r. okr. 497, um. 406 pr. Lr.

^vrgc,/skerb/, mar; manche häusliche
S. besprechen, o marsiktorej domsčoj
sadovi pomeniti se.

sorgen, skerboti; poskerboti s^a kaj),
sorgenfrei, «chj. brorskerbon; brv? skerbi.
^orgen-glanz, »n. sksrbij svit.
Sorgen-gold, -i. sksrbij ulato.

^orgenvcrtreiber, ur., pl. - «A. prsZa-
^nsavee sksrbij.

Sorgfalt, / skerbuost; mit S-, skerbno.
lorgfältig, «ch/. skcrben, marljiv; —
«chu. varno, skerbno.

sorglos, »ch/. noskerben; brW sksrbi.
sorgsam, «ch/. skerbljiv, sksrbsn, marljiv.
Sorte, /. versta, sorta,
sortieren, razbrati.

sowie, eonch. kakor.

sowohl — als auch, ecmA. tako dobro —
. kakor; i — i; no Is — ampak tudi.
Whcn, Zasledovati, opazovati; ZI vdati,
prvLati.

Späher, m., pl. - «F. po^vsdovavsc,,
vZlodovavsc; oZlsdün.

Spalte, /. poi /., ranpoka.
spalten — spaltete; habe gespaltet od.

gespalten —, klati, cepiti, razklati,
razcepiti; sich sp., razpočiti se, po¬
kati, deliti se; — p/. m. sein, raz¬
klati se; — gespalten, ranklau, raz¬
deljen.

Span, m.,.pl. Späne, treska,

Spanien, Lpansko; — Spanier, m.,
pl. - LA. Spanes; — spanisch, ach).
Zpanski.

Epanischschwarz, das, Špansko icrnil«.
Spanne, /i ped /i

spannen, napoti, natsZniti, razpeti; sich
an etwas sp., vproii se v kaj.

spannenhoch, ach'. podi visok,
spärlich, «ch. piiel, redek, skromen; —

«chu. piilo; po malem,
sparsam, «ch/. varčen; pičel, redek.
Sparsamkeit, /i varčnost.

Sparta — Zlavno mesto lakonijsko.
Spartaner, ur., pl. - LA. Lpartanso.
Spartanerin, /i, pl. -nen, Lpartanka.
Spartancr-könig, m. Zpartanski kralj,
spartanisch, «ch/. Zpartanski.

Spaß, ur., pl. Späße, sala, burka, sms-
Snica; ich mache mir allerlei Sp., mar-
siktoro burko si umislim.

Spaszigkeit, /. smesnost, Laljivost.
spät, «ch/. pcmen. sprirorana), rilo.
Spaten, m., pl. - SA. lopata ssprodej
Spatcn-schlag, ur. udareo r lopato,
späterhin, ««o. počnejo.

Spatz, ur., pl. -en, vrabec; — Spätz¬
len;, »r. vrabček.

spazieren, p/, m. sein n. haben (vgl. flie¬
gen), sotati, Z. so, sprsbajati so; iti;
sp. gehen, sprsbajati so, na sprobod iti.

Spazier-gang, »n. sprobod, proZst; —
sprobajalisčo. sčetavec.

Spaziergänger, »r.,pl.--«A.sprobajavsc,
Specht, rw., pl.-c, 5olna; s Schwarzspecht,
čsrna L.; Grünspecht, rslona L.; Bunt¬
specht, dstal).

Speck, ur., Asu. -es, slanina, (Kpob).

Speer, Sper, ur., pl. -e, ost/.; kopje,
sulica.

Speichel, ur., Aerr. -s, slina.

Speicher, m., pl. - «A. Litnica.
speien — spie; habe gespien —, pljuvati;

bljuvati; die Katze spie, mačka je
pibala.

Speise, / jod/, brana.

speisen, josti; einen, napasti, nasititi;
roditi, preroditi koZa; zu Mittag sp.,
kositi, ijuLinati), obedovati.

Speise-saal, »r. obodnica.
spenden, podeliti, dati, dajati.
Spenser, ur., pl. - sa. jopič.
Sper, ur. - Speer.

Sperling, ur., pl. -e, vrabec. scsrt.
Spcrlingskvnzcrt, u., pl.-e, vrabčji kon-
Sperlings-ruj, ur. vrabčji krik,
sperren, raprsti; r;aZraditi; Zavreti.

Sperschleudercr, »r.,pl. - «A. kopj smv čec.
Sperrverfen, ir.motanjv kopja, kopj omet.
Spiegel, »n.,pl.--sA.Lerkaln; sprrparrr)
repna očssa spl.).

8

1

114

spiegeln, svetiti ss, loskotatiss; sich sp.,
ogledovati ss; vxodabljati so ; sich an
Jemandem, v^glodovati SS nad kam.

Spiel, -r., pl. -e, igra, igrača; — s. a.
treiben.

Spiel-art, odroda, sproverLsk.

spielen, igrati; den Dudelsack sp., dudati,
gajdati; einem etwas in die Hände sp.,
Lomu Las v roko spraviti; die Farbe
sp. ins Grüne, barva ns Asiens vločo.

Spieler, m., ^1. - s§. igravec.

Spiel-manu, m. godec.

Spiel-zcug, »r. igrača.

Spieß, M., -e, sulica, Kops«; raLenj.

Spindel, Pl. -n, vrotsno (ki so pro-
dica v roki suöo). stsnjo vretena.

Spindeldrehen, vbs. -r. sukanje «. ver-
Spindcl-glicd, -r. (F>ri rastli-rr) stebelno
kolenco.

Spinne, /i pajek. spresti,

spinnen — spann; habe gesponnen —,
Spinnen-mutter, /i stari pajek.

Spinn-gewebe, »r. pajčevina. ssina.

Spinnmaschine, /°. prodivni stroj a. ma-
Spinn-rad, u. kolovrat.

Spinnweiblein, -r., - sg. prodičics,

Spiral-fedcr, ?. ravita nmvt, sxiralka.
spitz, «cks. spičast, oster; sp. Winkel,
ostri ogel «. Kot.

Spitz-bcutel, m. spičasta vroča.

Spitze, /i spica, öpik, ost/i; v erb, konec;

— (Fl.) čipke, (špico) ; — der Kopf geht
in eine Sp. aus, glava se na Konen
spičasta; an der Sp. des Heeres, na
čelu vojsko.

spitzen, ostriti, «pičiti; die Ohren sp.,
uöosa po koncu postaviti; usssa na¬
stavljati.

Spitzenbesatz, m.. Aeu -es, olisiv i^
čipek (spie).

Spitzenklöppelei, /l öixkarstvo.

Spitzenklöppeln, vbs. plotoujo čipek.

Spitzenklöpplerin, /l,M-ncn, čipkarica.

Spitz-gewölbc, -r. v groben obiokan
strop.

Spitz-Hund, m. kuLek, Zpicelj.

spitzig, ach-. Dpičast, oster, bodoč.

Splint, m., -e, bolina, boljava.

Splitter, m., - so. troska.

Sporn, M.,^>i.-e (als Paar: -en), ostroga ;

den Sp. geben od. cinsetzen, 2 o. sxoä-
bosti, spodbadati. sbovanjo.

Spott, w., Aeu. -es, posmöb, rasmo-
spotten, eine«, vd. über einen, rasmolio-
vati koga. rogati so mn.

Spötter, m., F>l.- sc/, rasmsbovavsc.
Spötterei, ^asmsbovanjo.

Spott-lied, »r. rabavljiva pssem.
Sprache, jsnik, bossda, govorica.
Sprach-meister, >». učitelj jorika.
sprechen --sprichst; sprach; habe gespro¬
chen — , govoriti; roči, djati (döw)
(zu einem, komu); in allen Zungen spr-,
v vsebjorikib govoriti; einen frei spr./
koga ra nsdolLnoga spoznati, izpu¬
stiti; heilig spr., svetnikom pristati
(koga); einem Lob spr., Irvalo poti «.
dajati komu; — ubs. -r. govorjenje.

spreizen, rarprsti, razširiti; podpreti;
mit gespreizten Beinen, ? ra^krsk-
nj onimi nogami.

sprengen, ravnati, razstreliti; razpo¬
kati; kropiti; einen Weg durch Fel¬
sen spr., skorü skalo pot prosterliti
«. prebiti; Weihwasser spr., blago-
slovljono vodo kropiti; — p/l M.
sein, drsti, Zdirjati, skočiti (kam).

Sprich-Wort, rt. prigovor, pregovor, pa¬
slo vica.

sprichwörtlich, acks. xrisloven.

sprießen — spross; bin gesprossen — /
poganjati, berstoti, kliti.

springen — sprang; bin u. habe gesprun¬
gen (vgl. fliegen) — , skočiti, skakati;

nnr m. sein, pokniti, pokati; --
s. a. auseinander; — vbs. »r. skakanss.

Spritze, sikalica, bri^gla.

spritzen, z. B.Wasser, (vodo) sikati, brir-
gati: — m. sein u. haben (vgl. (lie¬
gend das Wasser spritzt, voda brizga
«. čterka.

spröde, «</). ksrlwk, pust.

Spross, m. (od. Sprosse, m.u./l^ü.-en,
mladika, bsrst; potomec.

Sprosse, /. klüwH, s;>riklsa.
sprossen, p/, m. sein, vzkliti, pognati;

— zi/l m. haben, (vszs) poKvati «. po¬
ganjati.

Sprössling, Ll. -e, mladika; rojak,
irksrvnik, potomec.

Spruch, m.,M Sprüche, rok, i^rsk; pre¬
govor; prigovor; Sp. des Orakels,
prerokba. skipoti.

sprudeln, (^>f. m. haben), vsrvrati, vrsti,
sprühen, xerssti; utrinjati so, švigati.
Sprung, M., Ll. Sprünge, skok.
Sprnugstange, f. palica.

spucken, pljumti, pljuvati.

Spuk, nr.,Aen.-cs, brup, ropot; straü;
neckender Sp., nagajajoči strab.

115

lpnken, strašiti.

spülen, irplakniti, irpirati. spinja.
^pur, /i> Pl. -en, slod, rnamsnjs, sto-
Aürcn, slediti; öutiti.

§taar, m., Pl. -c (a. -en), skvorev.

^taat, m., nem -es, p!, -en, derLava;
dsLola.

üaatsgefährlich, «clA. derLavi nevaren.
<2taats-schatz, m. dsrravni raklad; d.

bla^ajnios.

^>tab, m., Pl. Stabe, palica; ai» St.
gehen, ob palioi boditi; — Stäb-

. chen, n. palöivs.

llabartig, ackA. palioi podoben, paliöast.

Atab-eisen, >r. kovno Lotečo.

Stachel, M., Pl. - SA. rolo, Lolo; tern;
, ost /'., osten (m.).

stacheln, spodbadati.

stachelicht, aclP bodsL, osten, terujov.
Stachel-träger, m. Lslar.

Stadic, (vas) Ltadieo (pl.).

«tadinm, rr.,Aen.-s, Pl. Stadien, popri¬
me; stadija — nrora ra daljavo -- 40.
dolrvmljopisno milje a. 125 korakov).

^atadt, /., P/. Städte, mesto; — Stcidt-
^chcn, Städtlcin, m. msstioo.

^tadtapothekc, mostna lekarnioa.

Städter, m., Pl. - zg. mostjan, msSiam
S^ladterin, /i mostjanka.

Mdtisch, mosten.

Stadt-mauer, mostni rud.

Etadt-musikaut, »r. mostni Zodee.

Stadt-recht, ,r. mostna praviva.

Stadt-theil, m. dol a. stran (Z.) mosta.
Stadt-vogt, m.,Pl. -Vögte, mestni Lupam
'L>tahl, m., Asm. -cs, ^oklo.

stahldurchbohrt, aclj. r joklom prebodom
Stalaktit, M., Pl.-en, visoLi kapnik,
navrdolnik.

Stall, m., Pl. Ställe, klov, stala.
Stallfiittcrnng, pitanje v Iilovu.

Stamm, m., Pl. Stämme, deblo, panj;
plomo, rod; — Stänimchen, n. do-
blioe, mlado doblo.

stammeln, javljati, jsoati.

stammen, P/, ni. sein; ich st., sem ir ka¬
kega roda a. kraja; rodil sem so;
raplodil sem so (ir); doma sem (kje).

stampfen, teptati; tolöi.

Stampfmühle, f. stopo (xl.).

Stand, M., Pl. Stände, stan, mesto;
zn St. bringen, ir^otoviti, napraviti,
dognati; er wurde in den St. gesetzt,
bil jo v stanu; St. halten, derLati
so; zu St. sein, irdolan biti.

Ständevcrsammlung, /i rbor doLslskib
stanov.

Stand-ort, »r. staliLLo. sliSSo.
Stand-Punkt, m. stalisLo, stan; ^loda-
Stangc, f. psliea, dross, kol, Lerd /i
Stängel, M., Pl. - «A. steblo.

Stapel, M., Pl. - «A. podklada, losa;
vom St. laufen, r löse splavati.

stark, acl,j. moien, krepak, terden, silen.

Starke, /i moö /i, terdnost.

stärken, krepiti, kroxöati; ojaöiti; —
stärkend, «chj. kropöaven.

Stärkung, pokroxLanjs.

starr, aclj. terd, oterpnjon; st. vor Kälte,
otsrpnjon od mrara.

starren, otsrpniti; ssrLati(lct^e sersij o);
stermo glodati; oLi vpirati (v ksj).

Statt, /i, Pl. Statten, mosto; — s. a.
gehen.

statt,Pr«eP.rAem,(na)mssto, (na) mssti.

Stätte, /) mosto, sslisöe.

statt-findcn*, rZoditi so. snamostnik.
Statthalter, m. , Pl. - «A. (vladarjov)
stattlich, ack.-. ral, froren, lop, krasen.
Statue, /i soba, irrorana podoba.
Statur, /^., Pl. -en, postava.

Staub, m., Asm -es, prab.

stauben (a. stäuben), praÄti so.
stäuben, prašiti.

Staub-gefäß, -r. prašnik.

staubig, «clP prašen, opraäon.

Staubwolke, f. Mak pralm; St. er¬
regen, o. xr. vrdiZovati.

Staude, /) Aerm, ters.

staunen, Luditi so, stermoti, raöuditi so;

— rrbs. m stermoujo; St. ergreift
mich, ostermim.

stäupen, topsti, sibati.

Staupsäulc, (toxoLni) Kol.

Stavanger — mesto v blorvo^ii.

stechen — stichst; stach; gestochen —; P/^.

m. haben, bosti, vbosti, piöiti; die
Sonne st., solnes pripoka; — P/i m.
sein, ins Meer st., xo morji splavati,
odplavati; — vbs. -r. bodonjs; St.
(des Bernsteines), roranjs.

Stechmücke, /i 'komar.

stecken; (nur schw.), vtakniti, vtikati,
natakniti; in Brand st., ^aL^ati; —
rmP/i steckte u. stak; x/i habe gesteckt,
tiöati.

Steckcn-Pserd, n.losoni konj ivsk (prav ra
prav losova palioa s konjsko g-lavivo).
! Steg, m., Pl. -e, berv Z'.; stera; die

Stege sagen, pot karati.

8*

116

stehen — stand; habe (a. bin) gestan¬
den —, stati; st. bleiben, ostati; (deni
Feinde) st., v bran stati; an der Spitze
des Heeres st., naöelnik vojsko biti;
mit dem Magen steht es schlimm, Lolo-
<leo so na slabem.

stehlen, s. fielen,
steierisch, «elf. štajerski.

Steiermark, Ltajsrsko, Ltirsko.
steif, crci-. tsrck, noAibsk, nsvkroten.
steigen — stieg; bin gestiegen — , stopati,

iti, bocliti; priti, nlorti; vrcÜAovati
so; lototi; im Preise st., xoäraxiti so,
äraLiti so.

steigern, rvi^ati, povoöati; mnoLiti.
steil, achs. sterm.

Stein, m., ^>f. -e, kamon; psvka, kost /l;

— Steinchen, n. kamoneek.

Stein-adlcr, -n. planinski orel. snit.
steinartig, »cks. karnsnn pockoben, kamo-
Stein-bild, »r. karnonitna pockoba.

Stemmciche, xraäcn «. örsxinjsk.
steinern, acks. kameniten, kamen.
Stein-Haufen, »r. kup kamenja.

Steinkohle, /i premog, kamäno oxlje.

Steinkohlen-bergwcrk, n. premogovo
samo (Ll.).

Steinkohlengrnbe, /l prsmo^ova sama.
Steinmasse, /. kamenje; skalovje.
Steinquader - Quader.

Steinsalz, u. kamöna sol.

Steinschichtc, /l versta kamenja.
Steiuschleiferci, /. bruZonje kaiuonov.
Steiu-wand, karnonitna stona.

steleu (od. stehlen) — stielst; stal; habe
gestolcu , krasti, ukrasti.

Stelle, /".mesto, Kraj; slnLba; oästavek
(kakexa spisa); Jemandes St. ver¬
treten od. entnehmen, koZa namesto-
vati; auf der St., xri tos priLi, kos.
stellen, staviti, postaviti, cljati; sich st.,
stopiti; clelati so; vesti so; sich todt st.,
mei-tveZa narscliti so; sich fröhlich st.,
vssvlo ckerLati so, vesolj o kanati : Fal¬
len st., nanj ko staviti; eine Forde¬
rung st., terjati, üabtevati; hoch st.,
visoko osniti.-

stellenweise, «ckn. inestoma, sein ter tjo.
Stellung, postava, stan; rarpostava.
stemmen, vxroti, opreti; sich gegen
etwas st., vxirati so v kaj.

Stengel, m., - SA. steblo, Stibla.

Steppe, /l stepa, pusta, puZeava.
steppenartig, ackA. stopam pockoben.
Steppen-pferd, ». stepni konj.

sterben—stirbst; starb; bin gestorben —,
umreti, umirati; eines ruhmvollen
Todes st., slavno sinsrt stvoriti; ster¬
bend, umirajoč; — vb«. rr. mrsnjs,
umiranj s. (poslov.

Sterbc-segen, nr. smertni «. ^acknji bla-
sterblich, ach'.umerjochumerljiv; derSt.,
smertnik, Llovek.

Sterling, od. Pfund St., Sterling- a. tunt
sterling — anglsLki cksnar - 9 8.
89^ 2 kr. a. v. süvWckioa.

. Stern, m.,xA.-c,?vW<la; — Sternchens-
Sternblume, /". svesänioa.

Sternen-schciu, m. ^vs^äni svit.

Stcrn-gcwimmel, -n. migljanjs nvsr;ck;
ein Baum von St., ckrovs-soo mi-
gljajoöib Zverci.

Sternschnuppe, /". rve^ckni utrinek.

! stets, ackn. vsikckar, vsslsj, ^morvj.

Steuer, /"., -n, ckavek.

Stcucr-mann, in.., -männer, kermi-
tolj, kermär.

Steuer-rnder, rr. ksrmilo.

Stich, >»., -e, vbock, vjock, vpik, pik;

siv; St. der Schlange, gackji pik; iw
St. lassen, popustiti.

sticken, vWti (vWom), inLivati.

Stickerei, /"., All. -en, vo^ (m,), vorenjs.
stieben — stob; bin gestoben —, rar-
prasiti so, razkropiti so; auseinan-
derstiebendc Herde, vsaksebi biteda
Lrecka; — x/l m. haben, perZoti (cksF
porsi); rarprasiti, razkropiti.

Stiefel, m., />?. -- SA. (a. -n), Škornja,
bota; — Stiefelcin, »r. Zkornjibio».

Stiefel-knccht, nn sezuvalo, sajeo.

Stiege, /". stopnjioo (xb), grsckivs (pb).

Stieglitz, M., -c, lisöek.

Stiel, -c, roeaj; steblo, povelj.

Stier, m., pl. -e, bik, vol.

Stift, m., pk. -c, stoxla, i§la, ovsk; —
pl. -c, samostan.

stiften, vstanoviti, raloLti.
Stifts-Hütte, /°. sveti sator.

Stil (od. Styl), m.., As», -es, sloA.

still, ochs, tib; st. sein zu der Sache, mol-
öati o tej reöi; st. stehen, (na miru)
ostati; st. sind die Lieder, vtibnilo so
pesmi.

Stille, tibccha; molöanjg; in der St.,
na tibem; natiboma.

stillen, vtositi, vtolaLiti, vpokojiti; deil
Durst st., Lejo oZasiti.

still-halten*, ostati.

Stillschweigen, m. molöanjs.

117

stillschweigend, uckr. molös, tibo; —
aal/. molöoö, tib.

Still-stnnd, m. staujo; prostansk.
stimme, /l glas.

stimmen, glasiti so; vjomati so; für
Jemanden stimmen, rm koga glaso-
vati; die Geige st., gosli vdirati «.
v brati.

Stimmung, /l vbiranjo; volja; mür-
rische St., ömornost.

Stirn, /l, /rk. -en, öolo.

Stirnbcwcgung, ?. pokrot vrprock; eine
St. machen, na vrprsck kreniti «.
oberniti so.

^tock, Stöcke, palica, Kol; panj;
nsästropjo.

stockblind, nah", popolnoma slop. ssksm.
Stockholm — glavno mesto na Lvocl-
Stock-werk, n. nackstropjs, strop.

Stoff, »r., pl. -e, snov /'., tvarina, gra-
ckivv (ra mäanjo); — vrrok, povock;
— tkanina.

Stollen, nr., - sg. tul, -poäkop, rov.
Stolz, »r., -cs, ponos, ošabnost,
vbolost.

stolz, ach/. ponosen, prsvrotsn, napid-
njon; st. sein ans etwas, ponašati so
s öim; den Kopf st. tragen, glavo po
Konen nositi.

stopfen, mašiti, gatiti.
Stoppeln (pl.), sternisLo.
Stoppel-feld, n.. sternisöe.

Stöpsel, m., I>l. - »A. ramasek, ratiösk.
Storch, »»., Störche, iaplja.

stören, motiti, skaliti, poärsti; die
Ruhe st., mir kaliti.

störrisch, ach;. nporen, termoglav, ter-
clovrateu.

Stoß, m., Stöße, sun, potisk, but,
cirogljoj; nclareo, malr; in St. wehen,
butati, naganjati so.

stoßen — flößest; stieß; gestoßen —;
p/l m. haben, suniti ; äregati, psbati:
mit den Füßen st., bevati, eebati;
mit den Hörnern st., bosti, terkati;
auf (od. an) etwas st., Laäoti (so) ob
kaj; — x/. m. sein, auf etwas st.,
nalototi na kas, ksm;^najti ksj; zu
einem st., pritegniti k komu; auf
einander st., vkup ^»ckoti; — rbs. -r.
tolöenjo, suvanje, .terkanjs.

stößig, ach;. boclljiv, terkav; st. werden,
raösti terkati.

stottern, jsoljati; ich st., jsoljam, jsrik
so, (mij raclova.

strack, ach;. raven, po konci.

stracks, crckv. naravnost; koj, Kar.

Strafe, /. käsen //

strafen, kaznovati.

straff, ach;. napet, streunen.

Straflosigkeit, /'. nskarnjonost.
strahlen, s. stralcn.

Strahow, Stragov — prsinonstranski
samostan v i?ragi.

Strakonic, Ltrakonivs (^>l.) — mesto
na juLnsm 6oökem.

Strakonitzer, ach), strakoniski.

Stral, ne), -en, strvla, äarek, trak;
oursk.

! stralen, blisöati, loskotsti so, sijati.
Stralen-glanz, nn losk.

Strän (Strähn), m., -e; (a. Sträpe,

/., -n), proäsno, (ötrsna).

Strand, m., gen.-es, (morski) brog,
Kraj; procl, sipina, pesöina; auf den
Str. gerathen, na sipino nalototi.

Strand-bezirk, m. pobrsrni okraj.

stranden, Z>/'. m. sein, na proä vsssti so;
razbiti so.

Strang, m., Stränge, verv /l
Stranöe — norvekki otok.

Straße, // ossta; ulica; seine Str. gehen,
po svojsj poti iti.

Straßen-ecke, /l ogäl cesto.

Straßen-koth, -n. vestno blato.

Straßcn-räuber, m. razbojnik, tolovaj,
sträuben, joriti, «ersiti; sich str., upi¬
rati ss.

Strauch, Sträuche (a. Sträucher),
gsrm.

strauchartig, ach;. rarrsSösn, ko^at.

