St. 63 hitaiia platana f mm (tniti correnf« cm V Trstu, v sredo 15. marca 1922 Posamezna številka 20 stotink 'ihaja, izvzemši ponddjek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. FrančiSka AsiSkega St. 20, L nadstropje- Dopisi naj se po5i" ;-> uredništvu. Neirankirana fjisma se ne sprejemajo, rokopi-i se ne vračat- izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna edinost. Tisk tiskarna EdinoiL NVoĆn' • ' znaSa za mcsec L 7. —,3 mesecc jl, 1** " J, ^oi leta L 32. —, in celo leto L 60.— Za Inozemstvo mesečni 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava 5t 11-57. EDINOST Letnik XLVBI Posamezne šterilke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent-osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 - Oglas? naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57* Težka rana Časi so pas£aH za delovne stanove tako :težki, cfa je treba imeti mnogo • poguma, da se dotaknemo njihovih ran. Moramo povedati javno, da velik del naše bede izvira iz naše lastne krivde. Treba je to povedati. Vedno smo bili ponosni na to, da smo brez ozira na desno ali levo, na megečnike tu ali tam, zagovarjali stalno ,eno načelo: resnico! Tudi danes hočemo to storiti, četudi je ta resnica bridka. Včeraj smo govorili o brezposelnosti in o svetovni bedi, ki izvira iz nje. In spomnili smo se, kako je bilo v mnogih naših •vaseh in trgih o Pustu v zlatem letu 1920. Denar je rastel pod rokami, zamenjava kron v iire je bila zelo ugodna, zaslužka je bilo precej, živež poceni. Mnogokatera ibajtarjeva hči se je oblekla v šumečo svilo, obula je bele čeveljčka; sramovala se je £>riprostega a častnega stanu svojih dedov in je hotela biti pedobna ženščinam dvomljive elegance in vrednosti, ki jih je videla v Trstu. Fantov je bilo, ki so v eni krokarski noči zaigrali in zapili tedensko plačo; pa so veselo zažvižgali in so šli zopet na lev za nove dcnarce, za nova plehka veselja. Mnoge občine so bile kot eno samo večno plesišče. Plesali so v delavnik in praznik, plesali so inteligentje kot bajtarji, verižni-Iti in siromaki. Plesali so za Narodni sklad in za knjižnice, za III. internacionalo in za sirote; navadno pa za krčmarjev žep. Veselo je bilo pri nas. Mladost je razmahnila blesteča krila in se je vrtela, vrtela do opojnosti. V potokih je teklo zlato domače vino, — vinsko krizo so uspešno reševali, — in slovenska popevka se je razlegala po vaseh. Res, bil je vesel čas, solnčen čas pri nas. Po petih letih trpljenja je solnčna Primorska zarajala. Bil je pa tudi čas tihega. Jlnega trpljenja fca premnoge. To razbrzdano veseljačenje je razdiralo in razdira naše družine in domove! Na lastne oči smo videli mnogo slučajev: MLada mati se je vila v bolečinah, njen mož je ležal v krčmi pod mizo. Jetično dekle je polagoma ob brleči svetilki samotno umiralo že ves teden, vsi njeni bratje In svojci so pogumno in dosledno plesali, da splešejo skupaj denar za uboge sirete. Drugod pa, — in to je pri nas nekaj navadnega, — čaka žena z otroci vso noč do jutra na moža, ki ta čas v krčmi visoko dviga prapor narodnega jedinstva in liter vina. Gorje Ai"užini pijanca in pustnega veseljaka! Solze obupanih so ji pijača, srd in prepir vsakdanji kruh in v tem mrkem ozračju, napolnjenim z vonjem šnopsa in vina, rastejo podivjani in zapuščeni otroci, nov rod pijancev in kretenov. Ugotavljamo pa, da tu, v veseljaCenju hi pijanstvu ni najti niti sledi razrednega boja. Pripadniki vseh stanov so si podali roke. Buržuji in proletarči vzajemno popivajo in plešejo. Eni se opijajo do nezavesti s šam panjcem in grškimi vini, drugi pa s špiri tom, pomešanim z vodo. Eni drsijo v fraku po gladkih parketih, drugi pritrkavajo cokljami hreščeči viži harmonike. Oni, ki se opijajo s šampanjcem in so elegantni ve sel jaki, nesijo pred vestjo in zgodovino mnogo večjo krivdo. Izobraženi so, in to jim nudi mnogo takih užitkov in radosti, ki jih priprost človek ne pozna. Mnogo bo neodvisni so od miljeja, kot pa kmetski fant, ki mora imeti silno energijo, da se upre pijanskim razvadam vasi In ko vkljub temu razsipajo qd ljudsjva dane jim sile so dvakrat krivi. Ni naša naloga, ščititi in učiti moralo. Ta težka dolžnost ie prihranjena drugim ljudem in se vrši drugod*. Naša vest nam pa narekuje, da dosledno in brez ozirov na to, ali je to komu prijetno ali ne. kažemo na rane, ki bi mogle izpodkopati zdravje na šega narodnega'organizma. Divje veselja čenje, zapravljanje, pijanstvo, — vse to so stvari, ki razkrajajo mnogo slovenskih družin, prinašajo gorje vanje, uničujejo narodno zdravje in izbrišejo Iz src naših mladih mož zadnjo sled idealizma. Kdor misli, da pretiravamo, naj zasleduje teden dni ža-losto tržaško kronika v našem listu in bo videl, da so ti zločinci, samomorilci, tatovi roparji večinoma alkoholiki in sicer alkoholiki slovenski}* rodovin, ki pa so radi pi janstva izgubili narodni čut in odpadli oc slovenstva^ To vprašanje je torej prvo vrsten narodni problem in sptošnočloveški problem. Je pa tudi prvovrsten socialni problem Z vso gotovostjo moremo trditi, da bi naši pokrajini bilo polovico manj socialne bede, ko bi bilo naše ljudstvo tako trezno in varčno, kot so Amerikanci in Angleži. Koliko je delavskih družin, ki izdajo 25 % vseh dohodkov za pijačo! Nikdar se ne bo delavski razred socialno osvobodi, dokler ne bo razred treznih ljudii In nikdar ne bo razumništvo imelo veljave, če ne bo poka zalo več notranje sile in discipline. Postav Ijeno je v luč narodu: Zatorej naj svetil Treba je, da se dvigne enotno in dosledno gibanje za treznost naroda. Kulturne organizacije, stanovska udruženja, župozi stva morejo mnogo storiti. Vsi, ki imajo srcu iskro ljubezni do trpečih družin, vsi ki vidijo težko krvavečo rano na telesu primorskega ljudstva, naj hite na delo, da jo zacelijo. J tu zopet ponovi! sveto besedo: Delo. To ' naj bo zakon za vlado in stranke. Reška zadeva pred ministrskim svetom. Granati poverjeno me mesto komi- Ifdllld iilni sporazum in sporazum za politično , , „ akcijo.