... . .' „štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-strijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron,za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se račun; naročnino z oziram na visokost pošl-«me. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Bev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-dštvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za >/, strani K 40 — strani K 20"— strani K 10 — strani K 5"— strani K 250 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 10. V Ptuju v nedeljo dne 7. marca 1915. XVI. letnik. vetovna vojska. Boji v Karpatih; 2000 Rusov vjetih. — Bitka pri Stanislavu traja naprej. — Boji'pri Tarnowu. — Rusi mobilizirajo 55-letne domobrance. — Obstreljevanje Dardanel. — Blokada Anglije: 15 angleških parni-kov v enem tednu potopljenih. — Japonci zasedli Mačang in Fuču. Najnovejši telegrami. Iz avstrijskega severnega bojišča. Dunaj, 2. marca. (Uradno). V zapadnem delu Karpat smo imeli v&pešne boje in smo si osvojili več važnih ruskih postojank. Vjelismo 19 ruskih oficirjev, 2000 mož ter zajeli mnogo vojnega materijala. V prostoru južno od Dnjestra pritegnili so si Rusi novih vojnih moči in se ondi sedaj bijejo ljuti boji. Vsi sovražni napadi na naše postojanke so se izjalovili in sovražnik je imel od njih le težke izgube. VZapadni Galiciji in na Poljskem bili so zadrije dni le arti 1 j er ij ski boji. Dunaj, 3. marca. (Uradno). V Karpa-t i h zapadno od prelaza Uzsok trajajo boji v večjem obsegu naprej; gre se za poseBt važnih višin v ozadju. Več ruskih protinapadov je bilo krvavo odbitih. Dosegli smo v teku dneva v bojni črti nove lokalne vspehe. Pri naskoku neke višine severno Cisna vjeli smo 400 Rusov. Vjužno-vzhodni Galiciji bilje na celi bojni fronti srdit boj. Ob Dnnajecu in na Ruskc-Poljskem se ni pripetilo kaj posebnega. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Bitka pri Stanislawu. Vojni poročevalci brzojavljajo, da traja bitka pri Stanislawu z nezmanjšano silo. Rusi dobivajo šo vedno ojačenja, vendar bo naše čete doslej odbile še vse ruske napade. Momentani položaj bitke je za nas ugoden, naše čete so pridobile zopet nekoliko prostora. Z veliko silo se bije boj tudi zahodno od prelaza Uszok ter so Daše čete pri tem dosegle večje uspehe. „A Nap" poroča tudi, da zbirajo Rusi ob Dnjestru in pri Stanislawu silne čete ter skušajo paralizirati naše napade s protinapadi. Južno od Dnjestra pri Stanislawu je dobila bitka že tak obseg, kakor začetkom vojne, ko so si stale čete še v ravnini nasproti. Boji pri Tarnowu. O bojih pri Tarnowu poročajo poljski listi po ruskih virih: Skoro neprenehoma je slišati v Tarnowu grmenje topov in tudi pokanje pušk. Mnogo biš v sosednjih krajih je razdejanih. Večina prebivalcev Starega Tarnowa je zbežala. V mestu so prodajalne zaprte in večina stanovanj je zapuščena. Skoro vsak dan nabijajo na cestah nove razglase za prebivalstvo. V mestu vlada silna draginja, ker iz Rusije ne prihajajo živila. Zemlja stane 40 kopejk, rogelj čokolade 50 kopejk. Za razsvetljavo imajo samo sveče, funt sveč stane 40 do 50 kopejk. Povsod razvaline. Rusija mobilizira rezerviste do 55. leta. Iz „Zurich-a" se poroča: V Švici s« nahajajoči ruski domobranski rezervisti prvega razreda do 55. leta morajo odriniti do 13. marca pod orožje. Turško poročilo o obstreljevanju