Strauß, «r., Lk. Sträuße, sop, Lopsk.

Strauß, -c, (ptica) noj, Ltruo.
Strauß-feder, Z'. nojevo pero.

streben, prwaäovati si, gnati ss, poxo-
njati ss, vpirati so, gibati so, brops-
noti; einem nach dem Leben st., komu
po Livljonji streči; die Zweige str. auf
zur Höhe, vejo ss kvišku vzpenjajo;
— ob«, »r. prwackovanjs, truck.

Strecke, /i prostor, kos, äaljava; eine
Str. Weges, kos poti; nekoliko kora^-
kov; eine weite Str. schwimmen, ckalsö
plavati.

strecken, rartsgniti; moliti; sich str., rar-
tsrati ss; zu Boden str., na tla pc>-
ärsti; lang gestreckt, raztegnjen; vor¬
wärts gestreckt, naprsj pomoljen.

Streich, -e, uäarsv, mali; rana,
streicheln, glaäiti, boLati.

118

streichen — strich: gestrichen — P/'. m.
haben, plariti, dergniti; podergniti,
namakati; vom Schwänze nach dein
Kopfe str., od ropa proti glavi gls-
diti; — P/i m. sein, pikati, vleči,
lototi; vleči so, vlačiti so.

Streif, »»., Pl. -c, od. Streifen, -rr., Pl.

- SA. proga; kos, pas.

Streife, /i oglodni poköd, lov.

streifen; P?'. m. sein, derkniti, plarniti,
švigniti; švigati, koditi, vlačiti so;

—P/im. haben, einen od. etwas, oxla-
xniti; oprasniti ; rdsr^niti, snvti, snru-
kniti, rmrwniti; an eine Sache str.,
radsvati «. dotikati so čosa, stikati
ss s čim.

Strcif-zug, (oglodni) poköd; vpad.
Streit, m.,Pl. -e, prspir, rarpor; svara,
kos; Str. bekommen, ^dosoditi so.

streitbar, ach. krabsr.

streiten — stritt; habe gestritten — , od.
sich str., prepirati se; skregati se;
pravdati so, potegovati so, viti so;
bosovsti so. svosak.

Streiter, M.,Pl.-«r/.bnsvvavev, dorivee,
streitsüchtig, ach. propirlsiv.

streng, ach. strog, stud, oster, natančen;
str. Killte, lrud mrax.

Strenge, /. strogost, kudota, ostrost;
Str) des Winters, irnä mrar.

Streu, /. stolsa, nastiisa; postoisa.
streuen, stiati, trositi, razsipati; vsesati.
Strich, ur., P/. -e, vlak, čerta; a. - Erd¬
strich; — Strichlein, n. čertioa.

Strick, »r., pl. -e, konopeo, provorda;
verv /i

Stroh, n., A«, -es, slama,
Stroh-dach, rr. slamnata strvsta.
Stroh-halm, m. slamnata bilka, slamica.
Stroh-hnt, -n. slamnik.

Stroh-lager, -r. slamnata postslsa.

Stroh-sack, »r. slamnioa.

Stroh-wisch,»»., Pl.-e, slamnata motlioa.
Strom, »n.,Pl. Strome, roka; tok, ploba.
stromabtvärts, aclu. ra vodo, ra roko,
stromaufwärts, ackv. proti vodi.

Strom-bett, m. struga.

Stromenge, oLina a. soteska roko.

strömen, P/'. m. haben n. sein (vgl. flie¬
gen), toči; vrsti; — P/i m. haben,
točiti, izlivati. sroko.

Stromtheilung, /i dslssnss a. krossnso
Strömung, /i tok, dronso.

stromwcise, «cku. ourkoma, tokoma.
Strudel, m., Pl. - --A. tomnn; vsrtinso.

Strumpf, m,, Pl. Striimpse, nogavio»"
struppig, ach. rinerson, kuštrav.

Stube, f.irba; — Stübchen, Stüblcin,w
irbioa.

Stubcn-thür, f. wbino duri.
Stubcn-vogel, ur. pokisni ptič.

Stück, rr., p/. -e, kos, koseo; roč /i ; delo ;

St. Kleidung, oblačilo; 20 St. Schafe,
20 glav (a. ropov) ovrio; L St. Eicheln,
triso Želodi; cin 24krcuzer-St., štiri-
indvgssotloa; cin gutes St. Weges,
prsvvs daloč proč; — Stückchen, Stück"
lein, -r. koseo, košček.

Studien (Pl.), nčonso; solo (xl.); nach
vollendeten St., po doversonik šolali.

studieren, učiti sv, študirati, promislso-
vati.

Stufe, /i stopnsa; stopnsioa.

Stuhl, m., Pl. Stühle, stolioa, stolec,
stol; — Stühlchen, »r. stoličsk.

stnmm, ach. nom, mutast.

Stümper, »»., Pl. - SA. budavev, mas¬
sier skara.

Stnmpf, ur.. Pl. Stiiinpsc, okernsak,
štor; mit St. und Stiel, s korenino;
čisto.

Stunde, ura; — Stündchen, »r. uriva.
Stundenanzcigcr, m., Pl. - «A. urokiw.
stundenlang, ach. uro a. uro dolg.

Sturm, m., Pl. Stürme, vikar", lruda
ura; naskok.

stürmen, vikrati, rarsasati; naskočiti;
es st., voter rarsasa; — P/i uu sein,
buriti, vikrati, verčati. versoti (kam),
stürmisch, ach. buren, vikaren.
sturnrschnell, ach. Iriter ko pis.

Stnrnr-lvind, m. vikar, pis.

stürzen, rverniti, pakuiti, navaliti; die
Republik st., Isudsko vlado izpod¬
riniti; sich st., magnati so, skočiti; —
P/i m. sein, 2vsrniti so, pasti, vroči
ss, planiti; miss Knie st., na kolona
pasti.

Stütze, podpora.

stutzen, pristriči; ostermoti. osupniti,
stützen, podpreti, opreti, podpirati.

suchen, iskati; glodati, skusati; nach
etwas s., iskati čssa; — ubs. n. is-
kanss. sklon.

Siid-abhang, ur. suLna stran, suLni po-
Siidamerika, su2na Lmorika.

Sudan — doLola ralegssoča skorss ' „
vso notranso Liriko.

südasiatisch, ach. suLnoarisski.
Siiddcntschland, snLira iblomčisa.

119

^üdeu, M., -s, juA,

Südeuropa, jurna lyvropa,
Siid-land, u, jurna dersls,
südlich, ach-, juLsn, poldneven,
Süd-vsten, UN juAovrbod,
südöstlich, ach-, juAovrboden,
Siidfee, /i jurno morje,
Aüdfce-iusel, /ijurnomorski otok. föan,
Südsee-iufulaner, un juLnomorski oto-
^üd-theil, un juLni del,
südwärts, adv, proti juAii,
südwestlich, ach-, juAvrapaden; proti
juMrapadu,

Sühnuiigs-geschcuk, rr, spravno darilo,
Sultan, »n, -d, -c, sultan (- turski
vladar),

Sultan-kaffee, »n sultanska Kava,
Summe, /i Znesek, suma; denarji s/d,);

ich bitte um eine S. von 20 sl,, prosim
M 20 Aid, denarja,

suuuucu, Lurati (LuLim), brvnöati, der-
neti; — ubs, -n broiieanjo. fövir,
Sumps, un, ^>k, Sümpfe, mlakuLa, mo-
Sumpffläche, Z', moSvirna planjava,
sumpfig, «ch-, moeviren,
Sünde, /'. Arsli,

Sünden-sold, un Arosno i>laöilo,
Sünder, un, -d, - «A, Aroönik,
Sündfluth, /i vesolni potop,
Suppe, /', juba, polivka,
süß, ach-, sladak; Ijubomiiv,
Süßigkeit, /, sladkost; ljubeznivost,
Swntopluk — knen velikomoravski,
Symbol, m,, M -e, podoba; Lnamenjs,
Syrakus, Lirakmis (-d,) — naj vsejo
in naj bvAatejo mesto v Lioilii, so-
ridano I, 735 pr, Xr.

Syrakusancr, un, ^>k, - «A, Lirakuran,
Syrien, Lirija — doLola proti severu
oä Xalestins,
syrisch, ach-, sirijski,
Syrup, »n, gen, -s, sirox,

T.

Tabakspfeife, xixa, lula,
tadeln, Arafati; — 'ubs, u, ssrajaujs,
tadellos, ach-, bror pvAroska; brsrbibsn,
Tafel, /",, -d, -n, deska, tabla; mira,
Tafelform, ch, podoba table.
Tag, un, -e, äsn; T, und Nacht,
noö in äan; in den T, hinein leben,
tjs v en äan Livsti; Tags zuvor,
xoprejönji äan.

tagelang, adv, po veli äan, esls äni,
Tages-arbeit, ch, dnevno äelo,
Tagcs-geschäft, rn dnevno opravilo;

vsakdanje opravilo,

Tagcshitze, ch, poänovna vroeina,
Tagcs-lauf, un tsk änsva.

Tages-licht, in änovna svitloka, äan;
ich bekomme dasT,uie wieder zusehen,
no UAlsäain voö beleAS äns,

Tagesstunde, änvvna ura,
Tages-zeit, /, änovni eas,
Tagc-werk, rn fdnsvno) äelo,
Tagglciche, ch, jodnakoänovjs; zur Tag-
uüd Nachtgleichc, ob času, ko sta
noö in äan jsänaka,

täglich, ach-, vsakdanji; — adv, vsak äan,
tagtäglich, ade, vsak äan; äan ra dnevom,
Tag-zcit, /i dnevni ess,
Talg, un, As», -es, los,

, Tand, un, As», -cs, noreija, igrača,
Tanne, /i jolka, Irvofa,

! tannen, ad^, jelov,

Tannen - balkeu, un jelovo bruno;

- bäum, unjolka, bvoja; - fnmeu, un
jelovo some; — Wald, un jelov gorä;

— -zapfen, un j, öosarek,

Tanz, un, Tänze, ples,
Tauz-bär, m, medved plssavso,
tanzen, plesati; tanzend, plesoö; —
ubs, »r, plesanje,

Tänzer, un, ^k, - sy, plssavee,
Tänzerin, /i, ^u!, -neu, plssavka, ftelj.
Tanz-meister, un plesni uöitslj a, voäi-
tapfer, «ch-, lirabsr, junaški,
Tapferkeit, /°, brabrost, junaštvo,
tappen, tipati; tavati,

Tartare f- Tatar), »n, -n, 'llatar,

Tasche, /, Lex, mavba,

Tafchcn-uhr, /i Lepna ura.
Taffe, /i saliea, skudsla.
tasten, tipati, slatati,
Tatar, »n, xk, -en, 'Katar,
Tataren-Hand, /l tatarska roka,
Tatarenmacht, tatarska moö,
tatarisch, «ds, tatarski,

Tatar-Khan, un, -e, tatarski Kan n,
poglavar, „

Tatze, /, lapa, sapa, (tava),
Tau, -n, ^)/, -e, vsrv (pri ladji)
taub, ach-, Alub; praren, piäkav,
Taube, xolob; — Täubchen, ,n Ao-
lobisk,

Tanbcn-ei, ir, Avlobje jajos,
Tauben-Haus, u„ xolobnjak,

, Taubeu-schlag, m. Aoloknjak,

120

tauchen, potopiti, pomoöiti (kaj v vodo);

— tauchen, od. sich t., (pod voäo) spu¬
stiti ss a. smukniti, potopiti so.

Taucher, m., Dl. - SA. potaplsaveo.

Taufe, kerst.

taufen, kerstiti. skum.

Tauf-zeuge, m. kerstna xriea, boter,
taugen, ra rabo biti; pripraven biti,

sluLiti; prilsöi se; biti ra (kaf); nichts
t., r;a niö biti.

tauglich, ad/ pripraven, sposoben.

täuschen, motiti, slepiti, varati, preva¬

rati, premotiti; — täuschend nach-
ahmen, promotlsivo posnemati a.
oponašati.

Tausend, »., Dl. -e, tisoö /.

Tau-tvcrk, n. vervi (Dl.) /i

Teich, M., Dl.-e, ribnsak.

Teinkirche, /. Tinska oorkev — na staro- .

mestnem torAu v Trari. speis.

Tempel, -n., Dl. - «A. boLsi bram, tem- j

Tempel-bcrg, «r bramski krib; Athens -

T., atenski vissgrad.

Tenedos, — otok, miljo odtrosausks^a
brsZa.

Tenne, s. Zumno.

Teppich, m., Dl. -c, prvstralo, ssz;.

Terpentin, m., P?, -c, trspstin. solso.

Terpentin-öhl, (od.— öl), n. tropetinovo

Terrasse, /i zvinila, Ared (ir psrsti) /.;

terasa; Briihl'sche T., Lriibiova xr.,
po bivšem saksonskem ministru tako
imenovana.

Testament, m., Dl. -e, oporoka, Lsdnso
sporočilo; altes T., stari Lakom

Teufel, m., Dl. - «A. budiö, vra^.

Thal, n., L?. Thälcr, dolina, <lol.

Thalebene, dolina.

Thaler, >»., Dl. - «A. tolar.

Thal-grund, m. dolina.

Thalsohle, dno äolins, äolina.

Thal-Weg, m. pot po äolini.

Thal, /., Dl. -en, äsanso, äelo, ein; in
der Th., v rssniei, ra isto.

Thäter, Dl. - SA. öinitols; Th. (des
Wortes), spolnovaveo.

thätig, ad/ dsanski; delaven; rastlos
th. sein, nepronoboma äslati a. tru¬
diti ss.

Thätiakeit, /. delavnost, dsavnost; der

Vulkan ist in Th., soxka doluse, blsuse.

Thau, m., Aen. -es, rosa.

thauen; D/i m. sein u. haben, tajati so;

— D/'. m. haben, tasati; — rositi.

Thau-tropsen, -n. rosna kapljios.

Theater, »., p/. - SA. xlsäiLöo.

Thcbaner, m. , p/. -- SA. Tobaneo; "
thcbanisch, «d/ tebanski.

Theben, Tobe (Dl.) — glavno mesto v
Lootii (Loootia).

Thee, >n., Asn. -es, Las.

Thcer, m. u. »r., Dl. -c, koträn, smol'
nsak (a. LZ-ana smola).

Thee-strauch, nr. öasoveo, Lasov ^ernr
Theil, m., (deloma tudi) n., Dl. -e, del,
dolsL, kos; zu Th. tverden, v cloloL
priti; vsreLitiso; doiti (komu), dano
biti; zum Th., deloma.

thcilcn, deliti, rardoliti; sid) in cttvas th.,
deliti si kas; vkup kas imeti (s kom)-

Theilnahme, vdeloLba; soLutse.

theil-nehmen*, vdoloLsvati ss, vdelo-
Liti ss.

theils, ado. doloma; th. — th., doloma —
doloma (pa).

Theilung, delitev,
theilweise, adn. deloma.

Themistokles, Tomistoklss — slavni

-Ktensan.

Theodor, Logdan.

Thermopylä, Termopile (Dl.) — sako
<mks soteska mod Mro ,,Oota" in
morssm, napoti iLTosalisv vTokrido.

ThcSpier, Tsspisan — probivaveo mosta
„Tbospias" v Lsotii.

Thessalien, Tvsalisa — pokrasina v so-
vorovLbodnom dolu 6orLiss.

thcuer, ad/ drag'; lsub.

Thier, -r., Dl.-c, Livsl/., Livina; wildes
Th., Lvor/.; — Thierchen, »r. Livaliva.

Thierfamilie, /i Livalja rodbina,
thicrisch, e«(-. Livalski, Livinski.
Thicr-reich, -r. Livalstvo.

Thierwelt, Livalstvo.

Thomas, TomaL.

Thou, m., A«, -es, Alma, il.

Thor, M., Dl. -en, bedak, nsumnoL.

Thor, -r., Dl. -e, vrata (Dl.); im TH-,
mod vrati.

Thorheit, /i neumnost.

thöricht , acls. neumen, nespameten,
bedast.

Thracien, Traoisa; — thracisch, «d./-
traoisski, tradski.

Thran, -/n, gen. -es, ribsa mast.

Thräne, /i solra.

thränen, solrsti; thränend, sollen,
thränenschwer, adch poln solr.

Thron, m., Dl. -e, prestol, tron.
Thronfolge, /. nasledstvo (v vladi).

121

thuil — ich thue; that; habe gethan —, i
«tvoriti, delati, ravnati; »praviti; ;
im Springen hast du etwas gethan,
v slcakansi si ss obnesel; (etwas) thut
Mir gut, dobro ini dö; daran thätc
Mir auch gut, tudi ineni bi to prav
twäilo; thnt's ein Zwanziger nicht
auch, ali no bo tudi dvgssotioa dosti;

- vbs. m. dsanse; Th. und Treiben,
dsanse in ravnansv; Th. und Lassen,
dsansv in nsbanse.

-thiir, /i,M -en, duri (^.)Z, vratal^l.);
unter der Th., na vratib.

-thurin, -n., Thürme, turen, Zvonik.
Thiirmcr, in., pl. - rA. - Thurmwächter
Thurmtrcppc, /. stolpov« stopnico (^l.).
-thurin-wächtcr, m. tursnski čuvaš.

Thiirstchcr, M., - SA. vratar.

Tiber, /'. 1'ibora — glavna roba V Italii,
toče skori Hirn.

tief, ach', globok, nmok; tiefer Schlaf,
terdo Spans«; t. Stillschiveigen, terdo
molvanss; in tiefen Schlaf fallen,tordo
raspati; im t. Walde leben, daloč v
go^du Livoti; ins Tiefe, v globočino :
— adv. globoko, daleč: t. dunkel,
üslv temen. fsinsi rrak a. vrdnb.

tmsblau, ach', Zamolklo visnsov; t. Lust,
Tiefe, /'. globočina, globokost.

-hiefebene, niLina.

tiefempfunden, ach. globoko občuten,
tiefgebrnunt, ach. močno Zagorel,
tiefgerunzclt, ach.globoko nagerbančon.
Tief-land, >r. niLavss.

Tiger, m., - «A. tiger.

Tigcr-sprung, nr. tigersi skok.

tilgen, ratreti, introbiti; poravnati.
Tinte, /. tinta, čsrnilo.

Tirol, Tirolsko, Tirolvsx?.); — Tiroler,
i»., M - «A. Tirolec.

Tisch, m., ^ü. -e, mira.

Tischler, m., - «A. inirar, stolar.

titulieren, narivati. fbrup.

toben, ransssati; — rbs. n. rar.sasanso,
Tochter, /'., pl. Töchter, bči; — Töchter¬

chen, Töchterlein, n. Iiesrka.

Tod, »r.,Ae>r. -es, smsrt/'.; ich bin des T.,
mei-töv sem, rgublsou ssm.

Todaustragen, rbs. irnasanso smerti.
todbringend, ach. smertonoseu.
Tvdes-engcl, M. angvls smsrti.
Todes-fall, m. umrstso, smsrt /'.
Todes-gefahr, /. «inertna nevarnost.
Todesmacht, /. smertna moč.
Todes-trannl, »r. smsrtni ssn.

Todes-urtheil, n. obsossnss k smerti.

Todesverachtung,/.nebriganse ra smsrt,
rasmobovanss smerti. sLnik.

Tod-feind, nr. naglavni a. raklsti sovra-
todt, «ch.mertev; der T., merlič, mertvso.
tödtcn, umoriti.

Todten-bett, n. smsrtna postvlsa.

Tvdtcnhcmdchen, »r., </s». -s, mertvsska
srasčiva.

Tvdten-kleid, ». mertvaska obleka.
Todten-richtcr, m. mcrlislci soänilc.
Todten-svnntag, M. tiba nvllolsa.
Todtcnstille, Z', grobna tibota.
tödtlich, ach. smarten, smertonossn.
todt-schlagcn* ubiti.

toll, ach'/nor; stoleel; rarlcaöon.

Tollheit, stoklost.

Tollkirsche, /'. volösa örssnsa, päslevioa.

Ton, m., Töne, glas, rvok, rvule;
keinen T. von sich geben, ns ogla¬
siti so.

Ton, Toni, Anton.

tönen, (lonoti, rvonoti, Lvunvti, bobnoti,
glasiti so, poti, oglasiti so.

Tonne, lasta, boöev soll.

Topf, M., Töpfe, Ions», pisleer; -
Töpfchen, n. lonöelc.

topp! ploslr (r rolro)! vslsa!

Torf, in., AS»r. -es, sota.

tosen, bobnoti, šumeti, buöati; — vbs.ir.
bobnsnss, sumonso.

Tower - tsräni grad v ltondonu.
traben, p/'. m. sein u. haben (vgl.fliegen),
dropati, dirsati; boditi.

Tracht, pl. Trachten, nosa,
trachten, glodati, prizadevati si; nach
etwas tr.,. streči po čem, brspsneti.

trage, ach. Ion.

tragen — trogst; trug; habe getragen--,
nosti, nositi; imeti; prenašati, pro¬
stati; Frucht tr., sad roditi; ich bringe
etwas getragen, prinesem kas; an
sich tr., na sebi imeti ; - vbs. n. no¬
šenj o, nosnsa.

Tröger, »»., - SA. noseo.

Trägheit, lonoba.

Trag-lohn, nr. nosnina. sssvsr.
Tramontana, /'. (- Nordwind), gorsneo,
Trank, m., Asn. -es, xisaöa, pilo,
tränken, napositi, napasati.

Tränklcin, »r. pisača.

Transport, m., A«u.-es, xrevor, voLnsa.
Trapezunt— primorsko mesto v vrbod-
nos strani konta.

Trappe, m., M -n, droplsa.

122

Traube, /. grozd,
tranbensörmig, «ch/. grozdast.
traubenweise, erckv. v grozdiüib.
trauen, einem, Zaupati, vorusoti; auf
etwas tr., zanašati ss na Iras, za-
upati v käs.

Trauer, /I Lalost, zalovanso.

trauern, žalovati; trauernd, zalusoö; —
ub«. -r. žalovanje.

traulich, ackp zaupljiv; prijazen.

Traum, »r.,pl. Träume, sansAerr. sna);
sause (p/.).

träumen, sanjati; zdi so nii,
traümlos, ach/. brez saus,
traurig, ach/. Žalosten; otožen,
treffen -triffst; traf; habe getroffen—,
zadeti; uganiti; naiti, dobiti ; delati,
stvoriti; sich tr,, srsöati so; zgoditi
so; Anstalten zu etwas tr,, pripravo
äolatl Ir Lomu; Silberbergwcrke trifft
man, srvberne samo so nakasaso.

Treffen, m., pl. - SA. bitka, bitev
treffend, arte, zelo priinorno, toöno.
trefflich, ach/. Eversten, sako dober,
treiben — trieb; habe getrieben —,
gnati, goniti; pognati, napoditi; pv-
eati sv; opravlsati: Blätter tr,, listje
pognati; ein Handwerk tr,, roko-
dslstvo gnati; äünste tr,, umstnisv
vgansati; Landbnu tr,, s polssdel-
stvom pečati so; das Abhaspcln Ivird
in Fabriken getrieben, odmotavanje
so godi v tovarnab; >vic tr, cs die
andern, kas počenjajo a, vgansaso
drugi; mit einem Spott und Spiel
tr,, noros (xl. «i.) (burko) vgansati
s kom; — ub.s. >r. dsaiHS, vgansanso,
(s. a. Thun); buntes Tr,, raWassnso,

Treiber, nr„ Li, - «A. gonsaö,
Treib-jagd, /, gonsa,
trennen, loöiti; deliti; prati (porssra),
parati; getrennt, loöon, oddalson,

Trennung, /l loöitev. Mtengo),
Treppe, /, stopusioo (pl,), grodi (pl.) /I,
treten — trittst; trat; getreten — ; p/'.

m. sein, stopiti (kam); bei Seite tr.,
na stran stopiti; in den Besitz tr.,
v posost vrsti; aus den Ufern tr., öroz
brogovo stopiti a. udariti; — p/. m.
haben, stopati (kodi a. po öom), tep¬
tati; einen Stein unter den Fuß tr.,
poboditi kamen; den Reiß aus dem
Stroh tr., lasko pssno izmeti a. moti,
treu, ackch. veren, zvost.