« Tu smo očrvidno na polju, ki gre Itahja priznala uradno ruskega zastopnika preko navadne sindikalne obrambe. Kre- RIM, 14. V smislu začasne pogodbe med monski tovariši predlagajo z drugimi bese- Italijo in Rusijo z dne 26. decembra 1. 1. je dami, naj se udejstvi politično sodelovanje bil predsednik ruske delegacije Worowski katerega ni nihče dovolil, imenovan od ruske in ukrajinske vlade za Kremonski dogovor ne more nikakor ob- uradnega zastopnika pri italijanski vladi, stojati neodvisno od odnošajev med obe- Včeraj je bil Worowski sprejet od m ini str- ma strankama v parlamentu in v deželi, skega predsednika Facte ter mu izročil Zado«sti je n. pr., če pomislimo, dn se v be- svoja poverilna pisma. sedilu dogovora govori o nedostatku ali Odmevi sporazuma med popolarci in socia- absolutnemu pomankanju vladne odločno- listi v Kremeni sti« ko se vei ^a Je v teJ vladi, kakor tudi v RIM, 14. Dogovor med popolarci in so- P^j^ih, ki so podpirale fašizem, direktno cialisti je imel neposredne posledice v tem, udeleze«a popola^ka stranka, k* prevze- da je prišlo po pokrajini do več spopadov ^ tako ulogo tožitelja m obtoženca. med fašisti in pristaši omenjenih skupin. J ,°Zir0!m na f^M* ^ Šlede Na deželni cesti je skupina fašistov napad- sodelovanja med Ital^ansko ljudsko stran-e "^ce na vsakem svo- razpravi je bilo sklenjeno, da se bo stavka ^ P^^afo razredni in proti- začasno opustila. Vodstvu popolarske in ^f^alm predsodek to je, dokler bodo socialistične stranke pa so bile poslane °stal1 neizkoriščena sda izven struj javne-fcrzojavke, v katerih se protestira proti ga,P°jiticnega m parlamentarnega dela v postopanju fašistov. Tudi deželni zbor je J™"' kaksi\o praktično vrednost morejo sprejel resolucijo, v kateri ogorčeno prote- ™etl P^T™ Predstraž, ki se bo- stira proti fašfetovskemu početju. % ^ Rovanje? Z ozirom na sklenjeni dogover je izdalo "Š0^1^1 ^mo še enkrat pono- vodstvo italijanske ljudske stranke to-le Vlh'- ^ .1,uds.ka stranka, »franka sodelo-§>CTočilo' vanja, nuna in ne more imeti nikakega »Politični tajnik Italijanske ljudske Pr«Jscdka proti sodelovanju s to ali ono stranke izjavlja z ozirom na sporočilo o P0«4}0*? skupmo. Ona ima en sam pred-sporazumu, predlaganem v Kremoni od ^dek/ ™ ^ n}en Program. In ko bo za-zastopnikov Delavske zbornice iz Zveze |«evala kaka nujnost parlamentarnega živ-socialističnih občin na eni ter cd popolar- i,en,.a' ,v mt?'resru1 države, da združi s ske zveze na drugi strani, da ta dogovor svc?im plovan,em druge politične sile, bo ne more imeti političnega značaja ne po- vedlM> Povijena to storiti, samo če bi to membnosti za volitve, ker samo vodstvo ne Pocenilo žrtvovanje njene časti, oseb-stranke ima pravico do izvrševanja smer- nosti m ideal^ vzrokov njenega obstoja, nič na polju politične organizacije, danih .ln/T',bo P^P^avljena na sodelova-od nacionalnega sveta, in do pooblaščanja bo _ drugih sil pospese- odsekov na eventuelne zveze s krajevnimi nekaterih teh načel in za- strankami. Dogovor se bo moral predložiti Mfv ^ slučaju, ko b% kaka druga sila ovi-v pretres glavnemu tajništvu italijanske rala n^T^ izvrševanje ali ogrožala že do-delavske zveze in strankinemu vodstvu., Sezeno ^ »Avanti« pa piše z ozirom na kremonski Odmevi Nrttijevega govora dogovor: »Nikakc«- ni čudno, da se razne RIM, 14. Časopisje se obširno bavi z sindikalne skupine sporazumejo v obramb- včerajšnjimi izvajanji Nittija. Najbolj nav-nem boju, ker ne gledajo se izkaznice, ko dušeno se pri tem izraža seveda »II Pase ljudje najdejo v isti bojni črti proti mo- ese«. r Messaggero« imenuje ta govor naj-rilcem, zažigalcem hiš in pustoševalcem, i v ažnejši dokument povojnega političnega za katerimi stoji skupni sovražnik: gospo- j življenja Italije. Naslovljen na vse držav-dar. Že sedaj pa moramo izraziti mnenje, ljane vsebuje popolno narodno vizijo vseh da strankino vedstvo lahko tudi ne odobri tega dogovora, in sicer zaradi njegove tre- zmedenih problemov, ki objemajo notranjo in zunanjo krizo in razvija s kristalno jas- Ije točke, kjer govori o >predlogih za yo- nost>o kritiko in vladni program. Nitti je RIM, 14. Včerajšnji ministrski svet se je med drugim bavi) tudi s sedanjim položajem na Reki. Popoldne je imel ministrski predsednik z zunanjim ministrom dolg pogovor, katerega se je udeležil tudi poslanec Giuriali. Facta je prosil Giuriafcrja, da bi odklonil ponuđeni mu manefeut Giuriati se je udal temu prigovarjanju. Vesti o predstojećem razkolu v faSistovski RIM, 14. Vsled vesti o predstojećem razkolu v fašistovski stranki je glavni tajnik fašistovske stranke objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da so sicer nekateri listi objavili vesti, da se benečanaka fašis-tovska zveza namerava odcepiti od stranke, zaradi tega, ker bi se hotele vsiliti stranki parlamentarne smeri Enako da nameravajo storiti tudi fašietovsko zveze v Poiezinah, na Ferrarskem in v Umbriji. Tajnik ugotavlja, da vodstvu stranke še ni bilo sporočeno nžč takega in da je vse omejeno na delovanje benečanskih fašistov. Fašistovska vojska, zaključuje tajnik, se ne razkraja, temveč strnjuje vsak dan bolj svoje vrste. Tripolitandd gubernator v Rimu RIM, 14. Gubernator Tripolitanije conte Volpi je prispel semkaj na povabilo ministra za kolonije. Volpž je izjavil časnikarjem, da vlada v Tripolisu popoten mir in red ter zanikal vesti o uporih in krvavih bojih. Krvavi izgredi med fašisti in socialisti ▼ panaski pokrajini