Dardanel. Carigrad, 2. marca. (Kor. ur.) Veliki glavni stan poroča: Sovražno brodovje je včeraj nadaljevalo s počasnim ognjem proti baterijam Sedil Balu. Poskusi sovražnika, da bi na gotovih točkih izkrcal čete, so se izjalovili. Ko-nečno so naše baterije zadele pet sovražnih oklopnic, ki so streljale proti drugim našim baterijam in jih prisilile, da so se umaknile. Japonski-kitajski spor. Milan, 1. marca. Listi poročajo iz New-Yorka: Japonske čete bo zasedle severno od PortArturja Mačang in Fuču, ki ležita na kitajskem ozemlju. Japonci javljajo, da morajo v navedenih krajih ščititi japonski trgovinski naselbini. Iz nemškili bojišč. Po zaključku našega lista štev. 9 smo prejeli sledeči telegram: Berlin, veliki glavni stan, 25. februarja. Vzhodno bojišče. Boji ob Njemenu, Bobru in Narewu se nadaljujejo. Trdnjavi po- dobno meato Prasznysz so vzbodno-pruska rezervna krdela po trdovratnih bojih z naskokom vzela; črez 10.000 vjetib, 20 tcpov, velika zaloga strojnih pušk in mnogo druge oprave je nam prišlo v roke. V praskah severno od Visle Vjeli smo v zadnjih dneh 5.000 Rusov. Na Poljskem južno Visle zavzeli so Rusi s peterno premočjo fort Modily blizu Bolymova. Spomina vredno je. da je pri Augustowu vjeti ruski poveljnik 57. rezervne divizije nemške oficirje vprašal ali je resnično, da bodejo Nemci oblego-vani Antwerpen skoraj zavzeli. Ko se mu je nato o položaju na zapadu raztolmačilo, ni hotel verjeti, da bi bili Nemci že na francoskih tleh. Najvišje armadno vodstvo. Berlin, Wolffov biro, 3. marca. Veliki glavni stan : Vzhodno bojišče. PriGrodnuje položaj neizprernenjen. Južno-vzhodno A u g u -s t o w a skušali so Rusi proddreti črez Bobr, a so bili s težkimi izgubami odbiti ter bo nam prepustili 1.500 vjetih. Posamezni napadi se-verno-vzhodno L o m z e so se docela ponesrečili. Južno Myszienec smo se malo umaknili pred rusko premočjo. Več ruskih ponočnih napadov vzhodno P 1 o c k a smo odbili. Zapadno bojišče. Z bojišča na francoskih tleh se neprenehoma poroča o nemških vspehih. Francozi izgubijo eno postojanko za drugo, med kojimi jih je prav mnogo zelo važnih, kar se bode še-le pri nadaljnih bojih prav izkazalo. V gozdnatih Vogezih so operacije silno težavne, posebno v ofenzivi, v kateri so Nemci že od začetka vojske. V severnih delih dežele pa zopet mnogoštevilni kanali in močvirnati kraji otežujejo urno prodiranje, toda vkljub vsem tem oviram Nemci vsepovsodi trajno napredujejo. Popisa posameznih prask in imena krajev, kjer so se vršile, ne bomo .priobčevali, ker bi to naše čitatelje itak ne zan'malo. Nemški pomorski boji proti Angliji. V prvih osmih dneh je boj na morju zahteval kot žrtve 15 angleških ladij in sicer so te : „Dinorah" (potopljena 19. febr.) BC a m- — 2 StraicMU'ova grenčioa iz zolenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. 2ato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarja itd. ===5==: m bane" (20. febr.), brezimen angleški parnik za prevoz premoga (20. febr.), »Kembland" se od nastopa vožnje pogreša, istotako »Maggie Ba rrat", „Downshire" 21. febr.), parnik za transport vojaštva »št. 192" (22. febr.), »Oakley" (23. febr), »Brank-Bome" (23. febr.), »D ep tf or d" (24. febr.), .Western Coast" (24. febr.). „Ri o P a-rana" (24. febr.), Harpalion" 24. febr.), Vojaški transportni parnik s 1800 možmi (24 24. febr.) in nek angleški parnik za