Treue, /. vernost, zvestoba.

treuherzig, ach/, odkritossrven, raupen-
treulich, «chr. rvesto, vorn».

treulos, ach/, nervest, brorvvsten.
Treulosigkeit, norvostvba. srozek-
Triangel, w., pl. - «A. trivogelnik, tri-
Tribun, A«u. -s, pl. -en, tribün,
tlsndski ravvtnik).

Tribut, ur., ^rk. -e, davek, dava, namet-
Trichter, »r., pl. - «A. liv, lisek. sbeo.
trichterförmig, ach/, iivkast, livu podo-
Tricb, ur., p/. -c, kal, berst, mladika!

— nagon, zelja.

triefen - troff u. triefte; habe getrof¬
fen u. getrieft — , euroti, kapati; ich
tr. von Schweiß, pot od mono kaplju-
Triest, lkerst.

trinken—trank; habe getrunken — , piti-
trinkbar, adp piten; ra piti.
Trink-gefäß, »r. pitna posoda.

Tritt, m., p/, -e, stopinja, korak; lang¬
samen Trittes, poöasi stopass.

Triumph, m., pk. -e, slavni sprevod;
voliko voselso.

Trinmph-bogen, uri slavolok,
triumphieren, slavni sprovod obbasati;

od vosolsa poskakovati, ukati.
Triuniph-zug, slavni sprovod.
trocken, ach/. sub; — s. n. setzen.
Trockenheit, /. subota. sso, vsabniti.
trocknen, susiti; — J//", m. sein, posušiti
Trog, in., pl. U.rögc, koritu, niüke (pk.).
Trojaner, -u., z>k. - SF. 'krnjanev; -
trojanisch, ach/. trosanski.

Trommel, pl. -n, boben; T. schla¬
gen, na boben biti, bobnati.

Trvmmel-tvn, m. glas bobna, bobnanju.
Trompete, trobenta, troba.
Trompeten-ton, m. glas trobonts.

Tropcn-land, u. msdpovratna a. tro-
piena dežela.

tropisch, ud-/, tropiüen; ob ravniku.
Tropf, m., pl. Tropfe, bedak.

Tropfen, -rrr, pl. - 8A. kaplsa, kaneo.
Trost, m., §e». -es, tolažba, vtsbs.
trösten, tolaLti, potolažiti.

trostlcer, ach/. tolažbo prazen.

trostlos, actz. nevtolaAsiv, brez tolažbe.
Trotz, ur., A«, -es, upor, terma, svoje-

glavnost.

trotz, praep. z Ae»r. in chak., vklsub; —
L chat., kakor.

trotzdem, ach-v. vkljub,stsmu, ondar; —
eoir/. kakor, akoravno.

trotzen, klsubati, zoperstaviš ati se; n«
bati se; šopiriti se.

123

Rotzig, gc!-. uporen, svoröp, termast;
Ismen; — acln. uporno, šerpo, terdo-
vratno; kurz und tr., ob brutbom in
ssrpo.

trübe, ach/. bslsn, moten; meLav; obla¬
ten; Lulosten, briteb.

trüben, baliti, motiti, sbaliti; temniti,
trübselig, ach/. nadlnLen, Missten.

trügen — trog; Hube getrogen —, pro-
varati, prvsioxiti.

trügerisch, ach/. golsuken, mamlsiv.

Trümnter (Lh.), raLvalino (Lh.); in Tr.

gehen, raLpasti. spisaöa.

Trnnk, nc., AS». -cs, poLirek; pitso,
Truppe, f. tropu; — die Truppen tzd.),
^vchsba, vosabi (Ll.).

-brnppcnkolvime,/)vosaKbo berdolo, vos.
Tschnttora, öntora.

Tuch, >r., Lh. Tücher, subno; ruta; —
Tüchlciu, ». rcctioa.

tüchtig, «ä/. bsrdäb, irdaten, moirinc
t. zu etwas, sposoben, pripraven.

Tücke, potubnsonost, lobavost, bu-
dvbnost.

tückisch, «Az. potubnson.

Tugend, -en, Icrvpost, Lodnost;
dobra lastnost, lopa navada.

tugendhaft, ach". brvposten, pokoLsn.

Tulipane, Tulpe), tulpa.
tummeln, goniti, poditi, suicati, viti.

Tümpel, m., Lh. - sc/. (tomk), tomün,
^bal.

Tunis — brus in mesto v sovornvs ^ptribi.
Tuuguse, M., Li. -u, Tungüs; — ll'. so
boönsoö narod mongolsboga plomsna
v gibirii.

Türke, »r., Li. -u, 'l'urek.

Türkenpfeife, /. tursba lula a. pipa,
türkisch, ach/. turKbi.

Turnier, »»., Li. -e, turnäs, vitsLba igra.

Tusch, m-., Li.-c, Latrob (v poslavlsgnso);

T. der Trompeten, trobontanso; T.bla-
sen, v pozdrav trobiti.

Tyrann, Li. -cu, samovladar, nasil-
nib; trinog, bervolob.

Tyrol, Tyroler, s. Tirol.

Tyrus — nasslavncho mssto v l?onivii.

U.

Übel, ach/. Lel, slab, bud, noprissten;
üb. nehmen, M rlo vLoti; üb. gehen,
slabo goditi so a. iti; — srcbst. >».,
Li. - «A. Lio, Irudo; nspaba.

übcri, vaditi; irverZsvati, delati, sbaLv-
vati; Rache üb. an einem, masoLvati
so nad bom.

über, LraeL. L dat. in ace., nad; eror,;
po, na; o; über Athen hinaus, daloö
Lunch ch.tvn; — v loölsivib giagolslcilr
comLos. - Lrvn, v noloilsivib - i>ro -.

überall, «c!c>. povsodi.

. überacls, cicla. noinmorno, silno, nena¬
vadno; üb. schön, sprolop.

überbli cken, proglo dati .
überbürden, prsobloÄti.
überdecken, progerniti, pobriti,
überdies, «cin. verb tega.

übereilen, probitsti; prenagliti,
übereinander, acin. soden nad drugim,
.. soden nad druMga; VLbriL.

Übcr-fahrt, /l provvL.

Übcrfahrts-ort, in. brod.

Über-fall, m. napad.

übcr-fällen*, napasti, napadati; planiti

(nad boga); obiti. sprvbipoti.
über-flicßen*, L/', m. sein, örÖL bipoti;
überflügeln, probitoti; i>rvbositi; (den

Feind) üb., Lssoti, prostrooi. ssansv.
Überfluss, m., Leu. -es, obilnost, osta-
übcrflüssig, ach/, obil, prvobil; od voö.
llberführnng, /. xrovod; provor.
Über-gang, m. prolrod.

über-gebcn*, iLroöiti, oddati,
über-cchhen*, proiti sbas);—iiber^gehench

L/l in. sein, örsL iti, proiti, ;>rosto-
piti, usboeiti (b boinu).

übcr-gicßcn*, politi; — übcr-gießeu*,
proliti, protoöiti; örvü (bas) uliti.

überglücklich, ach/, prosrvüs».
Übcrgoldnng, /. poLlaSouso.
nberhängend, ach), örvn vissö a. invlsö.
überhaupt, adn. splob, v obilo; L sodno
bosodo.

überirdisch, ach/. uadMinelssbi.
übcrkleiocn, xrovloöi, oblsSi.
übcr-könuncu*; p/, m. haben, dobiti;

obiti; der Schlaf üb. mich, spanso mo
obido, Ladroiulssin; — übcr-kommcn*,
L/". in. sein, örvL a. prob priti.

über-lässen*, propustiti.

über-lanfcn*, sxrolstoti; cs üb. ihn kalt,
groM ga sprvloti; — übcr-laufcn*,
L^.m.sein, örW stoLi a.Llototr; usbo-
öiti.

Ilberlänfcr, n».,Ll. -SA. prsboLnik, uskob.
überlegen, premisliti, prsmislssvati.
überlegen, ach/, moönosi, voösi; einem üb.

sein, boga xrobositi; bos biti bomu.

124

überliefern, sporočiti; iLroeiti.
Überlieferung, sporočitev, iLroeilo.
Übermacht, /l voösa moö.

übermahlen, premalati.

übermäßig, ach/. nadmeren, preobilen,
prosilen; — adu. preveč, nad moö.

Über-mnth, m. prsvLotnost.
übermüthig, «<(/. prsvusten.
übernachten, prenočiti, pronoösvati.
über-nehmcn*, prsvLoti, sxresoti.
überragen, v velikosti preseči a. pre¬
kositi; — über-ragen, ven moleti a.
sterlvti.

überraschen, preliitoti, prenagliti; prs-
streči, Lusačiti; osupniti; überrascht
iverden, osupnvti, osterinsti; — über¬
raschend, «d/. nepričakovan, čaroben.

überreden, pregovoriti, sLgovornost.
Überredungskraft , /'. pregovorivnost,
überreichen, podati.

Über-rest, »i. ostanek.

übersäen, obsojati. sčrvL glodati,
überschauen, preglodati; — über-schauen, '
über schiffen, p/, m. sein, črČL prspslsati
so, prspluti; — übcrschisfen, (p/i m.
haben), prspslsati; prebroditi (s Sol- j
nom).

iiber-schreien*, proupiti. (proseči,
iibcr-schreiten*, prekoračiti; prostopiti; j
überschwemmen, natopiti, poplaviti;

rarlrti so (kodi).

überseeisch, nch/. Lainorski, prokoinorski.
iiber-sehcn*, preglodati, vidsti; pronroti,

Lgrositi; das Haus ist zu üb., biss
so vidna.

übersetzen, prestaviti, presaditi; -über
setzen, črČL spraviti, prenesti, prs-
xolsati; öroL skočiti; K/. m. sein, öroL
(vodo) pluti, prspluti kam.

überspritzcn, prebriLgniti; kropiti,
über-stehcn*, prostati (kas).

über-steigen* preleM, prekoračiti ; pre¬
segati.

Übersteigung, /.prestop, prelaz,prebod,
über-trägen*, prenesti; mročiti.
über-tresfen*, proseči, prekositi,
nber-wächscn* prerasti, narasti,
überwältigen, premoči, prevladati,
vstrabovati.

über-winden*, premagati, premoči,
überzählen, prešteti.

überzeugen, prepričati, vvsriti.
iibcr-ziehen*, prevleči; kriti; überzogen,
prevlečen; oblačen.

Über-zug, M. prevleka; skorsa.

übrig, ad.-, ostal, drug; es ist ü., ostal«
se; ü. bleiben, ostati; im übrigen, rs
drugo; drug.

übrigens, adr>. in con/. La drugo ; P^
.. sioer; verb toga.

Übung, /i vaša.

Übungs-Platz, m. vadises.

User, n., pl. -- sv/, breg.

Uferrichtnng, /'. mer (/l) a. loga brega-
Ufcrstelic, /i kras «. mesto na bregu.
Uhr, /l, M -en, rrra.

Uhrmacher, m., /d. - «A. urar.

Uhrmacherei, /'. urarstvo.

Ulm — mesto na Lavarskom.

Ulme, /. brest (m).

um, praeI). L ace., okoli, okrog; o, ob;
po; ra; — mn - willen, M'«ep. 2 ASM,
La volso, Larad; um Gottes w., L(>
boSso volso; um deiner Schwachheit
w., Lavolso tvose slabosti; — um zu,
con/. da.

umarmen, obsoti, obssmati.
llmarinnng, /. odsetse.

Umülick, ?n., -es, raLgled.
um-blicken, «Lroti se, oglodati ss.
um-bringen*, umoriti, ubiti.

um-drehcn, obsrniti, Lasukati; den Hals

л. , vrat Laviti.

umfächeln, opiblsavati, pililsati.

Umfang, m. obseg, obüd, okrorse; im
Ü. haben, obsegati.

uin-fängen*, obseči, obssti; von; Schlafe
u., v spsnss LaLiban.

umfangreich, ach/, obširen.

umfassen, obsedi, obseti; obsegati, okle¬
pati; — umfassend, «ch/. obširen, ob-
ssLen. stati okoli česa.

um-fl!egen*, etlvaS, obletavati kas, le-
um-flicßcn*, etivas, odtekati kas, teči
okrog vesa; von leuchtendem Ge¬
wände umflossen, v svitlsm oblačilu.

Umgang, »n občsnss, druLba, xrisätvls-
stvo; »üt einem U. haben, pečati ss
s kom, nssgov tovariL biti.

um-gcben*, obdati, obdasati; stati
(okrog česa); — nm-geben*, okoli
dati (komu kas).

Umgebung, /i okolica; spromlsevavoi
(^>l.), okolei (Ll.).

Umgegend, /l okolica.

um-gehen*; p/i m. sein, pečati ss, dru¬
žiti ss (s kom); ravnati s kom, Si¬
veti; ich kann mit dem Messer m,
Lnam noS rabiti; — um-gehen*,

м. haben, obiti.

125

»Io

r»

,s,

»;

it

t,

z

rl

e

umgekehrt, ach'. nasproten; na rode
obernssn; —«du. nasproti, na rode,
napak.

umgrenzt, ach', odmeven; — s.a. Umriss.,
umgrünen, einen, Zeleneti okrog koga,

2 rwlsnsem obdasati ga.

um-haueu*, posekati; — um-haüen*
oklestiti, odsekati.

umher, ach', okoli, okrog,
umher-blickeir, okrog gledati«. scroti so.
umher-führen, okoli voditi; o. voditi,
umher-gehen*, p/l ni. sein, okoli koditi.
umher-irreu, ^/l m. sein, okoli bloditi
a. tavati.

umher-klcttcrn, okoli plesati; — ubs. u.
okolixls^anss.

umher-laufen*, m. sein, okrog to¬
kati a. lokati. stovati.

umher-reiscn, -ch m. sein, (okoli) xopo-
umher-schanen, okoli glodati a. oni-
rati so. sgati.

umhcr-schweifen, P/', m. sein, (okoli) do-
uniher-sehen*, okoli videti; o. glodati,
umher-spriugen*, okoli skakati; tan¬
zend n., okrog plesati.

umher-stchm* okoli stati.

umher-streichen*, x/'. m. sein, okrog ka¬
diti. o. vlaöiti so.

umher-strcifen, L/', m. sein, okrog kaditi,
umher-tanzen, okrog plesati.

umher wandeln,^»/', m. sein, okoli kaditi,
sprsbasati so.

umyer-wanken, okrog omakovati, okoli
tavati.

umher-wcrfen*, okrog premetavati,
umher-ziehen* okrog vlaöiti; —m.

sein, okrog koditi, o. vlaöiti so; —
ubs. »r. pokasanss, klatenss.

umhüllen, naviti, sakriti, obdati.

um-kehreu, oderniti(kas); — )v/. m. sein,
verniti so.

umklammern, etwas, okleniti so Lesa,
oksoti kas,

um-kommen*, x/i m. sein, poginiti,
unlkränzcn, ovsnöati: obdašati.

Um-kreis, in, obod, okrorso; im U., na
okoli. starati kas.

umkreisen, etwas, letati okoli Losa, oble-
Um-lanf, m. kroLonse, vertonso, tok;

im U. sein, kroLiti; pripovedovati se.
UM-pfliigen, prsorati, orati.

umranschen, einen, Šumeti a. boknsti
okoli koga.

um-ringen(*richt.schw.), obstopiti, okle¬
niti, obdati, obdasati.

Um-riss, ooert; okras, oböd, rok;
(die Inseln) ließen ihre basaltischen
Klippen in klurumgränzten Umrissen
erkennen, vidsli so se svitli robovi
nsik ba^altovik klvöi. sössa.
nmsauscn,etwas, ducati «.šumeti okrog
umschatten, odsenöiti, obsoniti.
nm-schlagen*, averniti; nanas nagniti,
savikati; ogerniti; — m. sein,
preverniti so, prevroöi so.

umschleiern, ogerniti, Zakriti,
nm-schlicßen*, okleniti, obdati, oklepati,
um-schlmgen* einen, oviti se okollkoga;

oproöi, okleniti, oklepati koga; ctlvas
umschlungen halten, dsrLati se (n. pr.
ra grivo).

umschlvcbeu, einen, plavati a. ribati »o
okoli koga, obdasati koga, škodi,
nm-sehen*, sich, orroti sv; oglodati se
Umsicht, /l sprevidnost.

nmsonst, «cku. rastons, vvmlud.
um-spaunen, prsprsLi; uka. ,r. prvpre-
ganso; — umspmrnen, obseöi.

Um-stand, »n okolisöina, stan, sadova;
prigodek, rsö /.; ohne Unistände, dre?
obotavlsansa; du sollst nicht UielU.mit
ihm machen, nikar se veliko no moti
«. ns psöas s nsim.

umständlich, «ch. obširen; siten; —
«du. nadrobna, skerbno.

um-stehcu*, okoli stati; part, okoli sto-
ssö; — um-stehcn*, einen, obstopiti
koga; vstopiti ss olrrog koga.

um-stellcn, prestaviti; — umstellen, od¬
staviti, obstopiti. sokoli koga,
umstrvmen, einen, odtekati koga, teöi
um stürzen, preverniti, rvraeati; —p/.

m. sein, sverniti ss, prokneniti ss.
umtoben, einen, razsajati okrog koga,
um-tragcn*, okoli nositi; (die Kinder)
umtr., pestovati,

Um-weg, m. ovinek; stranpotios.
nm-tvcndcn*, obcrniti, obrsLati; ver¬
niti ss.

um-!verfen*, v.verniti, prskuoniti, po¬
dreti, podirati; ogerniti.

um-iviuden*, oviti; — um-lvi»iden*, viti
okoli (össa).

umwölkeu, poodlaöiti.

um-ziehcu*, ovlsLi, oddati, oprogati;
oditi; — nm-ziehen, proobloLi; A/',
nr. sein, okoli boditi a. iti.

Um-zug, ur. odkod, sprevod,
uimblässig, ach. neprestan, voden; —
«ck>. nvprsnokoma.

126

unabsehbar, ach. nproAlodsn, noin-
nrsrsn.

unachtsam, ach. nsxanen, nomarsn; un¬
achtsamer Weise, xo nsxanno8ti.

unangemeldet, ach. uonpovodan.

unangenehm, ach. nsxrrjotsn.

unansehnlich, ach. nonnaten, noimoniten,
nsvaLsn.

unartig, ach. noLe8tsn, nespodoben; in
Knabe, ranposason a.rsnnndan doeelc.

unaufhaltsam, ach. noudernen, nood-
vratlsiv.

unaufhörlich, «el/ nonobljiv, voden,
ilnaufmerksam, ach. nopanlfiv.

unbändig, ach", nsvicrotisiv; nsvAnan.
unbarmherzig, ach), novsinilson.

Unbarmherzigkeit, /. nevsinilsonost, ter-
doserenost.

unbedeckt, ach), nspolcrit; ranlciät.

unbedeutend, ach. nopomonljiv,nevaLon,
malovreden, maleben.

unbedingt, ach.nopoAosen; —adv. bron
poAosa, nopvAvsno; vsakakor.

unbefangen, ach.prsxrost, nonaslepljsn.
unbegreiflich, aci/ nonupaxadlslv, nvran-

ninljiv. svespriönn.

unbegründet,ach. bron pravvAa runloga;
unbehilflich, ach', okoren, nsvkrsten.
unbehvlfcn, ach), okoren, nvvkroten.

unbekannt, ach-'. nsnnan.

nnbekiinnnert, ach', nsmarasoL, nsnmo-
nivsi so; brsnskerbsn; bron skerbi;
und. sein um etwas, uv omeniti a. ne
brixati so na kas.

unbemerkt, ach. noopanon, na skrivaš,
unbemittelt, ach. nopromonen.

unbequem, ach.noprilonen, nopri-iraven.

unberührt, ach', nedotaknjen,
unbeschreiblich, ach. nopoxisljlv.

Unbestand, m., As>r.-es, nestanovitnost;
minljivost.

unbeständig, ach. nestanoviten, nrinlsiv.
unbestechlich, ach. nopodknxen, nopod-
mitsn.

unbewacht, ach. noLuvan. sinaknsen.
unbeweglich, ach), nvpromaklsiv, nvpro-
unbelvvhnbar, ach. noxripravcn na sta-
novanfs, naxusösn, pust. sbivavoev.
unbewohnt, ach. nenaseljen, bron pro-
unbezwingbar, ach. nepremagljiv.

Unbill od. Unbild, /., )d. Unbilden, kri-
vioa; U. der Witterung, nevgodnost
vremena. fist unh., to ui prav.

unbillig, ach. nepraviLen, kriviLen; das
Un-dank, m. nolivaloLnost.

undankbar, ach. nsbvalsLen.
undeutlich, ach. nsranloLsn.

unedel, ach. noblag, nvplomsnit; nnedl.

Metall, nonlabtna «. nsdraga kovina-
Uneigennützigkeit, /i nosebienost, neuÄ'
tovnost.

uneingeladcn, ach. nepovabljen. sjou-
uneingeschränkt, ach.nooArajeu, nsovle-
uneinig, ach. noslonen; u. werden, rar-
protl 80.

Uneinigkeit, /i no8ioAa, ranxerchsg.
unendlich, ach. brvniconeen, neininorru!

ins U., bron konoa in krasa,
unentbehrlich, ach. noo^ibno potrsbew
inientgcltlich, ach. l>ronpIaLen; bron

Lila, nagtons. sLoir

unentschieden, ach. norsWossn; noäolo'
unermesslich, ach. nsininoren.
unermüdet, ach. novtrmlon; u. thätig,
novtrullen. seien,

unermüdlich, ach. nevbrnälsiv, novtru-
uncrschöpftich, uncrschöpft, ach. nsinöertz-
lsiv, noxotoklsiv.

Unerschrockenheit, /i nsv8tra8ljivo8t.
unerschütterlich, ach. nsxrstrssh'iv, uo-
omahljiv.

unerschwinglich, ach. noäv80Klsiv, xre-
voliic; die Schuld ins U. treiben, eiolA
nonnra^Isivo na->oti. svraLljiv^
unersetzlich, ach. nonaeionnEsiv, nv->o-
unerträglich, ach: nopronssljiv, 8opern.
uuerlvähnt, ach. nWxomnson.

uncrivartet, ach', noprlöaieovan.
Un-fäll, »r. nonAocka, nsgroLa.
unfehlbar, ach. noninoilsiv; nv8poüiot'

Isiv; Avtov.

unfreundlich, ach. noxrrjanen.

Un-friedc, m. noinir, ranpertisa; —
s. a. Friede.

unfruchtbar, ach. noroeioviten, noploelen.
Ungarn, OAer8lco; — ungarisch, «ch^
vAersIci.

ungeachtet, ach. noLwlan; — ^raex. r
vklfnb; ung. dessen, xri voowtow;

— eoch. aleoravuo, äa 81.
ungebildet, ach. nsomiiean.
ungebleicht, ach. nvvboljsn.
nugcblcndet, ach. norumloxlson.
ungebrannt, ach. noLAau.

Ungebühr, /'. nepodobnost; bis zur U.,
no8xodobno.

ungebunden, ach. novsr:an; nprivoraw
ungcdiclt, ach. bron xoda; nsobit.

Ungeduld, /'. noxoterpsLIjivost; mit U
erwarten, toLko Lalcati.

127

ungeduldig, ach. ngpoterpeÄsiv.

^Ugefähr, «ch>. okoli, klino, (uestako;
kakik); von ung., po naklsccdki.

ungeheuer, ir., Ll. - sg. poLast st
^ugeheuer, ach.grorovit, straäsn, ogro-
uisu, silo velik.

Ungehindert, ach. nsovert; kron oviro.
Ungehorsam, m., Aeu. -s, nepokornost.
Ungehorsam, ach. nepokoren, nspa-
slussu.

llngemach, u., Ae». es, nengocka, nackloga.
ungcinciu, ach. nonavacken, silen.

Ungcmessen, «eis. normersen.
ungenießbar, ach. neužiten.

Ungerecht, ach. nspravidsn, krividsn.

Ungerechtigkeit, st nopravidnost, kri-
vidnost.

Ungereiuit, ach. nesoglasen, noumen.
ungern, ackr>. norack (ach'.).

Ungeschick, -r., ge»r. -es, okornost,
ungeschickt, ach. okoren, norocken.
ungeschlacht, ach. surov, okoren.

Ungesehen, ach. novickon; — «ckr. no-
vickoma.

Ungesellig, ach. nockruLen, nopriljucken.
ungcstalt, ungestaltet, acks. noliden, gerck,
pokvekast.

ungestört, ach. nemoten; nvskalson (n.