PARMA, 14. Tekom nedelje je prišlo v pokrajini do krvavih spopadov med fašisti in socialisti. V Pieve Ottoville je bilo tekom ^spopada ubitih kakih 5 oseb. V Moz-zanh je bil ubit neki starec, njegova hči pa težko ranjena. V Martiranu je bH smrtno ranjen neki 15-letni mladenič« V Martorani di San Laz-zaro je bilo tudi nekoliko oseb ranjenih. Vesti o hudih spopadih prihajajo tudi iz Piacenze. V Casteivetru je skupina fašistorv vdrla v Delavsko zadrugo, kjer je pretepla nekoliko nameščencev. Pozneje se je ista skupina spopadla z večjo gručo komunistov. Za represalijo je vdrla nato skupina fašistov v hiŠO nekega fašista, kjer pa bila sprejeta s sektramL Štirje fašisti so bili ranjanL Prihiteli so orožniki, ki so aretirali več oseb. Fašisti so se maščevali in zažgali dva senika, last tamkajšnje zadruge. Tudi iz drugih krajev prihajajo vesti o posameznih spopadih. Novo iaSistovsko glasilo v Rimu. RIM, 14. V kratkem bo izšla: tu prva številka novega fašistovskega dnevnika. Italijanska zveza proti in ter na- cionali moskovskih sindikatov RIM, 14. Na kongresu italijanske sindi-katne zveze je bila odklonjena resolucija, v kateri se predlaga pristop k tretji inter-nacionali moskovskih sindikatov. Sprejeta pa je bila resolucija, v kateri se predlaga direktna in revolucionarna akcija, odprava sake vezi s komunistično mtemacionalo in popolna avtonomija in neodvisnost sindikatov tega organizma in izključitev iz Internacionale sindikatov onih sindikatov, ki so včlanjeni pri rumeni amsterdamski organizaciji Istočasno se sprejema predlog francoske konferedactje, da naj se obdrži konferenca revolucionarnih sindikatov, na kateri se bo razpravljalo o omenjenih točkah. _ Jugoslavija Po konferenci Male en ten te BELGRAD, 14. Cehoslovaška delegacija je včeraj zjutraj odpotovala v Prago. Delegacija je pred odhodom izrekla najtoplejšo zahvalo vladi in mestu za iskreno in prijateljsko gostoljubje. Z delegacijo je odpotoval tudi čehoisiovaški poslanik na jugsl. dvoru g. Antonin Kalina. V slovo je priredil na čast delegatom Male entente in Poljske zunanji minister dr. Momčilo Ninčič v Grand hotelu velik sanket, ki se ga je udeležila celokupna vlada z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu. Min. predsednik g. Nikola Pašič je nazdravil delegacijam, izražajoč toplo željo, da bo delo konference obrodilo plodonosne sadove za napredek in blagostanje vseh držav Male entente in Poljske. Romunski delegat Ciriacescu se je zahvalil ašiču. Tudi poljski poslanik v Bel gradu g. Zdi-slav Okenski je včeraj priredil obed na čast šefom posamnih delegacij Male entente in Poljske. Obeda se je udeležil tudi zunanji minister dr. Ninčič. Popoldne je priredil predsedbik konference, minister n. r. dr. Velizar Jankovič čajanko, kamor so prišli minister Trifkovič, minister dr. Sinčić in ves diplomatski zbor. Predsednik konference Male entente in Poljske dr. Velizar Jankovič je podal časopisju obširna pojasnila o važnosti konference. Uredniku »Samoujprave« je v daljšem razgovoru očrtal glavne smernice in glavne rezultate konference. Med drugim je s posebnim povdarkom nagiašal nje veliki gospodarski pomen in da je bel gradska konferenca ovrgla vse različne tendencijozne vesti gotovega časopisja, ki je javljalo, da sploh ne pride do konference in se delegacije ne morejo sestati Na konferenci soglasno doseženi sporazum je te vesti na najlepši način dementiral in danes se v Belgradu izvršuje veliko delo za obnovo centralne Evrope, katera obnova se ne more izvršiti brez aktivnega sodelovanja Male entente iin Poljske. Glavni cilj belgradske konference—je dejal Jankovič — sloni v pripravljalnih delih naših držav, da pridemo na genovsko konferenco, ki se 10. aprtla definitivno sestane, popolnoma pripravljeni in soglasni, da bomo mogli tam kot enota odločati pri zaključkih konference in even-tuelno uspešno braniti interese naših držav oziroma zabraniti zaključke, ki bi bili naperjeni proti našim interesom. Burno zborovanje »Narodne obrane.« BELGRID, 14. Včeraj popoldne se je vršilo tukaj burno zborovanje »Narodne obrane« pod predsedništvom polkovnika Jurišiča v protest proti reškim dogodkom. Zborovanja se je udeležilo nad 15.000 oseb, med njimi veliko bivših vojakov in invalidov. Sprejeta je bila resolucija, v ka teri se vlada odločno poziva, naj ukrene pri italijanski vladi korake, da se zadnji dogodki na Reki ne ponovijo in da se na^ redi konec nasilstvom med jugoslovenskim ljudstvom v Italiji. V nasprotnem slučaju se grozi v resoluciji z nastopom proti Italijanom v Jugoslaviji, enakim nastopanju fašistov proti Ju-gosiovenom v Italiji. Po zaključitvi zborovanja so zborovalci odšli pred vladno palačo, kjer so zapeli hrvatsko himno. Na nadaljnji poti so demonstranti zahtevali od nekega kavarnarja, ki je Italijan, naj zapre kavarno, kar je ta tudi storil. — Izgredov ni bilo. Uvedba upravnik sodišč BELGRAD, 12. Ministrstvo za izenačenje zakonov je predložilo zakonodajnemu odboru načrt zakona o administrativnih sodiščih, V smislu člena 6. tega zakona se ima osnovati pri vsakem apelacijskem u-pravno sodišče l. stopnje. Določeno je dalje, da se začasno ustanove samo štiri u-pravna sodišča I. inštance in to z ozirom na položaj, dokler ni izvedena popolna administrativna in politična razdelitev države. Upravna sodišča prve stopnje naj bi bila za sedaj uvedena v Zagrebu, Sarajevom, Belgradu in Skoplju. Takoj, ko se izvede administrativna razdelitev, se ustanove }f. še drugod definitivna upravna sodišča. Izvršitev organizacije upravnih sodišč je prepuščena ministrstvu pravde. Čehoslovaška Jugoslovensko - čeho&lovaška konferenca PRAGA, 14. V najkrajšem času pričakujejo prihoda čehoslovaškega poslanika v Belgradu g. Antonina Kalina. Poslanik bo vladi poročal o uspehih belgrajske konference vseh konzularnih šeiov, čsi. republike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, konference, za katero je dalo inicijativo vodstvo praškega velesejma. Ta konferenca bo podrobno razpravljala o ureditvi čehoslovaških in jugoslovenskih trgovskih odnešajev in o organizaciji nove trgovske akcije. Konferenci predseduje jugsl. poslanik v Pragi dr. Bogumil Vošnjak. Vesti o vstopu Poljske v Malo entento PRAGA, 14. Čehoslovaški tiskovni urad javlja, da so vesti o vstopu Poljske v Malo entento neosnovane. V Bukarešti so se vršila posvetovanja gospodarskega značaja samo med jugoslovenskimi, romunskimi in poljskimi zastopniki. Rusija Rusija se hoče udeležiti konference izvedencev. PARIZ, 14. «Petit Parisien» zatrjuje, da je poslal Čičerin zračno brzojavko iz Moskve, kjer zahteva, da bi bili pripuščeni tudi ruski zastopniki na konferenco izvedencev , ki se bo otvorila 20. t. m. v Ldt^onu. Poljska Nemško - poljski sporazum za Gornjo Šlezijo ŽENEVA, 14. Uradno se poroča, da so se Nemci in Poljaki na konferenci za Gornjo Šlezijo sporazumeli skoro v vseh vprašanjih. Ostanejo sporni še ti-Ie problemi: h Likvidacija nemških premoženj in kreditov v ozemlju Gornje Šiezije, ki pripade Poljski; 2. Udejstvitev določb člena 256 versailleske pogodbe; 3. Zaščita narodnih manjšin in vprašanje tranzita črez Kreuz- Nemčija Nemški načrt za genovsko konferenco BEROLIN, 14. Zunanji minister je dal odboru državnega sveta za finančno politiko nalog, da sestavi program za konferenco v Genovi. Odbor je odgovoril, da je nemogoče postavljati si konkretne predloge, ki bi lahko služili za smernico nemškim odposlancem. Radi tega naj služijo našim zastopnikom sledeča splošna navodila: Mednarodni gospodarski položaj je težaven, ker mučijo vse države neznosni dolgovi Sredstvo za rešitev obupne krize bi bila revizija mednarodnih dolgov in dovolitev kreditov zadolženim državam. Neizprosen pogoj za dovolitev takih posojil bi bilo največje štedenje zadolženih držav. Emisijske banke posameznih držav bi morale stopiti v medsebojne stike v svrho nadzorovanja denarnega trga. Tudi bi se moralo proučavati vprašanje, ako ne bi služilo zboljšanju evropskih valut, če bi te banke uvedle med seboj neko vrste »clearinga« evropskega gospodarstva. Vtisi pariške konference v Beroliiiu BEROLIN, 14. Časopisje je sprejelo sklepe zadnje finančne konference v Parizu zelo hladno. Splošno se poudarja, da je nastop Amerike razveljavil sploh vse določbe in da bo vprašanje nemških plačil šele tedaj končnoveljavno rešeno, ko se bodo finančni odnošaji med zavezniki in Ameriko razjasnili in ko bo Nemčiji zagotovljeno mednarodno posojilo. Finančni krogi stavijo ravno na to posojilo svoja upanja. Sploh se smatra ta konferenca kot začetek nove dobe, ko je tudi Francija prišla do prepričanja, da se mora Nemčiji pomagati v sedanji gospodarski zmedi Značilen za namere konservativnih krogov je poziv »Tiigliche Rundschau« na kancelarja \Virtha za predložitev nemških protipredlcgov zaveznikom. Medlem je padanje nemške marke povzročilo občutna povišanja plač članov zavezniških komisij. Tako prejema predsednik take komisije mesečno 65.500 mark, major 31.055, stotnik 29.325, podčastnik 15.930 in navaden vojak 9660 mark. Z draginjsko doklado prejema francoski general Nollet 1 miljon, 886.200 mark na leto, angleški general Bingham 3,619.500 mark na leto, medtem ko plačuje Nemčija navadnemu vojaku razen stanovanja letnih 362.620 mark. . , Nemški komunisti za Rus'jo BEROLIN, 14. Pruski deželni zbor je izročil proračunski komisiji spomenico komunistov, ki zahtevajo 20 miljonov za pomoč Rusiji. Anglija Pomirjen je v Johannesburgu JOHANNESBURG, 14. Včeraj je prispel semkaj angleški general Smutz. Njegova navzočost vpliva pomirjevalno na prebivalstvo. Tudi ima vlada zadostno število čet na razpolago, ki bodo lahko vdušile upor v kratkem času. Uradno se poroča4 da, so imele vladne čete le neznatne zgube medtem ko imajo vstaši 2200 ujetnikov, Avstrija Bilinski — bančni prvosednik? DUNAJ, 14. Po poročilu dunajske * Borze • je bila ministrstvu za notranje reči izročena prošnja za koncesijo za novo banko. Kakor koncesijonarji so se oglasili bivši finančni minister dr. Leon Bilinski, dunajski bankir I. Mehrer, odvetnik dr. Binder iz dunajskega poljskega poslaništva ter odvetnik dr. Leon Faust. Nameravana banka naj bi se imenovala «Austro-polnische Bank* in naj bi imela glavnice eno miljardo kron. Dr. Bilinski naj bi postal prvosednik nove banke. Zanikanje vesti o avstrijski politični krizi DUNAJ, 14. Vesti o predstojeći demisiji koncelarja Schoberja se uradno zaniku-jejo. Stranke čutijo v tem trenoku, ko sili v ospredje vprašanje vporabe tujih posojil, potrebo, da se izognejo krizi, ker bi sprememba na vladi zelo kvarno vplivala na sedanji položaj. Tudi je angleški finančni nadzornik Young dal razumeti voditeljem strank, da trpi finančna konsolidacija države ravno vsled nezmiselnih bojey med strankami. # _ Ogrska 16 miljard ptimankijaja v ogrski trgovini. BUDIMPEŠTA, 14. Trgovska bilanca prvft 9 mesecev t. 1. izkazuje 16 miljard ogrskih kron deficita. Reka Vladna« kriza na Reki REKA, 14. Spričo dejstva, da je Giu- burg. Ako se ne bo ^ mogel v teh točkah | ^tj odklonil mesto civilnega komisarja na Reki, je odbor za narodno obrambo sklenil ustanoviti koncentracijsko vlado. Kot kandidati za predsednistvo te vlade so imenujejo dr. Stiglich, inž. Prodam in odv. Bacich. Prodama podpirajo z v9o močjo fašisti. doseči sporazum direktno med obema delegacijama, bo merodajna odločitev predsednika Colonderja. Konferenca baltiških držav VARŠAVA, 14. Včeraj se je otvorila tu konferenca baltiških držav pod predsedstvom