Pr. mir). ssila.

Ungestüm, u. od. m., Aerr. -cs, burnost,
ungestüm, ach. Kuren, rankurkan.

Ungesund, ach. nosckrav.

nngethcilt, ach. norsückolssn.

Ungcthüm, m., ^)l. -c, xosast st
ungetrübt, ach. neskaljen.

uugetviss, ach. negotov, nockolodon, ne-
^nan, noranvslsiv; u. gehen, ama-
klsivo Imäiti, omakovsti.

Uugewitter, ir., -sc/. backa ura, vikar.

Ungewöhulich, ach. nonavacken.

Uu'gewohnt, ach. nonavasen.
ungezogen, ach. neotesan.

Ungiltig, ungültig, ach. novolsaven.

Ungläubig, ach. novvren.

unglaublich, ach'. novvrussten; bis ius
Ü. steigern, cko novornsotnosti po-
vvdati.

Ungleich, ach. nosecknak; rarckidsn; —
ungleich (ackv.) lvcniger, mnogo maust

Ungleichheit, st nvsscknakost; nsravnost.

Unglück, u., pl. -e, nosroda.

Unglücklich, «ch. nosroöen.
uuglücklichertveise, «cku. xo nosreöi.
unglückselig, ach. nosroie». snesroda.

Unglücksfall, m. uvsrsöna prigockba,

ungrisch, ach. - ungarisch.

unheimisch, ach. nsäomad, neprisoten.

unheimlich, ach.nsckomad, uskako ducken,
neprisoten.

Unhold, m., xi.-c, gerckün, poLast st
unhold, ach. neprisoten, nonaklonson.
Uniform, st, FÜ. -en, unikorma.

Universität, st, /-i. -en, vsoudiliLöo.

Unkraut, u., c/su. -cs, plevel.

uuleidig, ach. nsprvterplsiv; uovolsen.

Unmaß, u., </eu. -es, brvsmerso; ein U.

Zeit, neimnorno öasa.

unmenschlich, ach. nedlovvski.

uumcrklich, ach. nstnaton, nsrapa?,sn,
ntzviäen.

unmittelbar, ach. noposrocksn; — acku.
naravnost; prav, teräo.

unmöglich, ach. nemogod; es kann u.
einen Vogel geben, ns more Kiti tiöa.
unmündig, ach. nogoäen, nockorasesn.
Unmuth, m. nsvoisa, gnssv.
unmuthvoll, ach. uovolsen.

unnütz, ach. noraken, nvpotroken; t»
niö, tastous.

Un-recht, »r. krivioa.

unrecht, ach. uoprav, napaden; — ach.
ne prav, napak. schon.

unregelmäßig, ach. uopravileu, nvvrs-
unrcif, ach. nstrol.

unrein, ach. nsdist, nvsuaLen.

unruhig, ach. noiniren; Kuren,
unruhvoll, ach. nemiren.

unsäglich, ach. nemroSon. stslokiti.
unsanft, ach. uomil; norakel; u. fallen,
unschädlich, ach. uoskocklsiv.

unschätzbar, ach. nopreeoulsiv.

unscheinbar, ach. uotnateu, uooditen.
unschlüssig, ach. krst terckuoga sklopa;

v tackrvgi.

Unschuld, st nockolLnost.

unschuldig, ach. nockolLeu.

unselig, caist uosrodeu. snoslsiv.
unsicher, ach. nevaren, negotov ; nvta-
unsichtbar, ach. uovicken.

unstät, ach. nostauoviten, uostalen.

unsterblich, «ch.noumersod, uoumerlsiv;
die U., uosmertniki.

unstreitig, ach>. kro/, üvomko, gotovo,
untauglich, ach. nosxosobeu.

unten, ackv. äoli, spackes.

untere, ach. ocmrp. ckolonsi, spocknsi.
unter, ^)rasp. t ckat. in aee., pock; mock.
unter-bauen, spöck /.ickati.

unter-blcibcu*, xst m. sein, opustiti so;
unterbleibt es, do so to ns sgocki.

128

unter-brechen*, prstergati, presekati;
ustaviti; motiti; die Aussicht unt.,
poglsck braniti; unterbrochen, pre-
tergan. sloLiti.

unterbreiten, spää pogeruiti; preck-
unterdessen, ackv. msck tem.

Unterdrücker, - sg. tlabitelj, rati-
raveo.

untcr-sangen*, sich, poästopiti so, lo¬
titi so.

Unter-feldhcrr, m. pockuaöslnik.

Untcrfiächc, /i spocknja plosksv.

Untcr-futter, n. pockloga.

Unter-gung, m. raüock; poguba, pogi-
bol/i

Unter-geficdcr, -r. sxocknje perje,
untcr-gehen*, ^/im.sein, ^aiti, rabsjati;

potopiti so; poginiti; uutergegaugc-
ner Nadelwald, pogrsrnjono jelovjo.
unterhalb, acko. spockej; - xi-aep. 2 ge»r.

spockej (besa), pock (bim); niLje (össa).
Unterhalt, -cs, LiveL, brana,

nnter-hälten*, reckiti, cker2ati, imsti;

kratkoöasiti; Feuer unt., ogenj imvti,
0. netiti; sich unt., pogovarjati sv;
kratkoöasiti se, nabavljati sv, (ckobro)
imeti ss.

Unterhandlung, /. pogajanje, rangovor.
unterirdisch, ach/. poänemeljski.

Unteritalien, spocknja «. juLna Italija,
unterjochen, pockjarmiti.

Unterjochung, /i pockjarmljvnjs.
Uuter-kleid, ». spocknja obtoka,
untcr-kommcn*, x/i ni. sein, pock strsbo
priti; v sluLbo priti; — ubs. >r. pock-
stresjs.

Unterlass,»»., gen. -cs, prsstansk; ohne
U., bren prsstanka, neprenehoma.

untcr-lässen*, opustiti; namuckiti.

unter-liegen*, m. sein, einem, IvLati
pockkom, poäverLen biti; obnemobi,
premagan biti.

unter-nehmen*, poboti, pockstopiti so,
lotiti ss (Losa); eine Reise unt., na
popotovanje pocksti ss.

Unternehmung, /'. pockvnetjo, pobstjs.
Untcrnehmungs-geist, nu pockvnvtnost.
Unter-Pfand, u. nästava.

unterreden, sich, pogovarjati so, pomen¬
kovati ss.

Unterredung, f. pogovor.

Unter-reich, ». pocknsmska cksLsla.

Unterricht, m., ps»». -es, uk, pockuk;
einem U. geben in etwas, ubiti koga
kaj «. besa.

unterrichten, xockubiti; einen von etwas,
ovestiti, pockuöiti koga 0 Lew; einen
in etwas, pockuöiti koga v öom, ns-
uiiti, ubiti koga leaj a. Lssa.

unterschätzen, preninko osniti.

untcr-scheideu*, ranloöiti, ransockiti, spo-
nnati; lobiti.

unter-schieben^, (a. nnter-schleben)*, pock-
talcniti.

untersetzt, ach). nastaven, tersat.

unter-stehen*, einem, stati a. biti pock
leom, pockvsrösu biti komu; sich und,
pockstopiti ss. sinagati.

unterstützen, poäprsti, xockpirati, po-
Unterstützung, /i pockpora, pomoö /".
untersuchen, preiskati, pre^lockati.

Untersuchung, preiskava; eine U. an¬
stellen, preiskati (kaj).

unter-tauchen, p>/. m. sein u.haben, poto¬
piti so, poä vocko spustiti so, pota¬
pljati so; — untertauchen, m. ha
ben, potopiti; — vds. m. potapljanja.

Unterthan, >»., Asn. -s, p>k. -en, poälo-
Lnik, poäckanik.

unterwegs, «cku. msck potjo, s potjo.

Unterwelt, /i spocknji svot.

unter-wcrfcu*, pockvrobi, pockjarmiti.

Unteriverfung, /i pockverLba; ich for¬
dere U., ^abtovam, cka bi so mi (kcko)
pockver^el.

Unterwürfigkeit, /. xocklobnost.

Un-that, rlobiu.

Un-thicr, -t. rvsr /i, posast
untreu, acU. nosvsst.

untröstlich, nsvtolaLIjiv.

unübersehbar, acij. noprvAlocken.
unüberivindlich, ack^. nepremagljiv.

unumschränkt, ack/ nsomsjou; samo-
vlacken.

ununterbrochen, aelj. nsprstergan, ns-
prostan ; — «ckv. neprsnsboma.

unveränderlich, «chj. nespremenljiv,
nuveräudert, culj. nespromenjon.
unvcrbreunbar, negorljiv, säen,
nuvcrbrüchlich, «elf. nexrelomljiv, tsr-
uuverbundeu, ack,/. noobvsan; norvvran.
unverdrossen, ach). netoLljiv, nsvtruckljiv,
rack. snob.

unvergänglich, ack^. neminljiv, nswi-
unvcrglcichllch, ach), neprimerljiv, irvsr-
sten, sprslep.

unverhofft, ach/, nspribakovan.

unverlegen, ach/.noruneten; bres bojazni,
unverletzt, ach/, neposkockovau, sei.

unverloren, ach/, nsrgubljsn.

ISS

Uuvcrmerkt, ach'. noraparon; — astv.
«krivas, natiboma.

Unverschämt, «ch. nosramsn.

Unverschämtheit, nesramnost.

unversehens, «ck». nvnastoma, noprevi-
stvma.

unversehrt, ach. nopvskoäovan, osl.

Uuversiegt, «ch. nsvsalmson, novssblsiv.

Unversöhnlich, ach. nospravsn, nvpo-
mirlsiv.

llu-vcrstand, nr. nsspamotZ'., bromunss.

Unverständlich, acht', iivrarumlsiv.

unversucht, ach', usposstuson.

Unverträglich, ach. nostsrpen; nesIoLen.
unvcrwendlich, ach. noporabsn.

Unvcrtvcslich, ach. nsstroblsiv. sren.

Unverwüstlich, ach'. noporuslsiv, nvumo-

Unvcrzeihlich, ach. nsostpustlsiv, nopri-
^anoslsiv.

Unvollendet, ach.nostovsrson, noi^äolan.
unvollkommen, ach. nepopoln; — astv.

uepopolnoma.

Unvorsichtig, ach. nsxrvvisten..

Unvorsichtigkeit, /. neprevidnost.

'Ül-weg, »r. brsrpotso; stranpotjo.

Unwegsam, ach. Nöpobodsn.

Ün-willc, in. nsvolsa, nsssvolsa.

Unwillig, ach. nsvolssn.

Unwillkommen, ach. nspogostsn, nvlsilb.

Nnwirtbar, unlvirtlich, ach. pust, »s-
rodoviten.

Nnlvissend, ach. nsvestsn.

unwohl, ach. nabogljon, no sstrav; —
adv. ne prav.

Univürdig, ach. nvvrsstsn.

unzählbar, unzählig, ach. brWZtsvilon,
nsstsvilsn. sLe».

Unzertrennlich, »ch.nvloLIsiv, noraLdru-

NNzngänglich, ach. nodostiLsn, nopo-
bosten. frästen.

Üppig, ach. razkošen, nasladen; bussn,

Üppigkeit, razkošnost, iraslastnost,
obilnost; busnost.

Ür-ahn, m. prastost.

Ürahne, /l prababa.

Uralt, ach. prastar, prestar; starodaven.

Ür-großvater, m. praded.

Ürknnde, /. listina, spriLsvavno pisiuo.
ürlnub, »r., pl. -e, dopust, odpust.

Ürner, m., - sp. vrisan — prsbi-

vavvo kantona vri v 8vasoi; — ach.
urisslü.

Ürsnchc, /i v^rok, povod.

Urslavisch, ach. praslovanski.

Ürsprzmg, m., sten, -cs, irvir; raLstsk.

ursprünglich, ach. irvirsn, psrvotsn, ka¬
seten.

llrtheil, n., pl. -c, razsodba, sodba,
urtheilcn, soditi.

llr-lvald, m. pervotni gosst, pralos.

V.

Valencicnnes, Vnlsnsisn — krsnoosko
mssto noäs-ioö oll llolg-isoks meso.

Vase, /. snlnstno mäslanu) posoän, varo,.

Vater, m., zol. Väter, otso (Asr^. otoa,
oea), oöo, tata; — Väterchen, -r.
oäka.

Vatcr-ange, »r. oöino a. oöstovo oko.

Vatergilte, Z'. oöstovska äodrotlsivost.

Vater-Hand, Z'. oöstovska rolca.

Vater-Herz, »r. oöatovsko ssros.

Vaterland, »r., gs»r. -es, «lomovina,
o Lotus ava.

Vaterlandsliebe, /. äomolsubso.

väterlich, ach. oLetsi, oöstovski; oöo-
tov, oLiu.

Bater-stadt, Zi rosstno mssto.

Vegetation, /. rastss.

Vegctntionskraft, Zi rastnost.

Veilchen, »r., - SA. visolioa, ljubiva.

Veit, Viä.

Venedig, Lvnstks (pl.).

verabreden, etlvas, dogovoriti Las, pogo¬
voriti ss o Lorn; sich v., pogasati a. po¬
gostiti «s, rmvniti so, pogovoriti ss.

verabsäumen, namastiti.

verachten, Mniösvati, Zametovati; eine
nicht zu verachtende Waffe, oroLss,
ki ga ni r;aniöövati.

verächtlich, ach. sauiöljiv.

Verachtung, Zi r;aniLovansg.

veraltet, ach. rastarvl.

verändern, sprsmsniti, sprsmiusati, prs-
uarvstiti.

Veränderung, /. sprememba.

veranlassen, (schw.), v^rokovati, napra¬
viti; pripraviti; einen zu etwas, Loga
k Lomu.

veranstalten, napraviti.

Verantwortung, /- ostgovor; zur B. zie¬
hen, na ostgovor postaviti a. v^sti.

verarbeiten, postslovati, postslati.

verarmen, Lch m. sein, ouboLati; ver¬
armt, ouboLal.

vcränstern, prostati.

verbannen, pregnati, izgnati; der Ver¬
bannte, xrsgnansv, irgos.

S

130

Verbannung, /i pregnanstvo, irgojstvo. s
ver-bcrgen*, skriti, skrivati; »braniti;

kriti; verborgen, skrit; im Verbor¬
genen, na skrivnem; skrivaj, skrivni.

Verbeugung, /i priklon; cine Menge V.
machen, mnogokrat prikloniti se.

verbieten — verbot; habe verboten — ,
prepovedati.

ver-binden*, ravsrati, obešati, rvorati,
rdruLiti, skleniti, druLiti; sich zu et¬
was v., ravorati se k Ssmu.

verbindlich, ach'. veraven; raveran; sich
v. machen, ravorati se, obljubiti.

Verbindung, Z'. rvera.

verbittern, ogroniti.

ver-blciben*, p/. m. sein, ostati.

ver-bleichen* p/i m. sein, obledeti; ver¬
blichen, mertev.

verblenden, slepiti, mamiti, oslepiti;
verblendet, Zaslepljen.

verbluten, kri irtoöiti, Kri izgubiti; ob-
nsmoäi.

verbrauchen, porabiti.

ver-brechen* ragrsSiti, Zakriviti; pro-
groäiti se. sdelstvo.

Verbrechen, -r., pl. - «A. rloöin, Ludo-
Verbrecher, m., pl. - «p. budodslnik.
verbreiten, Siriti, razprostirati; razširiti,
ver-brenncn*, seLgati, poLgati; — p/.

m. sein, rgorsti; — vbs. n. poLiganjs;
poganjanje.

verbündet, ach. rvsran; v. sein, v ra-
vsri biti.

verbürgen, etwas, porok biti ra kaj;
Zagotoviti kaj.

Verdamnis, /i pogubljenje, slrlapsti.
ver-dampfen, p/i m. sein, irpubtsti, ir-
verdanken; einem etwas v. od. zn v.

haben, komu na kaj bvalo dolLen
biti; o<l koga kaj imoti.

verdaulich, «H. prebavljiv.

Verdeck, »n, pl. -e, paluba, krov (ladjo),
verdecken, nakriti, pokriti.

verderben — verdirbst; verdarb; ver¬
dorben — ; p/i m. haben, pokariti,
spriditi, popaLiti, priditi, pogubiti,
(bisw. a. schw.; pari, verderbt - spri-
dsn, spaöon, n. pr. Llovsk); — p/'. m.
sein, spriditi so, poginiti; verdorben,
sxaösn, spridon. sbol/i, skara.

Verderben, n., gen. -s, poguba, pogi-
verdichten, rgostiti.

verdienen, rasluLiti, sluLiti; sich ver¬
dient machen um das Vaterland, ra-
slugs stotzi si rs domovino.

Verdienst, n., pk.-e, rasluga,naslunsnjs;
— m. nssluLek.

ver-dingen* po pogodbi oddati ; sich v.,
v slurbo ravsrati so a. stopiti.

verdoppeln, podvojiti; verdoppelt, p«'
dvojen, So veliko vsäji.

verdorren, p/, m. sein, vsabniti, xosU'
äiti ss; rvsdniti. sgnati.

verdrängen, spodriniti, odriniti, od'
verdrießen — es verdross; hat verdroß
sen — ; etwas v. mich, merri mi kaj,
pokadi so mi kaj; sit sein Losa.

verdrießlich, ach', nevoljen, ömorsn.

Verdruss, m., As-n -es, nevolja; namera
veredeln, poLIabtniti; vpitomiti.

verehren, öastiti, poöastiti; podariti.

Verehrer, m.,pl.-8A. öastitolj, Sastive«
Verehrung, /) LssLsnjo, spoKtovanje.

Verein, m., pl. -e, druLba, druLtvo.
vereinigen, jodiniti, sklepati, verati;

ndruLiti. ski jodinb

Vereinigungs-band, n.jodmsäa von; vsr,
Vereinigungs-Punkt, m. stikaliSäs.
vereint, ach'. ndruLsn.

vereinzeln, osamiti; vereinzelt, pass'
menen; po samem; vsaksebi.

verenden, p/, m. sein, poginiti, skleniti
(Livljenje). snati-

ver-sahrcn*, p/', ni. sein od. haben, rav-
Verfall, ?»., A«, -es, ranpad.

ver-fallcn*, p/i m. sein, ranpadati; iv
etwas v., pasti v kaj; auf etwas v.,
umisliti a. inmisliti si kaj; — ver'
fallen, ach', xodert.

verfassen, nloLiti. sustavs.

Verfassung, /i vrodba, stan; (derLavns)
verfehlen, ngroäiti.

verfertigen, narediti; indslovati, delati.

Verfertigung, /'. indslovanjo, delanje.
ver-fließen*,p/'.m.sein, prstoöi, minuti;

verflossenes Jahr, preteklo leto, lani
verfolgen, preganjati, poditi, goniti;

naslodovati.

Verfolger, m., pl. - sp. prsganjavee.

Verfolgung, /i preganjanje, raslodo-
vanjo. - srvoriti.

verführen, ravoditi, napeljati; variti,
vergangen, ach. pretekel, minul,
vergänglich, ach. minljiv.

vcr-gcben*, odpustiti, priranesti; —-
vbs. n, odpuLLsnjs.

vergeben, ach. - vergeblich. svsxebs.
vergebens, ach. rastonj, vralud, brsr
vergeblich, ach. praren, brorvspsSeu;

rastynj.

131

^er-gehen* m. sein, preiti, minuti,
usbatl, mirovati; — sich V. sp/l m.
haben), prsZrsäiti es.

"ergehen, n., ^l.-SA. proZrsZek, rmota.
vergelten — vergiltst; vergalt; habe ver¬
golten —, poeerviti, xovraösvsti.

vergessen - vergissest; vergass; habe ver¬
gessen —, porabiti, nabiti ; xouabivati;
sich schwer v., nie spozabiti so.

der-gießench preliti, xrslijati.

bergistcn, einen, ostrupiti, otrovsti ko^a,
navdati komu.

Vergissmeinnicht, »., Aen. -s, -e
od.-sg. potosnioa, maöjs oöi; nena-
dodka.

Vergleich, -e, primera; pogodba;
er kann mit ihm keinen V. anshalten,
ns mors ss ü njim moriti; deti Weg
eines B. cinschlagen, n lsxa pogoditi
ss, spora^umsti ss.

ber-gleichen*, prilieiti, primeriti; —
sich v., pogoditi ss.

dergniigen, repressiv vati; sich v., r. ss,
radovati so, nabavljati ss.

Vergnügen, n., A«ir. -s, vosoljo, radost,
rankoö /l, kratek öas, lirstkoöassnjs;
dopsdsujs.

bergnngt, ars). vsssl, Zadovoljen,
vergolden, pordatiti.

vergönnen, privosöitl, dovoliti,
ver-graben*, ^aArsbsti, nakopati,
vergrößern, povoöati, pomnoLti; ran-
prostrainti.

Vergüten, xoverniti.

verhallen, ^o/l m. sein, rardmoti so, vtib-
niti, pomiuuti.

ver-halten*, rmdsrLovati; einen zu ettvas
v., prisiliti ko§a k öomu; sich v., ob-
naäati a. riadsrLati so; es v. sich anders
mit etwas, druAaöo sg s Lim; — nbs.
n. obua^anjs, derLanjo.

Verhältnis, -se, rarmsra; pri¬
mora ss öim), omör (m.); im V., xri-
msroma. ssanjs.

Verhaltnngs-rcgcl, pravilo 2a obna-
verhängnisvoll, acht osodspoln, ns-
srsesn.

verhärten, vterditi; — ^/.m.sein (- ver¬
härten), sterditi ss, oterxniti.

Verhasst, crd.s. pristndon, sovraLsn.
ver-hancn*, rasokati, prs^raditi.
verheeren, vpustositi, pokonöati. svanss.

Verheerung, /. xustosonjo, pykonös-
verhehlcn, skrivati, skriti, tajiti,
verheimlichen, skrivati; Zatajiti.

verheißen — verhieß; habe verheißen — ,
obljubiti.

ver-helfen* xrixomoöi.
verherrlichen, povsliesvati.

verhindern, ovirati, ovreti; ^aderLati,
ubraniti, us pustiti.

verhöhnen, einen, ^asmsbovati ko§a;
robati ss komu.

verhören, ^aslisati, i^prassvati; — na-
robs slisati.

verhüllen, Zakriti, Laviti, 2lldslati.
verhungern, j,/. m. sein, lakoto poginiti,
verhüten, ubraniti, odverniti.

verirren, sich, Zabloditi, uaiti, rAubiti
ss; Zmotiti ss; Verirrte oder Ver¬
sunkene, taki, ki so sasli ali v snsZu
ostali.

verjagen, spoditi, prodnati.

Verjüngung, /. pomlajsnjs.

Berkans, m., ,ysn. -es, prodaj,
verkaufen, prodajati, prodati, spromst.

Verkehr, M.Aibanjs; obLsvanjs; kupöija,
Verkehren, proverniti, oberniti; sxroms-
niti; kupLovati; Worte v., bossdo na-
robs obraöati; mit einem v., psöati
ss, ob ö svati ss kom).

ver-kennen*, no pognati prav, no I10-
tsti pognati, Lakirati skoxa); pre¬
krsti.

verklagen, ratoLti.
verklären, rarsvitliti.

verkleiden, xrsoblsöi.

verkleinern, Zmanjšati; Zdrobiti.

vcr-klingen^, L/'. m. sein, rardonsti s»,
vmolkniti.

vcrkrähen, sich, (s xstjsm) ^apo^uiti ss.
vcr-kriechen*, sich, radWti ss, rariti so.
verkrüppeln, pokvokiti, pobromiti; —
m. sein, olrromsti; skljuöiti «s,
sock lssa) skrivsnöati ss.

Verkühlung, /. xroblajsnjs, oblajenjs.
verkümmern, vArsrnti, skaliti; — p/.

m. sein, msdlsti, blrati; poginiti;
Bäume von verkümmertem und ver¬
krüppelten! Wachsthum, dsrvosa ra-
morjsus in skrivsnöans rasti.

verkünden, ornaniti, EAlasiti.

Verkünder, nr., xl. - «g. o^uanovavso.
verkündigen, oznaniti, ra^Alasiti.

verkürzen, etwas; einem etwas, od. einen
an etwas, kratiti, ukratiti (komu kaj).

verlachen, ^asmobovati.

verlangen, nabtovati, Lolsti; ukarati (v
Aostinnrcr); — nb«. n. Lslja.

verlängern, podaljSati.

g»

132

ver-lassen*, naxustiti, popustiti; sich auf
etwas v., nanaäati ss na kaj.