Skirnuinta. Konference se udeležujejo zunanji ministri Lati&ke, Estonske in Finske; r>" _ ^ Francija Sforza pri Miilerandn ' PARIZ, 14. Včeraj je izročil italijanski poslanik v Parizu conte Sforza svoja poverilna piana predsedniku republike Miilerandn. Pri tej priliki sta imela oba državnika prisrčne pozdravne govore. Švicarska pomoč Rusiji. BERN, 14. V kratkem bo odšel vjak z živili v Rusijo. Predsednik te ekspedicije je Kar! Rlchaid Lee. Živila, ki bodo naložena v 35 vagonih, bodo lahko šest meseccv prehranjevala 10.000 otrok. Naročajte in Krite „EDINOST" Dnevne vesti Jeziki in sodnije. Včerajšnja «Nazione» je objavila pod tetn naslovom celo kolono pripomb k našim člankom a protizakonitem sklepu tržaških sodnikov, ki so saanolastno prepovedali rabo ^jugoslo venskih jezikov na sodniji. Članek glasila tukajšnjih laških narodih demokratov se začenja s sledečimi besedami: "Poslanec WiJfan in * Edinost« se v bistvu strinjata z zahtevami laških pravniških krogov, da naj pride nov zakon iz Rima, s katerim se bo uredilo vprašanje rabe jezikov po sodni>ah Julijske Krajine.* Že te stavek skoraj očitno dokazuje, da članek ni nastal v uredništvu laškega lista, temveč da mu je prišel od zunaj, n. pr. iz sodniških krogov. Tudi celotni vtis, ki ga dela ta apologija nezaslišanega postopanja tukajšnjih sodnikov, je tak, da nas potrjuje v tej domnevi Laški pravniški krogi se torej strinjajo z nami, da se mora urediti to vprašanje potom zakona. Seveda pa ne sme la zakon biti nikakor pravičen. Slovanske vloge na tukajšnjih sodnijah so za laške pravniške kroge le agitacija slovanskih odvetnikov, ki je naperjena proti italijanskemu značaju Trsta. Sodne razprave v slovenskem ali hrvatskem jeziku onečasčajo sodnije in sodnike. Za slovansko rajo v JuKjaki Krtini je že itak dovolj časti, ato spioh sme prestopiti prag kake sodnije. Najlepše bi bilo, ko bi se Slovenci in Hrvati sploh ne pripuščali k sodnim razpravam. Zaklon naj bi veljal samo za poinokrvne Italijane. Lansko leto smo čitali en takšen predlog. Dru gor ode c naj bo «peregrinus» in naj se zadovolji 9 pravicami, ki mu jih daja tčišistovsko pravo. Tako razpoloženje se skriva za raz- <-Nazione»t da zaitevajo, kakor se glase različne došle nam ta formacije, da oškodovanci podpišejo tozadevne pogodbe na lahek) način« ne da bi prav vedeli, kaj podpišejo. Poroča se nam celo, da se je od posameznikov zahtevalo, naj dajo svoj podpis kar in bianco, ko ni bila še pogodba spisana, pri čemer se je oškodovancu reklo, češ, nikdo ni bil se osleparjen in tudi Vi ne boste. Ni treba, da povdarjamo, da gre pri taki pogodbi za zelo važno zadevo, na kateri sloni dobrobit in sreča družine za daljno bodočnost in da je vsled tega zelo potrebno in sveta dolžnost hišnega gospodarja, da si zelo natanko ogleda, kaj podpiše. To je obenem njegova pravica. Pogodba, katero ena ?tranka na bodisikak način prikriva, zahtevajoč od druge, naj da svoj podpis brez običajnih korakov, ki jih stori in mora storiti vsak previdni gospodar, predno se obveže, taka pogodba je sumljiva. Vsak vojni oškodovanec mora pomisliti, da ne išče on stavbenih zadrug, ampak da one iščejo njega, ker sta njim potrebna delo in zaslužek. Vojni oškodovanci imajo stavbenih zadrug na izbero in naj se poslužujejo le tistih, ki pravilno in korektno postopajo. Popravek. Naša včerajšnja notica o in upnike ter je prišel v naše mesto. Tudi tu je poskusil svojo srečo. Ni se mu obneslo m sedaj sedi v zaporu Corooeo, Tatovi ▼ stanovanja. Pred včerajšnjim proti večeru so vdrli «neznanci» v stanovanje Ata-na-sija Atamasija v ul, Udine št. 4 in so odnesli nekaj zlafcenine hi perila v vrednosti 12.000 lir Ukradeno perilo. Dva policijska agenta jia bra 1918. (in ne novembrom). 2. Od bankov- »alctela včera, ob prvih jutranjih urah na Ga-cev izdanih po 27. oktobra 1*18. pa tisti nbaljdijevean trgu na žensko, ki je nosila na obrazci in serije, ki so bfli včeraj objavljeni. I c€nc>t< v ^terem se je naha^lo se mokro Razen podružnic pokrajinskih zakladnic so.P0™0- „ .. . . , , . pooblaščeni sprejemati omenjene bankovec — Vi žena, kam p nesete tako zgoda, pe-tudi vsi davčni uradi, pri katerih so potrebni rdo? — sta jo vprašala politika agenta, kar formula rji strankam na razpolago. tako " ratlovećnosU. Bankovci se oddajo osebno ali pa se dosta- — Na Gctfad)** trg k neznanki — je p!^ukCmPeUnlniia Urađ0m V prip0r0Čenein g°^entJTstje zdela stvar sumljiva. Zato od- Naznanitev neizmenjanih avstrijskih kron. Naknadno javljamo še, da lahko hranitelji ne- mim argumentiki jih rabi dokaže potrebo borbe proti sodnim razpravam.. ... ... . , jj »u ____ v slovenskem in hrva Lskem jeziku. Obenem; "menjalnih avstrijski kron predložijo seznam je dala ona, oziroma njen dopisnik vsemu na- 111 denax tudl Pri davkarijah. o znanju so Slovensko plaziiz&kc drnatvo t Trstu sta od$w>fcjala žens&o na policija, da bi juna tam razjasnila, kje je dobila perilo. Ženska se je izkazala za Joie F., stanujoča v ulici Poz-zachera it. L Perilo je dobila od neznanke. Dve uri po tem dogodku so pritekle na poE • • 2__1-- ___L.tUo T i'vaia AlKprrt: T. r~t— '------ , . T' • - ciio tiri ženske, in sicer Jufija Livaia, Alberta se vsi reda ob lepem vremenujzlet na Tinjan, m si- jJJ^ Marija Dasui;čf Vse tri stanujoče - šemu ljudstvu izvrstno izpričevalo italijanskega jezika. Gotovo je, da __ __ , _ . ._. rilIit,a m i-ioji—. ^u«., — --------- naSi ljudje že navadili reči in < no», tudi j cer v nedeljo, 19. t. m. Odhod ob 8. uri zjutraj Torreto št 3. Ženske so izjavile, da morda «bon gioroo*, toda od tega znanja pa ; od Liovaove palače s parnikom v Milje, od tu t£rfov. ^ no£ ^^^ pc^Jo. Ko so jim do tistega, ki je potrebno, da se človek more skozi Škofije na Tin?an, kjer bo odmor in ko^, ^^ g katerega so zaplenili F., so pred sodnijo brar/iti oziroma zastopati svojo silo iz nahrbtnikov. Povratelc črez Mačkov^ £ . vzttiknile: ----- j-1-x i--i— -j ---1-'- v Trst. V shičaju slabega vremena se izlet — - - pravico, je tako daleč kakor od zemlje do solnca in bo vedno ostalo tako. Nočemo več govoriti o škodljivosti za vse pravno postopanje in za zle posledice, ki morajo nastati za stranke, ako ni tiste nejx>srednosli med stranko in sodnikom, ki je najsigurnejša podlaga izpo-znanja pravice. Trditev «Nazicme», da pozna preloži na bodočo nedeljo. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Velik izum nagega rojaka. V Glasniku uprave za zaščito industrijske svojine v Bel-gradu je bil objavljen patent za «meridijansko uro^>, katero je izumil gospod Hiiarrj Vodo- večina prebivalstva Julijske Krajine zadosti pivec, načelnik ministrstva financ v Belgradu. dobro italijanski jezik, je satna po sebi tako gorostasna, da ji sami gotovo ne verjameio. Toda ta predpostavka je potrebna, da se lahko pride do zaključka, da katerega je prišla *Nazaone» oziroma njen dopisnik. -»Potrebni so torej fKJstavni predpisi — se zaključuje omenjeni članek — ki bodo najvraviK konec tej nesramni zlorabi (namreč rabi slovanskih jezikov). «Edinost» in poslanec Wilfan zahtevata kakor mi sami takšen zakon. Toda naj se zavedata, da bodk) morali predstavljati novi zakoni italijansko sankcijo zakonov, ki so bili napravljeni na Dunafu na podlagi politično juridičnih pojmov rafnke monarhije ... Mi ne fcat^r u> Ayfifriw. sfaviri -Slo- Ta ^meridijanska ura» ima mehanizem sli-čen hronometru, se pa odlikuje v tem, da je na njem izvedena kombinacija grafičnih označb geografičnih do4žin zemlje z grafičnimi označbami časa; dalje obstoji ta izum v tem, da meridijanska ura teče stalno po astronomskem času gotovega meridijana (meridijana na nuli) in da se s prenieščenjem grafičnih označb doseže, da meridijanska ura kaže čas katerekoli druge zemeljske dolžine in to točno do sekunde m da se z cnreridijansko uro» more ugotovili geografična dolžina katerekoli točke na zemlji, in to točno do 15 } Ravno to perilo je naše. F. bodo obdržali v zaporu, ckskkr se ne izkaže pravica. Blazen mladenič v avtomobila. Hinko L., mladenič, ki je bi! pred par dnevi _ zapustil norišnico pri Sv. Ivacru, se je nahaja* pred srtočrtjLm pred restavracijo Chiozza v Ce^are BattistL Tedaj se mu je nenadoma zmračil um. Kmalu potem je stopil v avtomobil, ki je stal v njegovi bližini, in s»e je odpeljal proti Bošketu. Med potjo se mu je pokvari motor. Zato je naprosil nekega mladeniča • . • 1 • !__1_1 * „.-I mil nflfvravi vn- ki se je nahajal v bližini, naj mu popravi vozilo. Nagovorjenec je spoanal L. za blaznega. Zato je velel prijatelju, s katerim je bil v družbi, naj pokliče orožnike. Kmalu potem sta prišla na lice mesta dva orožnika in sta odpeljala nesrečneža na policijo. Avtomobil je bil vrnjen lastniku. Poskusen samomor. Alojzija Sangalh stanu-> točno no io joča v hiši čednosti v ulici S. FiUppo ft. 1, . i , j . . j rIJI i x 'ie izoila ore d sootnpm večfo količino lizoia. mendijanskih sekund t. j. one daljah, katero I® "P^a Piea. Vzrok posku- moreno, kakor je delala Avstrija, slaviti Slo-j preteče solne e v svojem dozdevnem premi- Uapei7a« so jo v on bila pri njem svoji listnici, ki jih Je bil iz-maknil. Fanta sta oddala oblastim, da se bo po storjenem delu nekoliko odpočil. Ir Nabrežine. »Godbeno društvo v Na-brežmi« vabi vse svoje Člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. marca t. 1. ob 13. uri v prostorih obrtne nad. šole v Nabrežini, DAROVI And. Kosovel za CMD L 10.—. M. Stepan-čičeva za družino Slatnik L 10.—. Oba zneska lira ni uprav ništvo. Ob priliki krsta Slavice Daneu, ae je nabralo L 10,— za rojansko podružnico CMD. Denar hrani upravništvo. Za rusko družino: Dora Rapotec L 10. Bonna ooroSla, Trst, dne 14. marca 1922. Jadranska banka •••••••••••••• 130 CosuIIch «••••••*•• 2'2 Dalmatia ...»..............190 Gerolimich •••»*••••••••••• 1430 Libera Triestioa •• 440 ................. • ......1^70 Lussino ........................700 Marttnolich «#*•»•»••»••••••§ 131 Ocesnia .................. Prerauda «••••■•••••**••••• 350 Tripcovlch 2j4 Ampelea .*•••••••»•«•••••• 590 Cement Daknatia •••••••••••••• 345 Ccnicot Spaiato ......................253 Tuja valuta na tržaškem trgu s TrsiS, dne 14. marca 1922. 1 1 ZA 20M Kr se proefa raspraa hiSa v Bohinjki Beli blizu Bleda. Naslov pri upravjrfgtvu. -i OREHE, mlade za presetjortje, v visokosti o*^ 60 do 130 cm, ima na proda* Ivan Jurca Gorenje 5, p. Postojna. Cena po dogovoru. Dobijo se tudi 4 letne smreke in mece&ni. 514! VEČ q pravega senaenskega krompirja in «rdeči amerikaa^ se proda. Barkovljefc go&tilna Starec, ProseŠka oesta. 513 KDOR posodi 10.000 lir na posestvo vredno 150.000 z 10% obrestmi, naj pošlje svof naslov na upravništvo do pondfcljka pođ «10.000>. 516 NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46 ogrske krone..... avstrijsko-nemgfce krone češkoslovaške krone • dinarji • • • • • • • le) !•*•«••*«• marke dolarji...... • francoski franki ■ • • švicarski franki • • . angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni...... —. 2.40 2.50 —.28.--.31 36.25,— 37.25 26.—.— 27.50 14.50.— 15.50-j 7 05.— 8.65 20.— — 20.25 178.50.—179.25 390.—.—394.— 86.90— 87.40 96.75.— 98.75 77.50 7S.