Verlassenheit, /'.napuZLsnost, samotnost.

Verlassenschaft, napuLLina.

Verlauf, m., A«n. -es, intök; inick. tok.
ver-laufen*,^/. m.sein, xoteöi;—sich v.,
utoöi SS; raniti SS.

verläumden, s. verleumden.

verleben, preživeti, prsbiti.

Verlegenheit, /l nackroga, stiska,
ver-leihen* pocksliti, ckati.

Verleiten, navoäiti; napraviti.

verletzen, poskoäovati, pobabiti.

Verletzung, /°. požkockovanjo.

verleumden, einen, obrskovatikoga; klo-
vstati na koga.

Verleuinder, m., - «A. obrokovavee,

klevetnik.

verleumderisch, ach', obrekljiv.

verlieren — verlor; habe verloren — ,
gubiti; im Handel v., nakupösvati;
sich in Gedanken v., namisliti so; sich
in Betrachtungen v., v prsmisljsvanjo
natopiti so; — vd«. »r. nguba.

verlocken, nvabiti.

Verlust, »n., -e, nguba.

vermachen, nackslati; sporoöiti, napustiti.
vermählen, omožiti «. oženiti; nvonati,
nckružiti.

vermauern, nanickati.

vermehren, množiti, pomnožiti.

Vermehrung, /i množenje, pomnožitev.
ver-meidcn*, etwas, ogniti ss, ogibati
ss (Lesa).

vermeinen, meniti; vermeint, ckoncksven.
vermeintlich, ach. ckoncksven.

ver-messen*, inmoriti; sich v., nameriti
ss; ckernniti; — vermessen, ach. pro-
ckernsn.

vermieten, v najem ckati; sich v. s- sich
verdingen), v službo stopiti.

vermindern, nmanjsati, nmanjssvati.

vermischen, moLati, namosati.

vermitteln, posrockovati; napraviti, cko-
gnati; zwei Brücken v. die Verbin¬
dung, ckva mosta jib vežeta.

vermittelst, vermittels, ^>raep. gen.,

s pomoLjo, s, po. spo.

vermöge, Lraep. n pen., vslsck, navoljo,
ver-mögen*, promoöi, moöi, namoöi;

einen )U etwas v., koga k Lomu pri¬
praviti a. primorati.

Vermögen, m., Asm. -s, moL /l, nmo-
žnost; -premoženje, imetje.

»ermöglich, ach. premožen.

vcrmutheu, sockiti, ckomnvvati si, siv'
titi; priLakovati, nacksjati so.

vermuthlich, ach. blino (cka), berž k»
us scka).

vernachlässigen, nanemariti.
ver-nehmcn*, slisati, naslisati, invocketi;

sich v. lassen, oglasiti so.

vernichten, vniLiti, pokonLati.

Vernunft, /i um; pamet /i sten-
Vernünftig, ach. umen, ranuinen, pams-
verödct, ach. opustožsn, napusLsn.
verordnen, ubadati; napisati.

Verordnung, /l ukan; cine V. machen,
ukan ckati.

verpesten, okužiti; verpestend, kužljiv.
verpfänden, nastaviti. sckiti.

verpflanzen, presackiti; nasackiti, naplo-
verrammeln, nagrackiti, nackolati.

Verrath, m., psu. -es, inckajstvo.
ver-rathcn*, inckati; ovackiti; ranocksti,
ranocksvati, kanati. sjioa-

Berräther, m., - SA. inckajavse, incka-

verreisen, -i/°. m. sein, ockiti sna kako
pot), n ckoma iti.

verrichten, opraviti, stvoriti, opravljati,
verrosten, x/i m. sein, narujavoti; ver¬
rostet, narujavsl. smen.

verrucht, ach. malopriclsn, gsrck, nosra-
verrufcn, ach. ranupit, nloglassn.

Bers, m., ps. -e, versta, grano (AS».

-osa), stib.

versagen, ockreöi.

versammeln, nbrati, nbirsti.

Versammlung, /. skupsöina, nbor, sbock;
allgemeine V., vdLni nbor.

Versamiulungs-platz, m.. nbiralisSe.
versäumen, namuckiti.

Versäumnis, /. u. »r., -se, namucks.
verschaffen, pripraviti, priskerboti, na-
ckobiti, ckobiti.

ver-scheiden*, m. sein, loöiti so (s
toga svsta), umrots; umirati.

verscheuchen, prspockiti, odgnati,
ver-schieben*, promakuiti; odložiti, od-
klackati. sktsri; vsö.

verschieden, ach. ranliSeu; raneu; marsi-
verschiffen, prevažati (n lackjo); — vbs. n.
prevažanje.

verschimmeln, p/i m. sein, sxlssnovati.
ver-schlafen* naspati ; — verschlafen, ach'.

naspan,
ver-schlagen*, obiti, opaniti, nabiti; na¬

nesti (kam); ich werde v., nansss ms;

— verschlagen, ach. xrskanjsn.

Verschlagenheit, /. prskanjonost.

133

verschlämmen, ? blatom raklckati a. ra-
sutl. plati; ^raäiti.

^er-schließen*, üaklsnlti, raproti; 2aäs-
Vcrschlicßung, /". naklsx; raäslovanss.
^r-schlingen*, naplesti, Zamotati; —
pogoltniti, poLrsti; — verschlungene
Zweige, Laplstsns voso.

verschlucken, poLroti, poLrati.

verschmachten, L/". m. sein, poginiti, ob-
nomoöi (ock Lass, glacls i. t. «l.).

verschmähen, saniSovati, ^amotovati.

verschneien, (s snsgom) ^amssti p- mo-
tem). psati komu.

verschonen, einen, prizanesti, xrirana-
verschönern, olepšati.

verschütten, razliti; — nasuti, nasipati,
ver-schwcigen*, namolöati.

Verschwender, m., Ll. -- s§. aapravlsiveo.
verschwenderisch, ach", ^axravlsiv, xo-
tratlsiv. ptrata.

Verschwendung, /. rapravlsivost, po-
ver-schwinden*, L/i m. sein, winuti,
nginiti; sie v. in den Wind, vetsrsib
rarprasi.

ver-schwören*, stch,rarotitl ss, naiclsti so.
verschworen, ach". aaklot, narotsu; der V.,
Zarotnik.

ver-sehen*, prekrsti, rgrsÄti; — prs-
viäoti, osksrboti; ciuGeschäft v.,posel
«. sluLbo opravljati; die Burgkapellc
v., boLso slnLbo v grasskos kapeli
opravlsati; sich mit etwas v., osksr-
boti sv s öim; sich einer Sache v.,
nackssati so össa. pssk, pomota.

Versehen, »r., Lk. - «A. proglsä, prsgro-
ver-senden*, rarposlati, razpošiljati.

Versendung, /'.rarposilsanss, posilsanss.
versenken, pogrerniti, potopiti.

versetzen, presaditi, prestaviti; staviti;
odgovoriti; einem einen Streich (od.
Hieb) V., mairniti «. usskati koga;
mit Silber v., s srebrom rMsLati;
versetzen wir uns in jene Gegend, mi¬
slimo sl, <Ia smo v tistem krasi.

versichern, ugotoviti, terditi kas, ter-
diti, da s s kas istlulto.

versiegeln, Zapečatiti.

versiegen, L/i m. sein, vsabnitl, posu¬
šiti ss; der Athcm ist versiegt, sape
so umanjkalo.

ver-sinken*, L/i m. sein, pogrMniti ss,
vdreti so, vtoniti; in Wahnsinn v.,
2blsMoti, obnoreti; in Gedanken v.,
namisliti ss. ppotolaLti, pokrotiti.
versöhnen, vopot sprijazniti, spraviti;

Versöhnung, /". sprava. popravljati,
versorgen, prssksrbeti, prsskerbovati;
Versorgung, /i oskerbovsnso, oprav¬
iš ans o. pnioa.

Versorgungs-anstalt, /. prsskerbovav-
verspeisen, snesti, posesti.

versperren, Zapreti, riabraniti. pmotiti.
verspotten, ^asmsbovati, ^morjati, sra-
ver-sprechen*, obljubiti, obstati; sich Von

einem etwas v., xriöakovati od koga
kas; — sich (aeo.) v., nagovoriti so.

Versprechen, n., Ll. - SA. obljuba.

Versprechung, ?. obljuba, ' obotanso.
verspüren, naöutiti, naslediti.

Verstand, AS», -es, ranum, razum¬
nost, pamet/".; ich habe den V. davon,
ir uma sem priZel.

verständig, ac/-. razumen, nastopen,
verstärken, vkrsplti, vtsrssvati.

Versteck, u. od. m., Ll. -e, skrivalisös.
verstecken, skriti, skrivati.

vcr-stehen*, rasumsti, nastopiti; rnati;
unter dem heil. Grabe versteht man,
boLsi g^rob ss imsnuss.

versteinen, od. versteinern, x/i m. sein,
okamsnsti; versteinert, okamsnöl.

verstellen, prestaviti; nastaviti; sich v.,
potasiti so, xotubniti ss, liliniti ss.

verstopfen, Zamašiti, natakniti; — vbs.
ir. ^amassnss.

verstorben, achs. umsrl; der V., rasni,
rasnik; die V., rasnioa.

verstört, «chs. rmoten, prsstrason.
ver-stoßen*, rapoäiti, r^nati, ^avrsöi;

der Verstoßene, ravsrLsneo.
ver-streichcn* x/i m. sein, xrstsei, minuti,
verstreuen, rartrssti, raztrositi,
verstricken, naplesti, raxlotati.

verstümmeln, okerniti, pobromiti, po-
kvsölti.

verstummen, L/.m. sein, vmolkniti, vtib-
niti. smachen, skusiti.

Versuch, m., Ll. -e, xoskusnsa; einen V.
versuchen, skusiti, skusati.

Versuchung, /". skusnsava.

versumpfen, L/i m. sein, v moövir sxrs-
moniti ss, 'poZrorniti so.

versüßen, oslsäitl.

Vertheidigen, braniti; ra§ovaissti.

Vertheidigung, /. bramba; La§ovor.
vsrtheilen, rar;äsliti. sbsnina.

Vertiefung, /". ponikva, ^lobsl /"., irckol-
vertilgen, vniöiti, ratroti. srltsls.
Vertilger, m., LÜ. - 8A. vniSovaveo; mo-
Vertilgung, /". vniöonss, xokonöovanss.

Vertrag, m., Lk. Verträge, po^ockba,
ckoKovor.

ver-tragcn* ^anssti, nanašati ; ravnosti ;
prenssti; sich mit einem (gut) v., (äo-
bro) nastopiti ss s kom.

Verträglichkeit, /. iiastoxnost, sloZa.
vertrauen, Zaupati, varovati; ranosti SS;

rs^ockoti.

Vertrauen, -r., Aen.-s, rauxanss; B. fas¬
sen zu einem, ^aupanss (a. vsro) v
ko§a ckobiti; V. besitzen, uLivati.
vertraulich, ack^. raupen, prisarrsn.

vertraut, «ch/.-vsren; v. mit etwas, ir>
vscksn v Lsm.

vcr-treiben*, proAnsti, spockiti.

Vertreibung, /) iuxansanss, prsgnanss.
ver-treten*, nastopiti, Laskoöiti; namo-
stovati. sstopan sem.

Vertretung, nastop; ich habe V., ^a-
vertrocknen, L/i m. sein, vsabniti, xosu-
Ziti ss.

vertrösten, tolaLiti; einen auf etwas v.,
L nacksso Kaks rsLi tolsAti ko^a.

verüben, stvoriti, äoprinssti.
verunglücken,^, m. sein, v nssrsöo priti;

xo nssreöi stsei; verunglückt, nssre-
vsu.

verunreinigen, oskruniti; xsrckiti.
verunstalten, poxaöiti, skaliti.

veruntreut, «cy. xo norvsstobi vrst,
verursachen, vm-okovati, prirackovati,
prirackoti.

verurtheilen, obsockiti.

vervielfachen, mnoLiti, pomnoLiti.
vcr-wachsen*, m. sein, narasti ss;

Zrasti se; dicht v., tercko rirasösn.

verwahren, sbraniti, rackolati, Zavaro¬
vati; sbranssno imeti; sich vor et¬
was v., Zavarovati ss prsck Lim.

verwaisen, L/i m. sein, osmototi; ver¬
waist, osirotöl.

verwalten, oskerbovati; (ein Sacra-
ment) v., äsliti. snik.

Verwalter, m.,M - «A. osksrbnik, uprav-
Berwaltuug, ?. oskerbovanso; uprava,
viacka. sprsstvariti.

verwandeln, spremeniti, sprswinsati,
Verwandlung, sprsmtzmba.

verwandt, ach/.sorocken; v rocku; der B.,
rosak, sorocknik; die V., sorocknioa.

Verwandtschaft, /. ,soroänost.
verwareu, s. verwahren.

verwechseln, mnoniti, ^amsuiti, kss -;a
Iras ckruroZa vrsti.

verwegen, ach-, äerren.

verwehren, radraniti.

verweichlichen, rmolrlruLiti, rnoLiti.

verweilen, (x/'. in. habens, mmiiti ss, po-
muckiti ss; — inuckiti, raäsrLevati.

vcr-weiscn*, einen wohin, komu kaw
(pot) pokarati, napotiti ko^a kaw;
einen (des Landes) v., ir§nati koga;
einem etwas v., oöitati komu kas, na-
verniti ko§a raracki Lssa.

verwelken, F>/'. m. sein, rvsckniti, vsab-
niti; verwelkt, völ.

ver-wcnden*, obraöati, oberniti, pora¬
biti, potrositi.

Verwendung, poraba. spocksiati.
verwerten, v ckonar spraviti; porabiti;
verwichen, «chs. minul, prstokel.

verwickeln, rapiosti, ramotati.
verwiesen, s. verweisen.

verwildern, I/) m. sein, rckivsati, osuro-
vsti; — verwildert, rckivsal, osurovsi;
raxusson; v. Haar,rmerLsni lasse (^>k).
verwirren — schw., aber^>art. ver¬
wirrt u. verworren — , smssti (omo¬
tom, rmscksm), rmotiti.

Verwirrung, /imotoL, nsrsck,rmissnsava,
2mscka; in B. setzen, smssti.

verwittern, S>/l m. sein, prspsroti, sperb-
niti; sperstsnsti.

Verwitterung, Z'. perstonsnss.
verworren, s. verwirren.

verwundbar, ach/, ranlsiv.

Verivunden, raniti.

verwundern, sich einer Sache (§«».) od
über etwas, sasuckiti so, ^avrsti ss,
ostsrmeti (nack Lim); Verlvundcrt, ?a-
Luäivsi so; ravest.

Verwunderung, /^avrots 0, osupns onost;
voll V., ravrst; in V. setzen, osupniti
koxa.

verivünschcn, prokloti, klsti (kolnem),
verwüsten, vpustositi, xokonLati.

Verwüstung, /) pustoZsnse, raricksvansv;
pustota.

verzagen, obupati; nicht verzagt, nsmos
(a. nikar) obupati.

verzärteln, rnoLiti.

verzaubern, raöarati, vklsti.
Berzairbcrung, /l ^aLaranss.

verzehren, snesti, uLiti, poLrsti; pokon¬
čati; der Körper wird von Hitze ver¬
zehrt, Ävot meckli ock vroeino.

verzeihen — verzieh; habe verziehen — ,
ockpustiti, prmanvsti; — vd«. -r. ock-
puSesnso.

Verzeihung, /. ockxuZLsnso.

185

Verzicht, M , -es, odrska, oäpo-
^ä /.; M leisten auf etwas, oäpovs-
uati gg öomu, ns Labtsvati össa.

ver-zjehcn* üavlsöi, savlakovati, poöa-
irati; die Miene v., ^apaoiti so, po-
werdniti; das Gesicht zum Schmerz v.,
pokisati so, bolsöino 2 obratom rar-
odeti.

verzieren, okrasiti, okititi, okinöati.

verzweifeln, obupati.

Verzweiflung, /i obup.

verzweigen, sich, razrasti a. rarrssati ss.

Vefperglocke, /'. vsösrni rvoneek.

Vesta — boginja ognsisea in (ksr ss
biio ognsisös srsäises rodbino) tuäi
varkinsa rodbinsko rvsro.

Vestalin, /i, pk. -nen, vestalka — Vs-
stina dulrovnioa.

Beste - Feste.

Vetter, «., pk. - sp. stric; — striönik,
bratranIL a. ssstraniö.

Vieh, Asm. -es, Livius.

Vieh-Handel, m. Livinska kupäisa.

Viehherde, /i öreäa.

Viehnrästung, /. pitanso Livius.

Viehzucht, /. Livinoresa.
viel, ach/, vsliko; mnog.

vielästig, ach-, mnogovosen; v. ausge-
svannt, v mnogo vss rarrssösn.

vielerlei, rncheck. ach-. mnogoteri, mnogo-
vsrsten.

vielfach, ach. mnogo vsrstsn, mnogoteri,
vielsältig, ach). mnogovsrsten. smalr.
Vielfraß, m., xk. -e, nstök; (Aval) roso-
vielleicht, adv. morebiti. frazi (ach-.),
vielmehr, adv. marvsö, veliko bolz;
Viereck, »r., pk. -e, Lotvsrokot.

viereckig, ach-. Štirioglat; na stir-i ogls.
vierfach, »rum. Lotvsrostruk; Lstvsrsn.
vierfüßig, ach", Sotvoronog.

Vierfüßler, m., pl. - SA. eotvsronoLeo.
vierseitig, ach), östverostran.

Viertel," -r., - «A. Lotvert /°.

Biertclmeile, /. Sotvert (f.) milso.
Viertel-stündchen, n. Lstvert (s.) ure.
Bierzeile, Lstvsroverstjs.

violett, achf. visolnat.

Violine, /i gosli (xk.) /i

Virtuose, m., -n, godbini umetnik.

Visa (Noute Visa) — 11.821' visoka
gora v kotiš skib -Upali, s-r. ptiesk.

Vogel, m., pl. Vögel, xtiö; — Vöglein,
Vogelsteller, m., pk. - «A. xtiöar.

Voigtland — sugorapadni Kosse sak¬
sonskega kralsostva (üa LsZko meso).

Volk, n.,pk. Völker, Isuästvo;lsuäss(pk.);
naroä.

Völkerschaft, /°. naroä.

volkreich, ach. Isuäis bogst, lsuänst,
Volks-auflauf, m., pk. -auflänfe, stek

Isuäis, Isuäsko vrsnss a. Irrup.

Volksfamilie, s. lsuäska äruLina.

Bolks-sest, n. naroäna svsöanost, n.
prarnik: lsuäska vsselioa. srbor.

Volks-gericht, n. prostolsuäski soäni
Volks-jubel, m. Isuäsko ukanss.

Volkslust, /. isuäsko vsssizs.

Volkssagc, /i naroäna pripovsäka.

Volks-spiel, n. naroäna igra.

Bolks-stamm, nr. naroä.

Volks-steuer, Izuäski äavek.

voll, ach. poln; esl; ein Händchen v.,
zoäno peseieo.

voll-bringen*, äokonösti, äoversiti,
stvoriti, opraviti. ssiti, iräslsti.

vollenden, äokonSati, äoxolniti, äover-
Vollendung, /i äovsrsitsv.

vollführcn, äognati, äoversiti; ein Ge¬
schäft v., äslo opravljati.

Vollführung, äokoneanss, i^vsrseujs.
völlig, ach. poln, vss, osl; — aän. oslo,
Listo, popolnoma.

vollkommen, ach. popoln; äovsrLsn, äo-
gnan; — achv. popolnoma, Listo.

Vollkommenheit, popolnost, äover-
ssnost.

voll-machen, äoxolniti.

vollständig, ach. poln, ves, cel; v. Sätze,
osli stavki; — «chv. popolnoma.

vollstrecken, i^versiti.

volltönend, ach. polnoglasen.
voll-ziehcn*, mverSiti; vsrsiti.

Volsker, »r., pk. - «A. Volsösn.
von, prasp. 2 äak., oä; o, ob.

Vor, prasp. 2 ckat. in aoe., prsä; oä;

— ackv. spröä.

Vor-abend, m. prsävöeer; äslopust.

Vorältern (pk.), prodniki,
voran, adv. sxrsäez; naprss.
voran-gchen*, p/, m. sein, einem, prsä
kom iti; sprsäoz boäiti a. iti; mit
gutem Beispiele v., äobsr irglsä äa-
zati.

voran-schieben*, naprss potisniti; den
Fuß v., r nogo prsä sobos poäersniti.
voraus, ackr>. sxrsäos, naprss.
voraus-sehen*, naprss viästi.

voraus-setzen, spröä postaviti; posta¬
viti; vorausgesetzt, dass -, vnemimo,
äa -; ös, ako.

136

vorbei, «dv. mimo; die Zeit ist v., eus !
so minul.

vorbci-fahren*, ^/1 in. sei», mimo nri-
pslsati so. siti, boditi.

vorbei-gehen*, m. sein, mimo pinti,
vorbei-laufen*, L/l m. sein, mimo tsöi.
vor bereiten, pripraviti.

Vorbereitung,/'.prixravlsanso, priprava,

Vor-berg, nr. sxrodnsa Zoru,
vor-bcugen, v okom priti : odverniti. rnr-
bruniti.

Vor-bild, n. i^xled, v^or.
vordere, «6/ co»^. sprodnsi.
Vorder-bein, -r. sprodnsa noga.

Vorder-flügcl, »?r. sprednja Istavka,
spr. krilo.

Vorder-fuß, »r. sprsdnsa noxa,

Vordcr-kopf, m. temo. söioa.

Vorderpfote, /) s;>rednsa Inxu, spr. tu-

Vordcrscitc, /) sprodnsu strun; proiolse.
Bordertahc, /) sprodnsu lupa a. tue».

Vorder-theil, >». od. n. sprodnsi del;
(^>rr !a<s/r) nos.

Vorderzche, /. sprsdnsi perst (na >rvAi).
vordcsscn -- vor dem.

vor-dringcn* m. sein, napros dreti
a. iti; priderLati kam.

vorerst, ackv. nus xrss, pres.

Vorfahre, »r., ^»1. -n, sprodnik.
vor-fahrcn*, -i/. m. sein u. haben (vgl.

fahren), spröd ravcwiti; —^1/. m. sein,
einem, prod kom voriti, prolritoti
koga.

Vor-fenster, »r. nnunso okno,
vor-findcn* nuiti.

vor-führen, xrixolsati prod koga.

Vor-gang, rn. postnpanso, dogodek.

Vorgänger, m., xl. - sp. sprodnik.

vor-gebcn*, praviti ; govoriti a. delati,
kakor da bi .

Vor-gebirge, »r. predgorss; B. der guten
Hoffnung, nos dobro nuäo.

Vor gehen*, L/i in. sein, spröd «. sprödes
iti; ravnati; goditi so.

vor-grcifcn*, einem, i>robitoti Iwxu
vor-habcn, nu misbib imeti, namens en
biti; — vbs. n. namen, Msp.

vor-haltcn*, der^ati (pred kom) ; naproti
moliti; prod odi postaviti, opomi¬
njati.

vorhanden, ari,/, (pri rokub), priöusoö,
nabusasoö so, stossi, Livoö.

Vorhandensein, n., Aeu. -s, bitso, pri-
öusoLnost; das V. eines Ortes beur¬
kunden, priöati, 6a so bil joden kras.

vorhängend, «6/. spröd vissö a. nagnjen.

vorher, adv. pred tsm, prss.

vorhin, arin, pred tom. prvs.

Bor-Hof, m. proddnrso, dvoriöös.

Vor-Hügcl, in. priberdsk.

vorig, ad,/, prejšnji.

vor-kommen*, x/I in, seill, spröd priti;

rdoti so; nulmjati so; ugoditi so, kiti.

vorlieb, adv. ra ljubo; v. nehmen, rado-
voliti so. sdonso.

Vorliebe, /I possbna Isubvren, p. dopa-
vor-lngcn*, Isxati, nulexati so.

vormohaincdanisch, ad/, prodmoluuno-
danslri.

Vor-mund, »»., xl. -münder, varali,
slrerbnilc.

vorn, rrdv. sprödes; nach v. zu, vrpröcl.
vornehm, ad/.xosposlci, imsuiten, velik,
vor-nehmen*, prod so vrsti; lotiti so;

sich (etwas) v., namoniti si, skleniti;

(einen Wettkampf) v., obliasati.

vornehmlich, adv. rlasti, posvbno.