— se računajo po 20 etolinlt beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele trke 40 eto'hik beseda. — Neja&acgša pristojbina L 4'—. Koo» išč^. službo, plača polovično csr.o. vaaom na razpal&go v&e^a uradnega aparata kanju okolo zemlje v eni časevni sekundi. Na ene cele pokrajine, tako da bi bl\ izključen od sTednji zemeljski širini (45 stopinj) 15 meridi-plužfce vsak uradnik, M bi ne znal ene^a slo- i janskih sekund odgovarja daljah od prilično vanskega jezika. kar moremo storiti J 320 metrov. Upnraha te cjncridifaiiskc ur-»» bi bilo to, da lim ebmo na razpolago po go-| bodisi za cifranje Časa, bodisi za ugotov- ijenje geografične dolžine je zelo priprosta in tovih sodnijah m v gotovih okrajih gotovo število urcidnikov, ki znajo tudi slovanske jezike, katere bedo rabili pri gotovih obravnavah, ako nobena izmed obeh atrank ne bo znala italijanski To moramo eioriti, toda nič več ...» Besede, ki smo iih zgoraj debelo podčrtali, so posebno značilne. Ako se znjrtui strinjajo tržaški sodniki, potem so napravili svoj sklep iz res irlistrskih vzrokov, ki jih naravnost ponižujejo. Slovenski m hrvatski jezik pri sodnijah predstavlja zanje gospodarsko nevarnost1. Bojijo se, da bi jim neznanje našega jezika znalo ovirati pot ▼ rtfihovi karieri. To bi bil torej tisti pravi razlog, ki je nagnal nekatere tržaška sodhike, da * protestirajo* s protizakonitimi sklepi proti rabi slovanskih jezikov. Nase ljudstvo se ne more ozirati na take fclistrske malenkosti ter bo složno kot en mož zahtevalo svojo pravico. Protestiralo bo obenem proti nezaslišanemu brezpravju, s katerim ga vladajo sedenja oblastva. Vsak orožnik si že dela sam postavo, vsak okrajni komisar hoče ustvarjati svoj *ius honora-rium». Sedaj pa so prišli tudi prisežni sodniki foi so bo znalo naše ljudstvo dostojno, toda odločno nastopiti! Važno za driavl>aae Jugoslavije. Tukajšnja jugo slovenska delegacija nam je poslala: «S pozivom na odlok reparacijske komisije v ne zahteva nikakih računov. Ta izum je vsekakor velike praktične važnosti in koristi posebno za morsko plovbo. enega samomora: poklic. Vesti z Goriškega Nesreča. Kakor skoraj \sak dan dohajajo poročila o nesrečah, ki se gode z granatami, ki jih je poloo v zemlji ali v grušču, tako se oinoiijo tudi nesreče vsled padca pri zidavi tega ali onega poslopja. odgovor v "Edinosti* 9. t, m. moram pripomniti naslednje: Vi pravite *bo najbolje, da pustiva taktovo črto na svojem mestu, sicer bi nama to vzel za zlo narod v Kastavščini». Moje priporočilo glede črt je hotelo le pojasniti dinamični in agogični sm'ael motivov v pesni, saj pravite Vi tudi sami v svojem odgovoru: «tako ima tudi glasbenik pravico, da dvigne to pesem do popolnejše oblike.« Na nekem mestu govorite o pesmi, ki je prirejena «v umetnffiki obliki kot nekaka transkripcija* po načelu, da ima tudi glasbenik pravico dvigniti pesem do popolnejše oblike. Kaj pa če Vam očitam one druge besede «sicer bi nama to vzel za zlo narcd> — na Krasu Moj nastop proti sekanju ni podtikanje, temveč upravičen opomin preti zlorabi takih samo zunanjih neokusnih efektov. Nasveta *da naj si oglede m skladbo natanč-neje» ne morem resno vzeti, kajti v kritiki so izčrpani skoraj vsi problemi narodne pesmi in povedana jasno vrednost vsake posamezne pesmi v zbirki Ali z drugo besedo: pesmi, ki so «za koncerti prirejene« navadno Parizu in naredbo ministrstva financ pozivlje ne dosežejo tistih velikih uzerov, ker je tako kraljevska delegacija vse državljane kralje-1 delo eno izmed najtežjih in je mnogo hrvalei-vine SHS nastanjene v Julijski Krajini, kateri (nejša uloga vsakega nabiratelja ta* da nam imajo obveznice ogrskih negažhaiiih predvoj- pesem samo harmonizira a to napravi na pri-nih zainov, da jih najdalje do 28 t. m. predložijo delegaciji radi dostavitve ministrstvu financ v Belgradu, katero bo izvršilo popis in Žigosanje ieh obveznic. Pri prijavi se morata predložiti dva spiska popolnosti dinamiko in agogiko skrito v me-obveznic po številkah in serijah, od katerih se lediji. bo ecfcn vrnil stranki kot potrdilo za oddane obveznice. _ . Po preteku roka se ne sprejemajo prošnje za žigosanje. Stranke si bodo morale pripisati sebi posledice zamude.® Pozor vojni oškodovanci! Stavbene zadruge, ki prevzemajo zgradbo porušenih poslopij, Gospodu ravnatelju Viktorju Soncu. Na Vašipreteklo sredo zjutraj se je ponesrečil ' neki Ferdinand Volk, ki je stal na odru pri zidavi neke nove hiše na ta način, da je popustil del odra in je delavec padel v globino in si zdrobil desni kolk. Prepeljali so ga v bolnko. Sploh opažamo, da postavljajo zidarske odre brez vsake varnosti za delavce. »• Pevske vaje «Zveznega* zbora. Tolminski odsek ima pevska vajo 16. t. m. ob 10 pri Sar. Luciji, Pevovodja. RazsfcrcJtOT&nje. Okoli Gorice še vedno rassfcreijojejo mane in druga razstreljiva. Vredno bil btto paziti na to, da bž ne raz> streljevmtt na tak ta pričel bežati. Letela sta za njim v slutnji,. prost način (le z naravno harmonijo brez va ravih sklepov, vrinjenih harmonij, krajšanj, ponovitev, brenčanj in seikanj) a idealno- lepo, da pomagajo harmonični glasovi izraziti do O načinu harmoniziranja pri Rusih, Cehih £n Nemcih in če hoćete tudi pri Srbih imate popolnoma prav. O Kairarovskean an or večini slovenskih harroonizaionjev narednih pesmi pa se najini mnenji križata. — Ivan Grbec. Op. ur. Objavljamo ta odgovor s pripombo, da smatramo to debato za zaključeno. M PODLISTEK 22. POGLAVJE. KAPITAN MARRYATj LetmU HoEandec Roman (90) Vsaj v tem ozlru si pravo izbral, Filip.» Filip ji je za|>rl usta z roko in oba sta obmolknila. Drugi večer je prišel Schriften spet k Amini. ~ «No, gospa?* je začeL ♦ Schriften, ni mogoče,» -je odvrnila Amina, •toefa v se ero se vam iz srca zahvaljujem.® - *Če pa mora tudi on izpolniti svojo dolžnost, zakaj se mu hoćete vseeno pridružiti?* ♦Schriften. jaz sem njegova žena — njegova Za večno na tem in na onem svetu. Ne more-fe me grajati!* *Ne,» je odvrnil Schriften, «saj vas tudi ne tfrajam, temveč občudujem vas. Težko mi je. m vendar: kaj je pravzaprav smtl? NiĆ. Hi! Hif* Schriften je ©dhitel in pusta A mino samo. J m boi; z^oičevzk Mornarjem |e bilo dbtočcod «Utrecht» je zapustil Cambrun, se dotaknili vaŽ0i^c 7 Ceylon% m jadral po vzhodnem morju. Schrif-ostal na krovu, a se je po poslednjem ten }e ostal na Krovu, a se je . . razgovoru Amine in FiKpa ogibal. Vseeno pa ni kot nekoč skušal moštvu nagajati in tudi se je varoval psovk in zasmehovanja- Njegove besede so napravile kot rta Aroino tako tudi na Filipa globok vtis. Postala sta Še bolj zamišljena in skušala drug pred drugim zakriti svoje duše mrak. Če sta se objela sta bila žalostna, ker sta slutila, da to ne bo več trajalo dolgo. A vseeno sta si dajala medsebojno poguma in se v vse kar pride. Kranc se je nemalo čudil nad to izpremembo, ki si je seveda ni znal razlagati. «Utrecht» ni bil več daleč od Andamanskih otokov, ko je pri$el Kranc, ki je opazoval barometer, nekega jutra zgodaj k Filipu. •Vse kaže, da bo vihar, gospod,* je rekel •barometer in vreme — oboje nam preti.* »Potem moramo vse poskrbeti. Takoj spustite jadra m jih zvite. V hipu pridem za vamii* Filip je prihitel na trnov. Morje jt bilo ravno kot zrcaio, tođa iz đs^e se je ie javljalo šumenje naraščajočega viharja« Napovedovala se je strašna nevihta. Bela megla se je vedno bolj POROČNA SOSA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa se proda za lir 1550; druga iz po4Lranc£a bukovega lesa, francoska psihe za lir 1850; tretja fe jesenovega pobranega lesa, slavonski izdelek, za lir 1900. Izredna prilika, novi prihodi. Turk. Via Rossini 20. 530 PRIMERNE SLUŽBE išče zanesljiva, pofttena ženska moč, vešča popolnoma slovenščine, slovenske stenografije, strojepisja ter zadostno nemščine in italijanščine v govoru pisavi. Naslov pri upravništvu 463 m CREME za olepšnuje kože, proti lišaju, ratf;* toiletne pripomočke, parfume priporočat lekarna v II. Bistrici. 3$: - i • SOBICO, meblirano, zračuo išče žclezmtsr! pri mali, priprosti družini v Rojanu ali okofO lici. Naslov pri upravništvu. PRODA SE hiša v Kamni Gotici enanadstiopna (25 m dolga, 9 m 7 sobami, vsemi prHiklinami, vtt&ir^Ugn**} skim lokalom, z ročnim in velikim »Sladiš ščem, jddanim hkvoia, svinjakom bi ^U^o* za konje. HiSa leži pcleg farne cerkve Qtji-> mor spada 5 vasi). ^ i® pripravna trgovca ali obrtnika Dre« vsake konkur^ncc je takoj na razpolago. Ponudbe je ntrJoviil pod «Ugodna prittk*- na anončno diaih-Jf; Alooaa Company, Ljubljana, Kcwtgiesni 11} št. 3- POSESTVO v prometnem kraju v viptv^ dolini, na kriiišču državnih in okrsjoiii ce%t,; obstoječe ie mlina, ž^ge, 2 hekisrov u;iv,i travnikov, viaogradov in gozda, se radi selitve proda pod ugodnimi pogoja- IniCFCsentl dobijo pojasnila pri g. MiiharČi«u v Vipavi štev. 93. 503 SPALNE SOBE od L 1S00.— napr?j, kufeinje z ali brez mramora, stolice za vrt m gcslihao itd. na prodaj v skladišču via Udine 25. 5GS SLUŽBE iSoeoo kot prodajalka z dobrimi Rpsi-čevali. Ponudbe na,: Poštno leteče, Sv. Peier Št. 1230- S*2 ENONADSTROPNA, moderno zidana hiša v večjem mesfti Štajerske (Jugoslavija), na pre^i južni železnicc, se {»-oda. V hiši je stiiaa, devet sob, dve kuhinji, kopalna soba, električna luč, voda Ud. poleg je veliko gospodarsko poslopje. Stanovanje takoj na na razpolago. Cena 500.000 dinarjev. Naslov pri upravništvu. 519 MOTOR na bencin, 6 HP, znanka Walakov-siki Wien, na predaj. Via Fonderia št. 27, Bizjak. 518 ODDAM sobo s porte I jo. Via dell'Istria—Gre-gorio Monsanta 67, II. Mezgec. 515 MANJŠE posestvo na Dolenjskem pri Nmern Mestu, je na prodaj. Pojasnila cfa^e nat^r dr. I. Stojan v Trebnjem (Jugoslavijaj. 465 ZLATO in •rebrne krone plačam ve£ kot ^ru^. kupci Albert Pevb, vror, Mazziai 46 (» bUihU drvenega trga). POZORI Srebrne krone in zlato ?o najro^ib cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Vja Madonnina 10, I. _^ NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiiiomers, spalne sobe od L 190rl dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich &. Snidcrsich, Trst, via della Tesa 16 <2 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 30-Skladišče via Solitario 14. 51 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretežno vest, da je naš nad vse ljubljeni v starosti 67 Jet, včeraj zvečer ob 11.30 nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri, v siedo, 15. t. m , iz bi3e žalosti v Brjah 113. TRST-RIHEMBERK, 14. šusca 1922. Žalujoče družine KodriS, SosZ?, In eslali sorodniki. r z mtm\ iso x zss 1 preproga 1SS X ISO L serija . L t 8L mm . L % K mu .L t in pripravki topove. Tedaj pa je pridrvel sunek viharja, ki je nagnil ladjo ob stran, . nagnila, da se je 9 krovom akoro dotakaiia valov m tako aekaj časa obstala. Tekom čefcrr ure se je orkan Aeicoliko polegel in ladja se je spet nagnila aa prejšnje mesto nazaj. Toda se je vzd^nito morje in vele*1 je močno zapthai. Tekom ene ure »o se vetrovni suniti ponovili ki postajali vedno bofj in ifute^f. Valovi 9o se visoko pefrifc Začcki ie Eti kot v vele-tokth vat io^ft se pt poveada čisfo na stran m ostala legi, dokler ni zavzel divji orkan drago smer« puščajoč ea sabo razijučeno ^Tffpam. 'da )e že »mCauj. gospod.® je spre-tfoveril Kranc, «na oni strani se žc nekoliko jasni.* «Tudi jaz fnisHm, da je najhujše že za nami,* je dodal Filip. «Net gikrmo fte pridal« «e je Filipovim hrbtom nisi tm glas. Bil je Schriften, ki je spregovoril le besede. cono m e. m. 16 T& 10-08—£4-24 Urama In zlatarna FRANCESCO BUHA . Trst, Via SctKnata it. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 18 Kupuje irabrne kron«. Pozor na naslovi Pozor na naslov! iMilmcd liim Fraoc Trst — Via «ar?ls«» M (133) prodaja barve, čopiče, laneno olje, povlafce, kemikalije, zdravila, di5avc, jesihovo Bsfina milo, mineralne vode itd. po zmernih cenflfe.