Bor-rath, m.. pl, -räthe, ruloxa; sich >nit

B. von Essen und Trinken versehen,
r ÄvsLom raloLiti so.

Vorraths-kammcr, /I rukladnioa Livora,
sliiamba ra LivvL.

vor-riicken, naxros pomikati; — ^//m.
sein, uaprss pomikati ss a. iti.

Bor-satz, m. , -satze, sklop, numon.

Vor-schein, »r. svitlo, videlo; zum V.

kommen, na svitlo priti, prikaruti so.

Bor-schlag, i». nasvet.

vor-schrciben*, predpisati, (pismoma!
rapoveduti; napisati; naeertati.

Vor-schrift, predpis; nkar.

Vorsehung, /. borsa previdnost.

vor-setzcn, spröd postaviti; (Speisen) v.,
na miro pokludati a. nositi; sich
etwas v., nunroniti si.

Vorsicht, /I, p/, -en, previdnost, opre¬
znost.

vorsichtig, a<(/. previden, varen.

vor-singcn* rapsti.

Vor-sisi, m.pervo moste; den B. führen,
predsedovati, na pervow mestu se¬
deti.

Vor-sprung, m. prvdstvo; napase, pv-
mvls; einem den V. abgelvinncn, pre-
Iritvti koxu.

vor-siellen, predstavlsati, predstaviti;
pred oöi staviti; opominsati; sich
etwas v., misliti si kas.

Vorstellung, /) predstava; misel/); sich
eine V. machen, misliti si.

137

vor-streckcn, naprej a. ven immoliti;
vorgestrcckt, naprss moleS, spiSast.

Bor-thcil, »r. xriä, korist/'., dodiösk;

V. ziehen ans etwas, kako rsö sobi
prid porabiti.

Vortheilhaft, (»d/ Koristen, v^odsn.

Vortrab, ,»., Asn. -cs, prvdnsi vos.

Vor-trag, pl. -träge, prodnasanso,
bosoda.

vor tragen*, i>rod kom nesti; >,rod-
»asati, bosodovati; Sitati; igrati:
ra/doSiti; im Chor v., v udoru potu
vortrefflich, adp i^ver.stsn, iubnren.
vor-trctcn*, p/. in. sein, bpröd («. prod
koZ;a) stopiti.

Bortritt, M., As-r. -es, prodstvo; nntcr
V. des Führers, rar vodnikom Arodö.
vorüber, «d«. mimo ; ich bin v., minul
SSM, Nöbal ssm; minem.

vorüber gehen*, p/'. m. sein, mimo iti,
m. bodili ; pršiti, minuti. sliniti.

vorüber gleiten* p/i m. sein, mimo dsr-
vorüber-wandeln, p/. m. sein, mimo iti
a. Imeliti. s«. boditi.

vorüber-ziehcn*, p/'. m. sein, urimo iti
Vorübung, Z (prejšnja) vaja,
vornntcr, «dr. tss napros.

Vorivttrts, «dv. naprej.

Vorwclt, /'.nokdanji svst; — psrvi svvt,
prasvot.

vorweltlich, «d./. pervovoki, pravoki.

Vor-!verfen*, oLitati.

Vorwitz, A«, -cs, vodvSnost, rado-
vsdnost, sniLavost. sSav.

vorwitzig, ari/, vodoisn, radovodan, sni-
Vor-tvurf, M., Fl. -würfe, oponos, ovi¬
ta ns s.

Vorzeit, /'. nekdanji Sas, n. svot.

vor-zichcn* spred potegniti; spred sta¬
viti; ich z. vor, ljubši mi se; rasi
imam;rasi (kas) stvorim; višjo eonim.

Vor-zng, prednost, predstvo; bla^a
lastnost.

vorzüglich, «d.-, iuvsrstsn, poseben; —
adv. posebno, ulasti.

Vorzngslveise, «dr. posebno, r,lasti; nas
bols. nas rasi. sognjonik.

Vulkan, m., pl. -e, šopka, gorsSa Avra,

W.

Waag, 5 (reka) Va^.
Waare, /'. blaZS.

Waarenniederlagc, Z skladiSSo bla^a.

wach, «ds. vnbujon, buden, budsS; ich
bin im wachen Zustande, vrbujon sem,
budim (budoti).

Wache, straLa; W. halten, na straÄ
biti, straLiti.

ivachcn, budoti, Suti, Suvati; — vbs. n.
bndsnso, Luvanse.

Wachs, «., zwn. -es, vosk, vosek.

wachsen — wächsest; wuchs; bin gewach¬
sen , rasti (rastem, rasem), vurasti;
groß Iv., odrasti.

Wachs-Haut, /. rumena «. vosesna koLa.

Wachs-licht, n. vosesna sveea.

Wachsthnnl, m. od. M., -es, rast /.,
rastvo.

Wacht - Wache.

Wachtel, /'., pl. -n, propelioa; (die W.)
schlägt, prspeluss, davbavka.

Wachtel-lied, n. propoliisa pesem.

Wächter, in., pl. - «A. Suvaj, stražnik,
wackeln; pZ m. haben, mssati se, AUZati
so, opletati; — p/. nl. sein, tavati «.
ruvati (kam).

wacker, ad-', berdäk (berdka, berdko),
veri, sak, moLki.

Waffe, /'. orodje, branilo, luaii /r
waffenfähig, «dp ^a oroSse sposoben.
Waffen-kaimncr, /'. oroLnioa.

Waffcn-kampf, »n. bos n orožssm.
waffenlos, ad.s. brM oroLsa.

Waffen-platz, »r. oroLisLo; bosisLsi
Wasfen-schinied, m. oroLar.

Waffcu-spicl, n. igra ri oroLssni.

Waffen-stillstnnd, M. promirso.

Wasfen-stück, »r. oroLse; W. aller Art,
vsakosako oroHs.

Waffen-trngcr, rn. oroSsonoseo, oproda,
waffnen, oboroLati, oroLati, oroLiti.
Wage, va^a, iobtniea.

wagen, v nevarnost postaviti, vaxati
— upati si, dsrmiiti, podstopiti so,
skusiti.

Wagen, m., pl. - «A. vcw.

wägen, etwas, varati, tobtati kas, po-
toLkati; — vgl. wiegen.

Wagendeichsel, /'.,pl.-n, ose (Asu.-osa).

Wagen-geräth; m. vo^no orodss.

Wagcnkette, vorixa privozu n. odvoda,
Wagen-rad, -r. kolo (pri voim).

Wagenrcnncn, n., Asu. -s, dirsanso (r
voriom).

wagcrccht -- ivagrccht. jblino Dunasa.
Wagram — vas na Uoravskem polsi
Ivagrccht, adp vodoraven. sSetss.
Wag-stiick, »r. varani Lin, nevarno po-

188

Wahl, xl. -en, volitev; einem die W.
lassen, komu na i^biranss dati; dein
ist die W., sam si mvob.

wählen, voliti, izvoliti , izbirati (si);
zum Führer Nr, rm voditelsa isbrati.
wählig, ach', isbiröen.

Wahn, m., §en. -cs, napaLno mnonss,
blodnsa.

wähnen, meniti, misliti, domnevati si.
Wahn-sinn, m. norost; brsmunnost.
wahr, ach', rssniösn, prav, istinit; es
ist w., res se, istina se.

währen, tsrxoti, trasati.

lvahrcnd, ^ra«I>. 2 Aen., med, v, ra
(2 As».), od, po; w. eines Jahres,
v sodnem letu; — coch. ko, doklsr,
med tem im.

wahrhaft, «H. resniöen, Zaresen, prav,
pravičen, posten; —- adv. ros, sa ros,
rm isto.

wahrhaftig, ach. rosniLen, sarssen, prav;

— adv. resniöno, sa res, ra isto.
Wahrheit, /. resnioa, praviva, istina.
Wahrheits-sinn, m. resnioolsudso.
Wahrheitssonne, /i solnes rssnios.
wahrnehmbar, ach'. rnatsn, viden,
wahr-nehmen*, öutiti, rapariti, videti,
spoznati.

wahrsagen, prerokovati.

wahrscheinlich, ach. vsrnssten, rosnim
podoben; — adv.bsrL da,berL ko ne.
Wahrscheinlichkeit, /i vsrusstnost; xo-
doba; aller W. nach, po vsss podobi.
Waidlnst, /i lovsko vosvlso.

Waid-Werk, n. lovstvo, lov.

Waise, /. sirota, sirotek. stiKLa.
Waisen-kind, n. sirota; otrok ir siro-
Waizen, (mssto) Vaeov; — - Weizen.
Walache, m., -d. -n, Visli, Valab.
Wald, m., Wälder, Ford, los; bosta,

Fosea; — Wäldchen, n. Fordek.
Wald-baum, M. Fordna drevo.
Wald-dorf, n. vas (/.) pri Fordu,
waldein, adv. v Ford.
Waldes-grün, n. Fordno rolonse.
Waldeshalle, /. Fordna lora.
Wald-gartcn, m. drovoFiad.

Wald-gcbirge, n. Zordnato bribovso.
Wald-grund, m. Ford, lssovss.
waldig, «ch. Fvrdnat, obrasosn.
Waldkapelle, /. Zordna kapela.
Wäldler, m., - «A. bostnik.

Waldluft, Z'. Fvrdni vrdub a. rrak.
Waldmasse, /. lssovss.

Waldpartie, /.,M-en, kos Forda; bosta.

Wald-psad, m. pobostna stera.
Wald-rand, m. kras Forda,
ivaldreich, ach. lssovit, rlo obrasosn.
Wald-same, M. lesno ssms.
Waldtanne, /i (Fordna) sslka.
Waldung, /i Ford, lssovss.
Waldwiese, /i Fordna snoLst.
wnllachisch, walachisch, ach. valaski.
wallen, vreti, valiti ss, Fibati ss; —
zch. m. sein u. haben (vgl. fliegen), po¬
potovati; ich komme durchs Gässlein
gewallet, pridem xo ulioi.

Wallfahrer, m., Id. -- SA. borsopotnik,
romar.

Wall-fahrt, /. borsa pot, romanje,
wallfahrten, m. sein, romati, na
boHo pot iti, popotovati, smssto.

Wällfabrts-ort, m. boLsa pot, sveto
Wall-fisch, m. Kit.

Wallfischfänger, «r., I>l. - sg. kitolovee.
Wallis — Kanton v 8vasoi.

wälsch, ach. laski; w. Plah, laski tsr§ —
na Nalss strani v l?raFi.

walten, vladati, oblastovati, Fospodo-
vati; — vbs. n. vladans«, Fospodo-
vanss.

Walter, Valter.

Walze, /i valsar, vreteno. stati,
wälzen, valiti, valsati, prsvraäati, ko-
walzenförmig, ach. valsast.

ivalzig, ach. valsast.

Wand, /i, Id. Wände, stvna.

Wandel, m., Asn. -s, sprememba; po-
stopanse, rivlssnss; reiner W., eisto
Livlssnss.

wandeln, sprsmsniti; — x/i m. sein U.
haben (vgl. fliegen), iti, boditi.

Wanderer, m., - sg. popotnik,

wandern, I?/'. m. sein ü. haben (vgl. flie¬
gen), popotovati, iti, boditi.

Wanders-mann, m., -lente, popotnik.
Wanderschaft, f. poxotovanss, pot.

Wanderung, /. popotovanss, xrsselss-
vanss.

Wange, /. lies.

wanken, omsbovati; die Knie w., kolsna

SS sibiso; — -ch sein, bavati (kam),

wann, adv. kedas; —> auch, ksdar.
Wanne, /. neiks (I>1.).

wannen,adv.;von w., od kodi; odkoder,
warm, ach. topsl, Zorak; vroö.
Warmbrunn — vas v Lvrkonosik.
Wärme, /i toplota; Forko.

wärmen, Frsti, rgrsti, poZrsti.
warnehmbar, s. wahrnehmbar.

139

warnen, opomniti, opomiusati, svariti;
mit warnender Stimme, s svarivuim
Zlasom; — r:ds. n. svarssuss.

Warnung, /) svaritsv, opomin.

Warte, /) stra^nioa, straLa.

Zarten, auf einen, a. Jemandes, öakati,
poöakati lcoZa (AS»-); — einen w.,
varovati, oslrerbovati kog;a (aee.),
stroöi komu.

Wärter, m., ->l. - sg. stroLnik; — Wär¬
terin, /., xt. -neu, stroLniea; psstsrna,
ivarnm, aän. na kas, k Lama; w. nicht
gar, ra kas uslci ns.

Warze, /'. braäavioa.

Wäsche, /) porilo; pranso.

Waschen — wüschest; wusch; habe gewa¬
schen —, prati, obrati: miti, umivati,
umiti. Pein, n. voäioa.

Wasser, - .?A. voäa; — Wässer-
Wasscr-bnhu, /) voäua xot.

Wasscr-dampf, --r. voäua para, pub.

wasserdicht, «ch. uspromoelsiv, voäo-
äerLeu.

Wa'serebene, voäua ravan.

Wa scrftasche, /) stoklsuioa ra voäo.

Wa ser-flrit, povoäeu /1; voäa.

wäs crig, «ch. voäöu.

Wasserleitung, /) voäovoä, voäotoö.

Wasser-magcn, »r. Loloäeo W voäo.

Wasscr-mangcl, «r. pomanskauss voäo.

Wasscrmaffc, voäovss, voäa.

Wasser-maus, /) povoäua miZ, volubar.

Wasscrmnsik, /. voäua Aoäba.

Wassernixe, povoäua äsvioa, vila
povoäkiusa.

Wasscrrinnc, Llvb.

Wasserrose, /. povoäua evstioa.

Wasserscheide, /. ra^voäss.

Wasserschwall,-n., Asm. -cs, voävni plan.

Wasser-spiegcl, m. voäua glaäina, v. po-
vsrLso.

Wasser-strom, m. voäui tok a. ourek.

Wasser-sturz, -n., xü. -stürze, voäoxaä,
slap.

Wassertrinkcn, vbs. »- pitjs voäs.

Wasser-tropfcn, -n. voävua kaplsa.

Wässerung, ^atoplsouss.

Wasser-Vogel, m. povoäni ptiö.
waten, m. sein n. haben (vgl. fliegen),
bresti: broäiti, bro-i^ati; Aa^iti.

weben — webte n. wob; habe gewebt u.
gewoben tkati.

Weber, m., xl. - §S- tkavee.

Weberei, -en, tlcause, tkavstvo.

Weberstrahe, /. ikavska ulioa.

Web-stuhl, m. statvo lpl.b krosua (pl.).
Wechsel, - «A. spromsmba, ms-
uitsv.

Wechsel-gesaug, »r. oäpovauso; unterW.,
oäpsvajo si.

ivechselu, mousati, ^msniti; sprominsati
88; verstiti so; Hitze w. mit Kälte,
vroeiua ss versti r äech'oiu; die Klei¬
der w., prsoblsöi SS; wechselndes
Glück, ramm «. sxrsmonljiva sreöa.

wechselseitig, «cis/, vnasomen; — ackv.
soäeu äru^o^a, s. äru^smu i. t. ä.

wechsclvoll, ac!/. spromombs polu.

wechselweise, ackr. ssäeu na äruAim;
nasprotno; die Blätter sind w. ge¬
reiht, listi so po sovi nasproti nver-
stoui.

Weck-brci, »r. poparssui lcruli, (pauaäa).
wecken, buäiti, nbuäiti; obuäiti.

wedeln, n ropom malmti; — vbs. »r.
malrauso n ropom. suiti; ui — ui.

weder — noch, aon^'. uv — uv; uiti —
Weg, M.,xä. -c, xot in »r.; des Weges
kommen, po tch poti priti.

weg, «ckn. proö.

weg-bekommcn*, proö äobiti.

wegen, n Asn., navolso, naraä.

Wegerich, m., Asn. -s, xripotso.
weg-fangM*, poloviti, loviti,
weg-hvlcn, uuosti.

weglos, ach', bron poti.

weg-uehmcn* (proö) vnoti.

wcg-reihen*, oäterZati; oäuesti.

weg-schnielzen*, F/". m. sein, oätopiti so,
stasati so; — schw., m. haben, oä-
tasati.

weg-schuappcn, popasti, ubititi.

Wegweiser, M.,Dk.-sp. Icanipot, voäuik.
wcg-ivcnden*, proö oberuiti.

weg-tvcrfen*, proö vroöi.

weh, loche, ritte-;-, sos; Avrsö; — ackv.
lmäo, Lal; einem w. thnn, lcas Lalo^a
komu stvoriti; cs thnt mir W., doli
mo; lv. wird's ihm, milo so mu stvori;

— srcbr't. >r., Asn. -es, boloeiua, bo-
Isst/'.; rvva^ slcerbZorjs.

Wehen, vsti (vosom), pibati; vibrati,
terlsti; cs weht kein guter Wind, m
varno; — nbs. -r. pibauso, sapioa.

Wehmuth, /. Laiost, otoLuost.
wehmüthig, ach/. Lslosten, tunen.

lvehrcn, braniti; sie wehren sich ihrer
Haut (gen. statt aee.), braniso svoso
koLo; ich iv. einem den Fortgang, ua-
prss no pustim kvAa.

140

wehrlos, ach'. brsroroLen, brsr ororja.
Weib, >r., Ll. -er, Lsna, ronska; —

Weibchen, ». renioa; (Livarn) samioa,
ona. sobloka,

Wciber-klcid, n. ronsko oblaLilo, ronska
Weiberwohnung, /. Lonsko stanovalisvö.
weiblich, ach. ronski,
weich, «ch. msbak.

weichen — wich; bin gewichen — , umi¬
kali so, umakniti se; odlovi; pršiti;
von einem w., Zapustiti koga; -
vbs. ,r. umikanje, umaknjvnje; einen
zuni W. bringen, pripraviti koga, eia
so umakus.

Weichsel, /"..II. -n, višnja ;— (roka) Visla.

Weide, /. pasa; — vsrka.

Weide-land, n. pašniki (^d.).
weiden, pasti; pasti so.
Weideu-baum, r/r. vsrka.

Weidenruthe, /l verkova šibiva, verkov
prot. sterta.

Weiden-,zweig, m. verkova vejiva; v.
Weide-Platz, pašnik.

weigern, braniti; sich w., braniti ss,
ustavljati so, upirati so.

Weigerung, /'. upiranju.

Weihe, /. posvvvsnjo.

weihen, posvetiti; blagosloviti; poda¬
riti, darovati; zum Prieswr w., ra
masnika posvetiti.

Weiher, m.. - «A. ribnjak.

Weihethräue, /. posvsLvna solra.
Weih-geschcnk, n. posvoLoni dar.
Weihnachten (pl.), boLL.

Weihnachts-sest, »r. bvriLni dan, sveti
dan.

Wcihimchtsgabc, /. boLiLno darilo.
Weihnachtszeit, boriLni Las.
Weihrauch, m., Asi», -s, kadilo.
Weihwasser, -r., gen. -s, blagoslovljena
voda.

weil, euch, kor, ko, kedar.

Weilchen, -r., Aen. -s, malo Lasa.
Weile, Las.

weilen, (x/- m. haben), muditi so, kiti,
bivati; — muditi (koga).

Wein, m., ^l. -e, vino.

Weinbau, m.,ASn.-es, vinoroja, vinstvo.
Weiu-berg, m. vinska goriva; vinograd,
weinen, jokati, plakati; — rbs. m. jok;

mit W., jokajo.

Wein-essig, »n vinski ooet, v. Kis, (jesib).

Wein-garten, m. vinograd.

Wein-g8rtner, m. viuogradar.
Weinlese, /. tsrgatev (grordja).

Wein-stock, m. vinska tsrta, lora.
Weintraube, /. grord.

weise, ach. modsr; der W., modrso,
modrijan.

Weise, /'. naiin; navada, sega; napev,
(vira); nach seiner W., po svojej na¬
vadi; auf diese W., tako; auf keine
W., nikakor; ungerechter W., po kri'
vom; nach kindlicher W., po otroöko;
ich lerne mich fein in der Leute W>
richten und schicken, navadim ss lepo
po Ijudob ravnati in jim vstrorati.

weisen - wies; habe gewiesen —, ka¬
rati; die Aufforderung von sich w.,
poriv ravrsLi; einen wohin w., na¬
potiti koga kam; ich bin an etwas
gewiesen, moram so Losa posluÄti;
moram so s Lim proriviti.

Weisheit, /i modrost.

! weiß, ach. bsl; — sadsi. -r. bslost; bslo.

j Weiß-brod, n. bsli krub
Weißbuche, /l gaber,
weißgekleidet, ach. Kolo okloLvn.
weißgctüncht, ach. poboljon.
tvcißglänzcnd, ach. bolosvitel.
ioeißgrau, ach. bolkastosiv.
weißhäutig, ach. bolokoren.
weißlich, ach. belkast,
weißroth, «ch. belorudsL.
weißseiden, «ch. bolosvilvu.
tvcißstämmig, ach. bolodebsln.

; Weisung, /. ukar, povelje.

j weit, «du. dalsö; lv. und breit, dsloL
okoli; w. her, od daloö; - ach. pro¬
storen, obširen, daljen, dolg; von
weitem, ir dalo«, od d.; der bei wei¬
tem größte Theil, naj voLji dol; das
ist bei w. nicht alles, to so dolgo ui
vso; — weiter, (eomx.), adv. daljo;
naproj; nicht weiter, ns voö; — ach.
dalji; ein weiteresHeer, druga vojska;
ohne weiters, brsr vbotavo.

weiterhin, adv. daljo a. naproj tjo.
Weiterreisen, vbs.m.(daljo)poxotovsnjo.
weiter-stiirzcn, L/l m. sein, naproj dreti,
wciter-ziehen*, m. sein, naproj iti.
weithin, adr. dsloL tjo; ra dolgo,
weitläufig, ach. obširen.

weitschweifig, ach. obLiren.
weitverbreitet, ach. dalsö rarsirjon.
Weizen, a. Waizen, m., A«»r. -s, xsonioa.
Weizen-brot, -r. xsonivni krub.
Weizcn-feld, m. psoniLno xoljo, psoniva.
tvelcher, «ron. ktsri; — welch ein, Kak,

! Kolik.

141

Wclehrad — nokdanss mostlos (a. ^rad)
nu Noravskonr, ksor stosi rdas Ilbor-
skä lllradists (OZorsko 6ra<liZös).

welk, ackch. vsl, vvdsl, sub. si>osuLiti so.
welken, ^/l m. sein, rvsdniti, vodniti;
Welle, val; — vrstilo, vrotono.

Wellenbewegung, /l §nanso valov, va-
lovanso.

Wellcn-Hügcl, -n. valu podoben bribeo.
welsch - wälsch.

Welt, /l, -en, svet; zur W. kommen,
nu svot priti; roditi so; zur W. brin¬
gen, «tvoriti. fslaven.

weltbcrühnit, ach/. povsodi slovoL, prs-
Welt-gegcnd, /l stran (f.) svota.

Wcltgeistliche, der, (posvetni) dubovnik.
Weltkugel, /l rvmelsno oblo.

Welt-mecr, -r. oeoän, veliko morse.
Weltstürmer, m., pl. - «A. svotoboree.
Welt-theil, »i. dol sveta, romlsina.
Wcltweise, der, modreo, modrisan.
wenden — wandte od. wendete; habe
gewandt od. gewendet -, obcrniti,
obraöati; sid) an einen mit der Bitte
wenden, poprositi ko^a.

wendisch, ach), vondski, sevoimoserbski.
Wendung, obraLanse, Zibanss; obrat;

einer Sache eine mildernde W. geben,
polassati kas.

wenig, ach), mala; nvktori (pl.); no-
mnoA, mal, piLsl; — co»y>. weniger,
mens, maus; mänsi.

Wenigstens, adn. nas mans; vsas.
Ivcnn, oc»r). ako, öo; ko; kedar.
Wenzel, Vaelav; — sv. V. so bil vos-
voda Loski 1. 628 — 935; Vaolav vi.
pa kralj l. 1378—1400.

Wer, was, ^>ron. r-rterroA. kdo, käs;
relat. kdor, Kar.

werben — wirbst; warb; habe gewor¬
ben — , vsrtoti so, sukati so; nm et-

, was w., po^ansati so /m Kus; snu¬
biti; (Soldaten) w., nabirati.

Werbung, /". nabiranso vosakov; W. an¬
stellen, vosako nabirati.

werden — wirst; wurde od. ward; bin
geworden—, xostssati, pribasati, po¬
stati; biti; werde, bodi; müde w.,
vtruditi so, navoliöati so; roth w.,
rarudsti; gelb w., rarnmonoti, rums-
uoti; alt W., postarati so; dnnkel W.,
smraditi so, inraLiti so; weich w.,
omoLati (omeeim), smoditi so; uns ist
ein Zeichen geworden, rmawenso ss
nam so pokaralo. -

wersen — wirfst; warfchabe geiuorfcn—,
vreöi, motati, luöati; ein Wort drein
w., kako besedo vmss pristaviti; (ein
Junges) w., «tvoriti; das Ungemach
wirft ihn zu Boden, nor§oda xa po-
tars; — nbs. n. motanss, luöanss.

Werft, n., ^/. -e, ladsoteslsLo.

Werk, m., -e, dolo, Sin; roS /l; et¬

was ins W. setzen, «tvoriti a. irxs-
Isati kas.

Werk-Holz, ir. Iss ra rarno irdolks.

Werk-statt, od. -statte, /l, ^>1. -statten,
dolavnioa.

Werk-zeng, »r. orodso, poso<la, orod.
wert, werth, ach), vrsdsn: druA, lsub;

viel w. sein, voliko vslsati; !v. halten,
rad imoti; Sislati; — s. a. lieb.

Wert, >»., -c, vrednost; osna.

Wesen, »r.., - sg. bitss; vodsnso, rav-

nanso; bitstvo; ein liebendes W., ini-
lusoöa dusa; sein W. treiben, rar^ra-
sati; šariti; liebliches W., Isubsrnivo
vodvnss; ernstes und bedächtiges W.,
resnobnost in postavnost; gerades
W., odkritoserknost; biederes W.,
bsrdkost; possierliches W., smoZnost.
weshalb, «chv. ra kas; rarad öosar.
West, M., Jil. -c, rabodni veter; rabod;

laue Weste, prisotno sapioo.
Westalpcn (pl.), rabodno L^Ipo.
Weste, /l persnik, spodnsi sopiS
Westen, m., /)«. -s, rabod, rapad.
Westindicn, -lapadna Indisa.
westindisch, ach). rapadnoindisski.
Westlich, ach), raboden; proti rakodu.
westivärts, acln. proti rabodu.
westvcgcn, ackn. ra kas, k Somu; rai^ad

Lesar.

Wette, /l stava, vadla; mit einem um
die W. klettern, sknsati a. moriti ss
s kom v ploransi.

Wettcifcrer, ?»., - ,<?A. tekmeo.

wetteifern, tekmiti so, kosati so, sku¬
šati so. sura.

Wetter, n., M - «A. vroms, ura; buda
Wetter-Hahn, m. voternioa, petolin na
strobi.

Wcttcrhorn, rr. — Aora v bornskik ^1-
pab v Zvasoi, ok. 12.000' visoka.

Wetter-Prophet, »r. vremenski prerok.
Wetter-sturm, >». vibar.

Wctt-kampf, M. tsknionss, tsksmska
borba.

Wett-spiel, n. tsksmska ig;ra «. borba.
Weyrichsberg, Vasribov brib.

142

Wicht, m., J?, -e u. -cr, mslovroelnoL,
rsvMs, revLek.

wichtig, «ch/. vaLen, tsbten, imeniten,
wickeln, viti; oviti, izviti.

Widder, m., F,!. - «A. oven.

wider, Fmaep. r »ec., soper, naper,
wider-fähren*, S>/. m. sein, priZ-oditi se;

dir ist Heil w., blagor tebi.
Widerhaken, »«., ^l. - «A. kljuka,
widerlich, ach/. sopern, sopern.
wider-räthen*, odsvetovati.
Widerschein, s. Wiedersehen;, sviti 8v.
widersetzen, sich, ustavljati so, proti-
widcrspänstig, od. widerspenstig, ach/.

uporen , termoAlav. s^iuvnost.
Widerspenstigkeit, /i upornost, termo-
Widerstand,m., pcn.-es, upor, upiranje;

raderLek; W. leisten (zeigen) uprvti
a. upirati so, v brau (/".) staviti so.

wider-stehen* (p/l ni. haben), upreti so,
upirati so; v bran (/l) staviti so a.
stati. snadloAa.

Widerivärtigkcit, /. soperuost, sitnost,
widerwillig, ach/, nevoljen; nerad,
widmen, darovati, Lertvovati, posve¬
titi; inroöiti; sich einem Geschäfte w.,
s Hakim delom vkvsrjati a. pvöati so;
sich demNachdcnken w., prenüsljevati.
wie, adv. kako ; kakor; wie diel, koliko ;

kolikor; wie beschaffen, Kak, kakosen;
kakorsen; wie groß, Kolik; kolikor-
sen; wie theuer, na koliko ; na kolikor ;
— con^. kakor, Kot, ko; wie — so,
kakor — tako.

wieder, adv. nopot, spot, n nova; nunas.
wicdcr-crfolgcn, p/, m. sein, noxot pri-

Aoäiti so; wiedcrerfolgte Aufforde¬
rung, nopotni poniv. svanjs.
Wiedercrscheincn, vbs. n. noxotprikano-
wieder-geben*, nanaf äati, verniti; in;

Liede w., s petjem razodevati.
Wiederhall, »»., Ae». -s, odmev,
wieder-hallcn, a. wiederhallen, (p/i m.

haben), odrasti (odmojsm), oglasiti
so; odmevati, ranlo^ati so.

wiederholen, ponavljati, ponoviti; —
wiederholt, ach/, ponovljen; vedkra-
ten; zum w. Male, nopot; veLkrat;
w. senden, pošiljati, večkrat poslati,
wieder-känen, a. Wiederkäuen, proLvo-

Kovati.

Wiederkäuer, m..pk. -sy. preLvekovaveo.
wieder-kehren, p/'. m. sein, veruiti so.
wieder-kommen*, L/i m. sein, nopot priti,
verniti so.

Wiedcrkvmmcrin,/i,L)l.-nen, xovratnioa-
Wiederkunft, /l vernitev, povrat.

Wieder-schein, -n. odsvit, odsoj; deuW-
znriickwcrfen, odsevati.

wiederum, «do. nopot.

Wiege, /l nibol /l

wiegen; — wog; habe gewogen —, va¬
rati, tenak biti; nvaMti; xotsLkati;
— (schw.), nibati.

Wiegcn-kind, -r. dote v nibeli.

Wieliäzka, Vsli'Lka — mesto v (lalieii-
Wien, lluuaj, Loä. sdunajski-

Wiener, -- sy. Dunajöan; — ach/-
Wies - Wiese.

Wiese, /. travnik.

Wiesen-grund, m. trata; travniki Od.)-
Wiesenland, m., Aen. -cs, travniki (pl.)-
Wicsenmatte, s. trata.

wiewohl, eo-z/. akoravno, Loravno.
wild, »d/, divji, surov; ljut,serdit;pust;

w. wachsen, sam od sobo rasti.

Wild, n. divja Lival, divjaöina, nvorina.

Wild-bahn, /. lovska nasoka.

Wildheit, /i divjost.

Wildling, m., p/, -e, divjak.

Wildnis, f., -sc, pustota,
wildschön, «chch. krasno divji.

Wildschur, /. voILura, (volöji) koLuIn
Wild-thier, ». nvor /i
Wilhelm, Viljolm.

Wille (vd. Willen), >»., Ae». -nS, volja,
kotenje; wider Willen, nokote, ns-
botoma, nerad; — nm - Nullen, f.rnn.
willenlos, «ch/. bron voljo; — adv. ns-
kots, nsbotoma. suiti.

tvillfahren, (schw.), vsaditi, voljo spot-
willig, ach), voljen, rad; — adv. n voljo,
willkommen, «ch/. dobro doLel, ljub;

sei w., dobro doäel.

Willkühr, /i svobodna volja; samovolj¬
nost; nach W., samovoljno.

willkührlich, ach/, samovoljen.

Wilm - Wilhelm.

Wilsdrnffstraße, Vilsdrutska uliva,
wimmeln, gomolsti, msr^oleti.

winnnern, ječati, eviliti, ibtiti ss; ent¬
gegen W., naproti prijokati.

Wend, m., pl. -c, veter, sapa; nach allen
vier W., na vso štiri strani sveta.

Windel, /., pl. -n, povoj ; pleniva,
winden — wand; habe gewunden — ,
viti, rvijati; einen Kränz w., venec
viti «. plesti; (eine Last) in die Hohe
w., vuvitlati, (vrviutati), 2 vitlom
kviZku omotati.

143

Windeswehen, rib«, -r. veter.
Wind-stoß, «r. ragon vstra; bis der W.
vorüber ist, da veter xonoba.

Wink, »n., Dl. -e, mi§, miglsvs; rna-
msnso; einen W. geben, pomigniti. !

Winkel, m., -d. - «A. ogel; Kot; geschütz¬
ter W., Zakotje, östisjs. s-ukati.

Winken, migniti, migati; kimati; me-
Winter, »r., Dl. -- «A. Lima.

Winterberg, Vimbvrg.
Wintereiche, /' graden a. Lrspinsak.
Winter-flur, /i rimska trata; — frost, r».

rimski mrar; —gast, >n. rimski gost;

—höhle, rimska sama.

winterlich, ach'. rimski.
Winter-nacht, /. rimska noö.
Winterreise, /i rimsko popotovsnss.
Winterquartier, n., Dl. -e, prsrimova-

lisLo, rimsko prebivalisöo.
Winter-schlaf, »r. rimsko spanse.
Winter-schnce, m. rimski sneg.
Winter-sturm, r». rimski vikar.
Winterwohuung, /i rimsko stanovalisLs.
Winzer, m., Dl. SA. vinogradnik.
Winzerin, /., Dl. -nen, vinogradnioa.
Wipfel, m., Dl. - «F. verli.

Wirbel, »r., Dl. - SA. vertineo, sveder;

temo (na glavi); vom W. bis zur
Sohle, od verlia do tal.

Wirbeln, vertoti so; rvergoloti.
wirken, delati, Liniti; delovati; poma¬

gati; das Gift fieng an zu w., strup
se sel delati; auf einen schtidlich w.,
Škodovati komu; — vbs.n.dslovanso.

Wirklich, ad-. rssniöen, prav ; — «du.
ra res, res.

Wirklichkeit, /. resniönost, istinitost.
Wirkung, /'. uLinek, vspeli, nasledek.
Wirren (Dl.), bomati-s (Dl.), rmeö-

usavo (Dl.).

Wirrlvar, M.,§en.-s, rmssnsava, mstsL.
Wirt, m., Dl. -e, gospodar; kerLmar,
gostivniöar.

wtrtbar, ad-. nasslen, rodoviten.
Wirtschaft, /. gospodarstvo, gospodins-
stvo.

Wirts-hauS, m. keröma, gostivniea.
wischen, brisati.

wissen — weiß; wusste; habe gewusst
vedeti, rnati; rvodoü; — sabst. ».
vest/"., mit W., vodoma.

Wissenschaft, /.veda, rnanstvo, vednost;
rnanss; eine W. treiben, s kako vedo
peLati so.

Witterung, vreme, ura.

Wittwe, vdova.

Wittwenschast, /. vdovstvo.

Witz, -e, bistroumnost, dosst-
lsivost, vtip; bistroumni nmislsk; b.
beseda. spen.

witzig, ad-'. bistroumen, dosötlsiv, vti-
Wladyk, m., Dl. -en, vladika; — vl. so
ss rvali na ÜsLksm plsmiei uss niLss
versts. sod Koder,

wo, adv. kse; kssr; von wo, od kodi;
wobei, adv. pri ösm; pri Lemur.
Woche, />. teden.

wodurch, adv. s Lim; s Limur.
lvofern, cons. ako, Ls. skogar.
wofür, adv. na kas a. koga; ra Kar a.
Woge, /. val.

wogen, valiti se, valove gnati; ribati
ss, mssati se; wogend, valsö so.

wohin, adv. kam; kamor.

Wohl, n., A«, -es, dobro; rdravso,
srvLa, blagost, prid, blagor (»rdeol.);
Wohl und Weh, blagor in gorss.
wohl, adv. dobro, blago; pae, res; neki;

ich bin nicht ganz wohl, nisem prav
rdrav; mir ist w., dobro mi ss; ich
lasse es mir w. sein, dobro ss gostim;
w. dir, blagor tebi. sprav,

wohlan, rnter-'. no, nus, dos ; na nogo;
wohlauf, adv. rdrav, vossl; rdravo,
sreLno; lo srsLno.

wohlbedacht, ad.-, dobro premiölssn.
wohlbefestiget, ach. dobro vtsrssn a. ob-

ridan. sslast /'.

Wohlbehagen, n., gen. -s, radovolsstvo,
wohlbekannt, ad-, dobro rnan.
ivohl-betvachen, dobro Suvati.
Wohlergehen, n., Aen. -s, srsSa in

rdravss.

Wohlfahrt, /i srsöa, blagostan. sdrag.
wohlfeil, ad-'. dober kup, po osni, ns
Wohlgefallen, n., gen. -s, dopadsnso.
ivohlgekleidet, ach. Ledno obleLen.
wohlgemuth, ad-'. dobrovolssn, sreLen;

— sabst. >»., Aen.-s, dobra misel,
wohlgeordnet, ach. dobro vrodssu.
Wohl-gcruch, m. prisotni duli; W. zu-
duften, pr..d. posilsati a. dasati.
wohlgerüstet, ad-'. dobro oborokan.
Wohl-geschmack, m. prisotni okus,
wohlhabend, ach'i promoLen.
Wohl-klang, m. blagoglasss.
Ivohl-klingen*, blago glasiti ss.
wohlriechend, ach', blago dissL.
wohl-schmecken, s. schmecken; — wohl¬
schmeckend, ach. okusen, slasten.

144

Wohlstand, M., AS», -es, blatzwstan;

premornost.

Wohl-that, Z. dobrota.

Wvhl-thätcr, »r. dobrotnik.

wohlthütig, ach', dobrodolen; dobro-
dsjon.

Wohlthätigkeit, /. dobrodelnost,
wohl-thun*, dobro »tvoriti, ä. delati;

prav »tvoriti; dobro doti a. djati;

— vb«. ». dobrodelnost,
wohlverdient, ach. dobro raslurvn.
wohlvcrtheidiget, ach. dobro branjen,
wohl-vcrwaren, dobro sbraniti.
Uwhncu, stanovati, prebivati; wohnend,

stanujoL.

Wohn-gebäude, »r. stanovalisvs, Insa.
Wohngezclt, »., Lil. -e, stanovalisLs.
wohnlich, ach. pripraven ra stanovanj«,

rloLsn.

Wohn-sitz, »n. probivalisvo, stanova-
lisLs.

Wohnung, f. stanovanje; stanovalisöe;
seine Wohnung nehmen, vseliti ss.

Wohu-zimmcr, ». staniva, irba, soda,
wölben, v oblok ridati; oblok delati.
Wolf, M., L>l. Wölfe, volle.

Wolf-Haus, ». volLji dein.
Wölfin, m., Lil. -nen, volkulja.
Wolke, oblak.

Wolkcn-bild, ». meglena slika.

Wolken-grau, ». oblavja sivota; sivi
oblaki (Kl.).

wolkenlos, ach. brvr oblakov; jasen,
wolkig, ach. oblatzen.

Wolle, /l volna,
wollen, ach. volnen, volnat.
wollen — will; wollte; habe gewollt—,
boteti, rabtsvati; — tudi spomorni
^laFol ra i-irxer. in /at., in pr. Gott
wollcmichbeschützen,I5o^ ine obvaruj ;.

ich will gehen, pojdem.
Wollen-baum, m. Lerni jaAuod.
Woll-fascr, Z', volnena kooinioa.
Woll-gras, »r. sulwpörnik, Lebuljnik,

muneo.

wollig, ach. volnat.

Wonne, /l radost, veselje.
Wonne-licd, ». radostna possm.
wonnig, ach. Ijubvrniv, rajski,
woran, adv. na vom, prl Lonr; na üoiuur,

pri Lomur.

worauf, adv. na Lorn, na kaj; na Lemur,
na Kar.

woraus, adv. in Lesa; ir Lesar,
worin, adv. V Low; V Lemur.

Wort, n.,Lil.-c n. Wörter, beseda, slovo;
ukar; von W. zu W., od besedo do
besede; er gab mit den W., dal jo
rokoö; vergebliche W. machen, prarno
govorivo imeti. sbssoda.

wortbrüchig, ach. verolomen; ne moL
Wortfamilie, Z. besedja rodovina,
worüber, adv. nad Lim; nad Limur.
ivozu, adv. k Lemu, ra kaj ; k Lemur,
ra kar. p. 912—936.

Wratislaw , Vratislav — Leski kralj
Wucher, m-, AS».-s, libva; odertija;

W. treiben, libvovati; denarje ra
prevelike obresti posojati.

Wucherblume, volovsko oko.
Wucherer, m., Lil. - «g. libvar; odertnik.
ivuchern, lilrvovati (r denarjem); —
sposno rasti, bobotati.

Wuchs, m., AS», -es, rast stas.
Wucht, /. tora, moL /l, sila.

wühlen, riti, kopati; — vbs. ». ritje.
Wunde, rana.

wnndenfrci, «d/, bror ran, nsranjen.

Wnnder, u., L,l. - «A. Ludo, div (m.),
Luder; das nimmt mich kein W., tonne
ss ns Ludim.

lvundcrbar, «ch. Ludovit, Luden, diven;
das W., öudovitost.

Wunder-ding, ». Ludna stvar, Ludo.
wunderlich, ach. Luden.

Wunder-licht, ». Ludovita svitloba.
wundcrlicblich, ach. proljuborniv.
Wundcr-macht, /. Ludodolna inoL.
wundcrmild, cnlch promilostljiv.
wundern, sid), Luditi so, diviti se, über
etw'aS, Lemu; es w. nüch, Ludim so.

wundersam, ach. Ludovit.
wunderschön, ach. sprolop.
wnndcrthäthig, «dch Ludodolen, Ludo-
tvoren.

Wundcr-thier, n. rivalje Ludo.
Ivnndervoll, ach. öudapoln, Ludovit.
Wunder-Werk, n. Lndovito delo; Ludo,

Ludosa.

Wunder-zenge, ?it. priLa Ludss.
Wunsch, m.,'pl. Wünsche, Leija; vosvilo.
ivüuschcn, roleti, vosüiti.

Würde, /'. dostojnost, dostojenstvo,
Last /.; königliche W., kraljevsko ve-
liöastvo.

würdevoll, ach. öastitljiv. sljiv.
würdig, ach. vreden; dostojen, Lastit-
würdigcu, veniti; fkvAa) ra vrednota
stoti; ich werde einer Gnade gcwür-
diget, kako milost radobim.

145

Würdigkeit, /. vrscknost; ckostosnost.
Wurf, M., pl. Würfe, inot, luöas.
Wurfmaschine, xro§, mstavni orock.
würgen, ckaviti.

Würg-cugcl, nc. »inertni anxsis.

Wurm, ?«,, pl. Würmer, öerv; — Würui
chcn, Wiirmlcin, -r. öerviesk.

Wiirmcrsuchen, obs. >r. iskanso öervov.
Wurm-loch, >t. öervotina. (Lina,
Wurm-mchl, »t. Lervoseckina, öorvoto-
Wurst, ^>l. Würste, klobasa.
Wiirteniberg, VirtsinberLko.

Wurzel, ^ol. -n, korsn, korenina; —
Würzelchen, ». koreniniva.

Wurzel-ast, m. koroninina panoxa.

Wurzel-faser, koreniniva.

Wurzcl-gcflecht,-r.korsninina pletenina,
lvurzeln, korsnino gnati; vkoroniniti
so, pickseti ss; »akoroninsen biti.

Wurzel-sprvss, »!. inlackika iö korenino.

Wurzel-Ivvrt, »r. korenska besscka.
würzig, ach^. ckissö, okusen.

Wust, m., Aö». -es, sara, rinos ;

smoti (xl.) /l

Wüst, ccch/. pust, rapusöon.

Wüste, pusüava, pnstinsa. fvavev.
Wüsten-bewohncr, m. pustinsski prvdi-
Wüstcnebenc, /i pustu ravan.

Wüstcu-kameel, »r. pustiusski vslblock.
Wüstenreise, /( poxotovanss po puseavi.
Wüstcnreiscnde, der, popotusoei sko^i
puZLavo.

Wüstling, m., -e, rarmLcksnso.

Wuth, /i »loba, besnost; lsutost, ser-
ckitost; in W. bringen, razkačiti, ra»-
Isutiti.

>vüthen, ckivsati, bosniti; — i)b«. -r. ckiv-
sanso. fkel pes.

wüthend, ochs. bösen, isut; w. Hund, ste-
WyKehrad, Vissgrack — nskckas stano-
valisös Loskib vlaäaissv.

X.

Teuophon — slovsv gsrski vosvoäa in
xisatsls, r. okr. 1.445 pr. Lr. fpr. Kr.
ckerxes — psr^isanski krais I. 485 — 465

Z.

Zacken, M., 1^. - «A. rogels, rog; rob;
eisige Z. (der Berge), lscksni robovi,
zackig, crckch. rogisat; robat.

zagen, obupovati, bati ss; — zagend,
obupen; — yds. >r. obupnost.

zäh, zähe, ack/.vlaösu, to§; loden (-bieg¬
sam); ispeb; terclsn; sbop; z. Leben,
terckno «, ^atö^Io Livlssnss.

Zähheit, vlaenost.

Zahl, M-en, stsvilo, eisio, bros;

40 an der Z., 40 stsvila,
Zahl-amt, plaöilni uraä.
zahlen, xlaöati, xlaeovati.
zählen, Ztoti; zu etwas z., spackati a.

ststi so b osillu.

zahllos, «ckl/. bi-Wbrossn, noZtoviien.
zahlreich, crck^. nrnvAobrosen, innoF;

vsiilc.

Zahlung, piaöilo, plaövä,
Zahlungs-tag, m. piaöiini ckan.
zahm, ach', brotäb, pitom.

zähmen, vürotiti, vpitomiti, krotiti;

gezähmt, vpitoinlson.

Zähumug, krotonjs; vpitomlssnss.
Zahn, nu, Zähne, ?ob. stasoe.
zähneklappernd, ack.-. 2 uvbini LKIsps-
zähnen, nanobösvati (kas), ^obos vro¬

čati (na Icaj).

Zahu-schmcrz, M. bolonso 20b.

Zahnstocher, M., - sp. ^obotrobea,

trsbiiioo.

Zahn-werk, -r. robato kolssss, robovss.

Zähre, /'. solra.

Zange, /i Kloses (^>1.); kloZeniea.

Zant, m., Aö>r. -es, prspir, kro§, svacka,
svasa.

zanken, prepirati ss, krokati ss; —
obs. m. krsx, prsxü'auss.

zänkisch, «chl xrspirlsiv, svacklsiv.
Zapfen, m., - «A. eop; storL

zappeln, trspotati, vtrixati; ooptati.
Zarge, /l obock.

zart, «ciz. nsLsn, ckroben, slab.

Zartheit, /. nsLnost.

zärtlich, ack/. nsLsn, ssreen, mil.
Zärtlichkeit, /.prissrenost, Isubornivost.
Zauber, »r., xl. - SA. Lar (m.); öaro-
bnost.

Zauber-büchlein, ir. öarockslska knsi§a.
Zaubcr-gesang, m. čarobno xstjo.

Zauberin, /i, xl. -neu, öaravnioa, öaro-
ckviniea, eoperniea.

Zauber-macht, /l čarobna moe.
zaubern, öarati, ooxrati; naöarati.
Zauber-schlaf, in. priearani spanse; ich

bin in Z. gefallen, pr. sx. ins so obsei.
Zauber-stück, -r. öarobno cksio.
Zaun-könig, m. sterLek.

10

146

Zechine, /'. vekin.

Zehe, /. perst rrvAt).
zehnjährig, ach/. desotlsten.
zehntausend, «avl. ässet tisov,
zehren, ^ruditi; uživati, jesti in Mi.
Zehr-Pfennig, m. popotnina; einen Z.

schenken, male popotniuo podariti.
Zeichen, -r., -ch.--SA. znainsnjs, znak;

zum Z., v znainsnjs; auf cin Z.,
na rni^.

zeichnen, risati, öertati; zaznainovati.
zeigen, kanati, Dekanati.

Zeiger, m., S>l. -- 8A. kazavev.

Zeisig, M., M -c, öizsk, stsrlineo.

Zeit, /'., x.l. -en, vas; doha; um diese Z.,
obsorsj, ob tsw össu; mit der Z.,
s easom; bei Zeiten, zgodaj ; vor Z.,
nskdaj; cs hat noch Zeit, öas je so,
no mudi so so.

Zeit-genosse, verstnik, sovreinouik.
zeitig, ach-'. ^oden, zrsl; — ade. zAodaj.
zcitlang - eine Zeit lang, nskaj öasa,
en öas.

zeitlebens, ackv. svojo nivo äni, äo smerti.
zeitlich, ach-'. Lasen; zboden; — «chv.

nssoäaj.

Zeit-Punkt, m. äoba. (zabava.

Zeitvertreib, m., ge»r. -es, kratek vas;
zeitweilig, «in. vöasib.

Zelle, Z voliva, piskree, prs^radsk.

Zell-gcwebe, -r. piskriöasta pletenina,
stsržon.

zellig, ach-', piskrieast. esliöast.

Zelt, »r., M -c, sator.
zcr-beißen*, raz^rizti, ^rizti.
zer-brcchcn*, zlomiti, vbiti; — M. m.
sein, zlomiti so, vbiti so, stroti so.

zerbröckeln, razdrobiti; — -)/'. m. sein,
razdrobiti so, razpasti.

zerdrücken, stroti, zmsökati, zmoti,
zer-fahren*, razvoziti, povoziti; — M.

m. sein, razlststi so.

zcr-fallcn*, p/'. m. sein, razpasti; deliti
so; — «ch/.razdsrt; — vbs. »r. razpad.

zcr-fließen*, -)/'. m. sein, razpustiti so,
raztopiti so; in den Nebel z., raz-
perssti.

zerhacken, razsekati.

zerklüftet, ach-, razpokan.

zerkratzen, razpraskati.

zermalmen, zmeti (zmanom), razmlsti;
der zernralinte Stoff, zmlotev /'.

zernagen, razAlodati, razZrizti, raz-
jsäati.

zernichten, xokonöati.

zerquetschen, zmeekati. razmlinviti.

zcr-rcißen*, razterxati; — M. m. sein,
raztsr^ati sv, terjati so.

zer-rinncn*, ->/'. m. sein, raztopiti so,
skopneti; — s. a. gewinnen.

zerrütten, razrovati, razdermati.

zer-schmelzen'Z --/. m. sein, raztopiti so,
tajati so; — (schw.), M. m. haben,
raztopiti, tajati.

zerschmettern, raztrosviti, ina ärobno
Koses) razbiti; — --/'. m. sein, raz-
ärvbiti ss; in Staub z., razprasiti
so, razperssti.

zer-schneiden*, razrszati.

zersetzen, razdovati, krušiti; razkrojiti;
der Leichnam z. sich, trupla strobni.

zerspalten, razklati; — -,/'. in. sein,
(Mrt. zerspalten), razklati ss.

zersplittern, razdrobiti, raznesti; — -i/.
m. sein, razleteti ss, razdrobiti ss.

Zersplitterung, Z rsztrosenjs, razmerv-
ljonjo.

zer-springcn*, -,/'. m. sein, razpočiti ss,
poöiti; razlststi so, razdrobiti ss.

zerstampfen, raztolöi, poteptati.

zerstören, razäjati, razdreti, pokonvati;
razdovati; das Glück z., srevo spod¬
kopati.

zer-stvsten*, raztolvi.

zerstreuen, raztresti, raztrositi, razkro¬
piti; sich z., raziti so; — zerstreut,
«ch-. raztrsssu.

Zerstreuung, /. razkropljsnjs; raztrese¬
nost, razinisljenost; zabava, kratek
Sas.

zertheileu, razdeliti; razdrobiti.

zer-treten*, poboditi, poteptati,
zertrümmern, razdrobiti, razbiti.

Zerwürfnis, -i., -sc, razpor.

Zettel, m., -ch. - «A. listek, list.

Zeng, m, u. »., xl. -e; 1) (meist) m. tka¬
nina; — 2) »i. posoda, orodje, oprava;
rov/'.; tolles Z. machen, burko (-?!.)
vAanjati.

Zeuge, m., -n, priea, svsdok.

zeugen, xriöati, svsdoöiti.

Zeugnis, m., xl. -sc, sxriösvanjs, svs-
doöba, sprivsvalo; Vvn etwas Z. ge
ben, pridati kaj.

Zelts, vij — naj višji Zorski dog, ove
bo^ov in ljudij (lat. duppitor).

Zickzack, »r. siksak, tj s pa sem.

Ziege, /. koza.

Ziegel, ^sc/. a. /'., -ch. -n, opeka.
Ziegel-stein, m. opeka.

147

ziehen — zog; gezogen — ; p/, m. ha¬
ben, vleči, potoniti; an etwas z.,
ra kas vloči; den Hut z., klobuk <r
glave) sneti, odkriti ss; die Glocke
z., pvrvoniti; einen Grabeuz., pre-
Icopati; einen in Verdacht z., sccniiti,
natolcevati koga; in Erivägung z.,
premisliti; zur Strafe z., karnovati;
zu Rathc z., ra svet nprssatl, po¬
svetovati so (s koin); eine Lehre z.,
nauk posnvtl; Gewinn, Nutzen z.,
uÄtek dobivati; korist (/l) iinvti; v
prid oberniti si kas; einen groß z.,
vrrvditi koga; einen Bauin z., drevo
rediti, vzrediti; — p/i ar sein, iti,
boditi, vlačiti se; oditi, potegniti
(so) kam; fort z., proč iti, oditi,
drugam iti; — ubs. -n. vlačsnss; Z.
der Schlitten, voknsa s sanmi.

Ziel, m., p/, -e, eil, konec, namen; das
gesteckte Z., namens eni eil; namen;
einer Sache ein Z. setzen, ustaviti
kas, Kouse stvoriti čemu.

zielen, moriti. (sim),

ziemen, spodobiti so, pristosati s-sto-
zicmlich, -ni-. procssLen, proces velik
(a. dolg i. t. d.); — adv. procss.

Zier, Z - Zierde.

Zier-art, /i lspotičso.

Zierat, -n., A«, -cs, pl. -e n. -en; a. /i,
pl. -en, lspotičso, makit.

Zier-baum, >». lepouvno drevo, d. ra
lepoto.

Zierde, /i lspotisa, nakit, kinč, urss;
lopata.

zieren, kinčati, kititi, ralssati; nakititi.
zierlich, «A. ličsn, lop, ral.

Zierlichkeit, ličnost, lepota.
Zier-werk, -r. nakit, lspotičso, nros.
Ziffer-blatt, cilrsnica.

Zimmer, »r.,pl. - «A.irba, soba, stanioa.
Ziminer-mann, nr., pl. -leutc, tesar,
zinnnern, tesati, stesati; gezimmert,
obtssan.

Zimmer-iverkzcug, rr. tesarsko orodss.
Zimmet, m., AS», -s, sladka skorsioa.
Zimmct-baum, skorjlčevnlk.

Zinn, »r., Asu. -es, kositer, ein.
Zinne, /. krosta, robci (pl.); vsrb.
Zins, nr., pl. -e, davek; nassmZčina,
rakupsčina; — pl. Zinsen, odrssti/'.

zinsbar, ach', miten, davek plačusoč,
podloLsn; z. machen, podvreči.

Zion, 8ion — brib soruralsmski.
zirkeln, (s Kolomorom) odmoriti.

Zirknitz, (lerknica; der See von Z.,
cerkniško ssrsro.

zirpen, cverčati, čverčati.

zischen, sičati (sičim), sumsti, LviLgati.

Zithcr-spicler, m. citravec.

Zittauer, «d/. kitavski.

zittern, tresti se, trepetati; zitternd,
trspotasoč.

Zofe, Z liisna.

zögern, obotavlsati se, oprezati; odla¬
šati; — ud«, »r. obotavlsanss, oprs-
ransv. frssoneo.

Zögling, M., pl. -e, gossnse, pltomso,
Zoll, pl. Zölle, davek, mito.

Zoll, ?»., pl. -e, palec.

Zone, Z (romelsni) pas.

Zopf, m., pl. Zöpfe, kita.

Zorn, m., gen. -es, sera, serd, gusov.
zornig, adp ssren.

zottig, uclp kosmat, kocast.

zn, prasp. L dat., k, ra, v; zu zweien,
po dva; — «dv. preveč, prs-; zn
spät, prsporno.

zu-berciten, pripravlsati, narosati, pri¬
praviti, napraviti; (cine Speise) z.,
skubati, speči.

! Zubereitung, /i napraviš ans s, priprava;
Z. der Felle, strossnsv kor.

f zu-bringen*,donas»ti,nositi;(dieZeit)z.,
prsrivoti, prebiti; sie brachten eine
Stunde zu herauszufinden, sno nro
so ss ramudili, da so iriskali.

Zucht, /i rosa, red.

züchtig, adp sramvLIsiv. friti.

züchtigen, karnovati, strabovati; poko-
Züchtigkeit, /. sramorlsivost, čistost.

Züchtling, m., pl. -e, karnssnsc, sstnik.
zucken, potegniti, terjati; rinasovati;

vtrixati; ein Lächeln z. um die Lippen,
usta ss nasmoblsavaso; zuckendes Ge¬
bein, vtripasoöi ndss; — nbs. m. ter-
ganso, pnkanso; rmigovanso.

Zucker, ni., gen. -s, sladkor.

zuckerartig, »d/, sladkorast.

Zuckerbrödchen, -r., pl.-SA. sladki kru-
bek, piškot.

Zucker-erbse, Z sladki grab.

zuckerhaltig, ad-, sladkornat.

Zuckcrnriihle, Z mlin w. terlic» ra slad-
korovo terstso. fstss.

Zuckcr-rohr, »t. sladkorov terst; sl. ter-
Zuckcr-saft, m. sladkorov sok.

zu-decken, odsti, pokriti

zu-denkeu* namsniti. foberniti.
zu-drehen, einem etwas, proti komu kas

10*

148

zudringlich, ad/. nadleLsn.
zu-drückcn, natisniti.

zu-dnften, naproti vonsati.
zu-cignen, prilastiti, prilastovati.
zu-eilen, 7-/. nu sein, einem, lritoti proti
komu.

zuerst, adv. nas pr«s; xsrvi.

zu-snhren*, ^/'. in. sein, einem, polsati
so protikomu; mit etwas dem Munde
zuf., 8 cim v usta lritoti.

Zu-fall, ur. naklsuöba, slueas, prihodek,
zu-fallen*, ^r>/'. m. sein, skup pasti, na-
proti so; einem zuf., pasti Korun,
v dolsn priti Korun.

zufällig, ach'. sluLasen, uaklsuöbsn; —
ndv. sluöasno, po uaklsuebi.

Zuflucht, Z pribonallsöo; Z. nehmen,
pribonati, nbsnati (kam); zum Wasser
Z. n., naösti vodo prti; zur List Z. u.,
nvisaöo posluniti so.

Zu-sluss, M. pritok.

zufrieden, ach. nadovolssn; z. stellen,
einen, nadovoliti a. vAoditi konrn;
z. gestellt, nadovolssn.

Zufriedenheit, Z nadovolsnost.
zu-siigen, prinadsti, stvoriti, delati,
zu-führen, pripslsatl, xrivanati.

Zug, Ur., xl. Züge, potoZIsss, vlak;
vsrsta, trop, truma; dussk; verta,
lastnost; pot, polrod; langerZ., dol^a
vsrsta; feierlicher Z., slovsss» sprv-
voä; den Z. antretcn, pot nastopiti,
napotiti so; Blut in langen Zügen
schlürfen, IrrimoSno v sä xoto^o vatl;
in den letzten Z. liegen, ns smertnos
postolsi lsnati.

Zu-gang, m. dolrod; dolrvduost.

Zug-brücke, Z vndviAlslv most. sditi.
zu-gebcn*, pridati; pripustiti; pritsr-
zugegcn, adv. nraven, pols§; z. sein,
nraven a. pritomen biti.

zu-gehen* I-Z m. sein, einem, iti proti
komu, prikazati; goditi so.

Zugehörigkeit, prispadanss.

Zügel, m., - SA. unda.

zugespitzt, ach. ospieen, sxiöast.
zu-gestehen*, prignati; privoliti, pri¬
pustiti. sskup.

zugleich, adv. obsednem, k krat u; vrsd,
zu-kehren, einem etwas, oberniti kas
proti komu.

Zug-Vogel, m. ptica selivka, prolrasavka.
zu-halten*, natisnjeno dsrnati, nati¬
skati; die Augen z., minati.

zu-hören, einem, poslušati koZa.

Zuhörer, m., - SA. posluSavso.

zn-klebeu, natopiti.

zu-knöpfen, napoti.

zn-konlmen*, pZ m. sein, einer Sache
(dat.), priti do Losa a. k öomu.

Zukunft, /'.pribodnost, bodoönost;in Z.,
v prilroduse, na napros.

zukünftig, adzi. prilroden, bodoc.
zu-lasfen^, dopustiti, dovoliti.

zu-laufen*, L/'. m. sein, einem, toöi proti
komu.

zuletzt, adv.ua nadnjo, naposlsd; nadnsi.

zumal, adv. nlasti; — eoch. zumal (dal,
nlasti kor.

zu-messen*, odmsriti, nameriti.

zunächst, adv. nas blinss, naj proz ; nas
blinsi.

Zu-name, »». priimek.

ssunder, ur., Asn. -s, trod, vnomalo.

Zündhölzchen, rr., pt. - sg. vni^alni klin-
Lsk, niZioa.

zn-nehmen*,mnoniti so; naraščati,rasti.

Zunft, /., Zünfte, coli, drunba, dra-
tovseina.

Zunge, Z ssnik.

zurecht, adv. prav. fumsti so.

zurecht-finden*, sich, navsdeti so, spro-
zurecht-kommen* in sein, prav priti;

opraviti.

zurecht-machcn, pripraviti ; sich das La¬
ger z., postlati si.

zu-reden, priZovarsati.

zu-reichen, podajati; nadosti diti, na-
dostovati.

zn-richten, pripraviti, pristrojiti, vstro-
siti; inAvtoviti.

zürnen, einem, od. auf einen, über einen,
ssnitl ss, lrudovati so (nad kom); zür¬
nend, sensu. (des.

zurück (a. zurücke), «du. nanas; nad, na-
zurück-beben, I>/'. m. sein, od stralra
umakniti so; ostörmsti; ndati SS.

zurück-begebcn*, sich, vsrniti so.
zurück-bleiben*,^/'. m.scin, (nados) ostati ;

nao stati.

zurück-bringen*, nanss prinosti.

zurück-drüngcn, nanas stisöati, n. po¬
gnati. srdti.

zrlrück-srstatten, nanas postaviti, ver-
zirrnck-fahren*, m. sein, nanas pslsati
so; erschrocken und beschämt z., od
stralra in sramoto odlotsti.

zurück-fliehen*, in. sein, nanas utvii
a. ndonati. spraviti.

zurück-sühren, nanas prixolsati; n. pri-

149

zurück-geben*, nanas äati.
zurück-gezogen, ach). sam na ss, samoten.
Zurückgezogenheit, »«motnost,
znrück-'halten*, nanas äsrLati; ucksrLati.
zurück-jagcn, nanss poxnati; —-chi m.

sein, nanas nckirsati, n. bitsti.
znrllck-kchrcn, m. sein, vsrniti ss.
zurück-kommcn*, nanas priti, verniti ss.
zurück-lassen*, napustiti. popustiti ; einen
wohin z., nanas spustiti.

zurück-legen, nanas poloniti; pribraiiiti;
proiti; einige Schritte z., nokoliko
korakov stvoriti; eine Meile z., milso
probockiti.

zurück-rufen*, uanas poklioati.
zuruck-schlagen*, oäbiti.

zurück-sehen*,nanas vickoti; n.po^lockati.
zurück-tretcn*, ^/i m. sein, nanas sto¬
piti, ockstopiti.

zurück-verlaiigen, nanas nabtsvati.
zurück->veichcn*,zo/. m.sein, umakniti ss.
zurück-weisen*, naverniti; navreöi; ns
v^sti.

znrück-iverfeii*, nanas vroöi; sapockiti.

zurück-ziehen*, uanas potoFniti; sich z.,
na^as pockati ss; umikati so; pota-
kniti ss; — p/i in. sein, uanas iti,
umakniti so.

Zil-ruf, m. klie, naklio.

zn-rufeil*, naklieati c«. rsdi; volsti.
zu-sagen, oblsubiti; sluniti, tokniti.
zusaiiimen, crckv. skup, vkup, v ckrunbi.
znsaimuen-arbeitcii, nmasiti, narsäiti.
zusammcn-binden* skup nvsnati.

znsammen-brcchen*, pockrsti; — L/. m.
sein, nAruckiti ss; zusaimneugcbrocheu,
potsrt. Obrati,

znsaiiuncu-briugcn*, skup spraviti, na-
zusammen-drtingen, stlaöiti; nMrjosti.
zusammcu-fallen*, m. sein, skup pa¬
sti; die Falle f. z., past (/'.) ss sproÄ.
zusammeii-findcn*, sich, sniti ss, sba-
sati ss.

zuchinmen-haltcn*, skup ckerLati.

Zusammciihaug, i»., Fö»r. -es, svrna,
sklaä. säerLati ss.

znsanimcn-httngen*, (s. hangen), skup
zusaimncn-hnufeil, nakopiöiti.
zusammen Hetzen, skup nasduvati.

zusammen-koümlcn*, 7chi ui. sein, skiip
priti; sniti so.

zusammcn-laufen* L/i m. sein, skup lo-
toti; sk. nalvtsti ss, nabrati ss.

zusammcn-leben, skup Livoti,
zusammen-lesen*, nabirati, nabrati.

zusanlmen-nähen, »esiti.
znsammcn-packen, vkup stlaöiti.
zusannncu-rollen, skup raviti, rviti.
zusammeu-schließen* (skup) raxrsti.
zusammen-schnielzcu*; m. sein, sta-

sati ss; auf 8000 Mann zusammen-
geschmvlzen, Io so 8000 inoL stesod; —
schw., m. haben, vkup stasati, vk.
^iiti. füiti ss.

zusammcn-schrumpfen, ^/. m. seiii, sker-
zusamincn-setzcn, sestaviti, rckoLiti. sss.
zusammen-sinken* ^,/i m. seiii, ^Aruckiti
zusanmieii-stoszcii*,8kup pabniti; stoldi;

— ^>/i ur. sein, skup rackoti; sprijsti
so; stikati so. fsati.

znsauimcn-tragcn*, skup unssti, sk. mm-
zusaiumcn-trciben*, senati, rbrati.
zusannnen-wirken, soäolovati; — vb.s.n.

sockslovanss.

zusaunncn-ziehen* vkup vlsSi, nvlsöi;
?;acksr§iiiti; stisniti, stiskati.

Zu-satz, -ir. ckostavek, äoäatsk, priklacka,
priinss /i

zu-schauen, einem, gckoäati ko§a.

Zuschauer, m., I)i. - sg. ^lockavss.
zu-schicken, poslati, sclrati proti komu,
zu-schlcudern, ^>/i m. sein, einem, mabs-
zu-schlcppcn, xrivlsei.

zu-schlicßcn*, raprsti; die Augen z., oöi
natisniti. fkomu.

zu-schmunzeln, einem, namuzniti ss
zu-schiiüren, ^aäör^niti, MtsAniti; cka-
viti.

zu-schreicn*, einem, upiti, valovati koniu.
zu-schreiten*, Ii/i rn. sein, einem, kora¬
kati «. iti proti komu.

zu-schen*, ciiiein, Zleckati ko§a.
zu-scndsn*, poslati.

zn-sprechcn*, pri§ovarsati.

zu-spriligen*, Ii/i m. sein, einem, škoditi
K. skakati proti komu.

Zuspruch, m., As», -es, obiskovanss;
obiskovavoi (p^.).

Zu-stand, nr. stan.

! zu-sircckcn, moliti; sich z., ssöi, razpro¬
stirati so (proti esmu).

zu-ströiilci!,p/. m.sein, einem, tsöi, vrsti
proti komu.

zn-thun*,pricksati;2aprsti; die Augen z.,
odi natisniti; naminati.

zii-tragcn*, ckonasati; sich z., pri^ockiti
ss, Aockiti ss.

zuträglich, «ckch tsdsn.

Zutrauen, >i., Asir. -s, naupanse, vsra.
zutraulich, ach', naupljiv, voren.

180

Zuversicht, /. tsräno upa ns s, t. vora;
ich hoffe mit Z., tsräno upam.

zuvor, ackv. poprss; prsä tom.

zuvörderst, «ckv. nas pros; proä vsom;
nss pervi.

znvor-kommen*, p/". m. sein, einem, sxröä
priti komu, xrobitoti ko^a; — zrivor-
kvmmend, ackp postroAsiv.

zuvor-thun*, einem et ums od. in etwas,
prekositi koxa v üsm.

zuweilen, »cku. vöasib; noktorikrat.

zu-iveisen*, oäka^ati. skomu Kus.
zu-wcndeu* einem etwas, obsrniti proti
zu-werfen* vroLi (komu).

zuwider, «ckzi. sopsrn, pristussn; —
praep. 2 ckat., soper, ropsr.

zu-zählen, pristoti, äostoti; nastoti.

zn-ziehen^, rato^niti; navioöi; sich Hass
z. , sovraštvo nakopati si ; — p/l m.
sein, einer Stadt (ckat.), iti proti Ku¬
koma mostu.

Zwang, m., /ze». -es, sila, silsonss.
zwangslos, «ch/. noprisilson, prost.
Zwanziger, -n., pl. -- «A. civsssotioa.
zwar, ackr. u. som/. sioor; ros (cka).

Zweck, m., pl. -e, namon, namera, eil
in koneo; zu mannigfachen Zwecken
benutzen od. verwenden, mno^ako po¬
rabiti.

zweckmäßig, «elf. priklacken, primsrsn.
zween, M., zwo, zwei, -r. — so nsk-
ckanso obliko ra ckanckanasnsi „zwei".

zwei, mrtm. ckva m., ckvo /i in -r.
zweideutig, ackp ävoumeu.

zivcierlci, rmckecl. ckvos.

zweifach, ckvostruk, ävossn, ckvos.

Zivcifel, m., pl. - SA. ckvosba, ckvomba.

zweifeln, ckvvsiti; ugibati.

Zwcifel-muth, »u obuplsivost.

Zlvcifler, »»., pl. - sk/. ckvosiveo.

Zweig, M., pl. -e, vosa, vejiva; miackika;
pänoxa.

zweihöckerig, «cis. ckvoZerb.

zwnstündig, ackch ckvsuren.

Zwerg, uu, pl. -c, pritlikoveo, Kopse.

Zivetschc, Zwetschke, Lssplsa, Lospa.
zivicken, söipati; terMti.

Zwiespalt, Asm. -cs, rarpsrtss, pro-
pir.

zwiespältig, «H. rarpert.

Zivietracht, /i rarpsrtjo, nssioZa.

Zwillings-bruder, m. ckvosLek.

zwingen — zwang; habe gezwungen —,
siliti, prisiliti, primorati.

Zwinger, m., pl. - sp. o^racka, obor.

Zwirn, m., pl. -e, snkaneo, konoi (pl.);
nit /i

zwischen, praep. r ck«l. ur aec., mock.

Zivischcn-faden, m. poproona nit.

Zwischen-gespräch, «. vmosno §ovor-
jonss.

Zivist, m., pl. -e, rarpor, prepir.

zivitschern, LverLati, Lvsrzsoloti, Zmsto-
lsti.

Drnckfeliler — 'liskurni pogreški.

Stati

(namasti) an-tragcn lies

„ aiif-erziehen

„ auseinander-falten u. a. „

„ be-denken „

„ ent-fallen „

„ ent-flicgen „

„ ent-fliehen

(bori) an-tragen.

„ a>if-erziehen.

„ auseinander-falten i. ckr.

,p be-denken.

„ ent-fallen.

„ ent-fliegen.

„ ent-fliehen.