prevoz premoga (25. febr.). To je toraj število parnikov, katere je Anglija izgnbila v samo osmih dneh, odkar je od Nemčije napovedana pomorska vojska začela (18. febr.) kazati svojo resnobnost. Najbrže je pa število potopljenih augleških ladij še mnogo večje, kajti izposlani nemški podmorski čolni se še niso vrnili, da bi o svojih aspehih poročali. Jadransko morje je za naše sovražnike nevarno. Da je za naše sovražnike nevarno, po Jadranskem morja iztikati, so se menda že do dobrega prepričali. Naj prvo so naši vjeli nek francoski podmorski čoln ter njegovo posadko kot vojne vjetnike internirali. Nato je naš podmorski čoln torpediral francosko oklopnico in jo težko poškodoval, da je postala —■ vsaj za nekaj časa — za nadaljni boj nerabljiva. Pred kratkimi dnevi pa je francoska tor-pedovka „Dagne" naletela na našo mino in se potopila; spremljala je francoski parnik, ki je imel naložena živila, namenjena svojim zaveznikom v črni gori. „Dagne" je priplul že blizu Inke (pristanišča) pri Barn, ko ga je zadela omenjena usoda. 38 mož se pogreša, našli eo najbrž vsi svojo smrt v mokrem grobu. Naša slavna mornarica skrbno čuva avstrijske obali in marsikateri godrnjač mora priznati, da so bili milijonski izdatki za morna-rične potrebščine resnično utemeljeni in — ne za prazen nič. Medsebojno bombardiranje Zemuna in Belgrada. Eugen Kronstein, hotelir v Zemunu, ki je došel v Maria-Theresiopel, pripoveduje sledeče : T četrtek zvečer so padle prve srbske bombe v mesto Zemun. (Leži na avstrijskem obrežju Donave vštric Belgrada) Civilno prebivalstvo se je poskrilo v kleteh. Tako tudi jaz v svoji. Ena srbska bomba razdjala je našo poštno poslopje, druga je zadela nadstropje mojega hotela. V Zemunu je zavladala mrtvaška tišina. Vse luči po hišah in po ulicah morale so se u-gasniti. Bombardiranje je včasih bilo najhujše, zopet pa je prenehalo. Ob svitu srbskih topov ni bilo več slišati. Sedaj so povzele besedo naše težke baterije. Strahovito gromenje je pretresalo Zemun in v Belgradu se je več palač razsulo v groblje. General in usmiljeni brat. Resnična dogodba. Prvi naši streli namerjeni so bili na srbske topove, ki eo morali utihniti. Pozneje so naši poslali Srbom nekaj granat. Medtem si je prebivalstvo že upalo na cesto in videli smo učinke naših strelov. Po vsakem je začelo v Belgradu kako poslopje goreti; najprvo hotel „Moskva," nato palača vojnega ministerstva in potem novi konak, to je nova kraljeva palača. Ko je zjutraj obojestranska kanonada popolnoma obmolknila, je bil pouličen promet v j Zemunu zopet navaden. V princ Evgenijevi, v Laudonovi in Razsanija- ulici bilo je več hiš podrtih. Pri hotelu »Central" razrušila je granata drngo nadstropje. Drnzega predpoldne peljal sem se v Maria-Theresiopel. Med tem sta bila eden žandarme-rijski oficir in nek kapitan kot parlamentarja v Belgrad poslana, da ondotnemu poveljniku srbskega vojaštva zagrozita: Ako prileti le še ena srbska kroglja v Zemun, ne bo ostal v Belgradu niti eden kamen na drugem. Kako je pri Rusih. Nek graški oficir poročal je domu v vojno-poštnem pismu, kaj da so naši zvedeli cd nekega vjetega Rusa, ki je bil pred vojsko profesor v Varšavi. Izpraševal ga je v ruskem jeziku naš brigadir. Iz zaslišanja je zanimivo to le : »Koliko mož šteje pri vas kompanija?" »Imeti bi morala 260 mož, v resnici jih ima pa le 60—80. Nadomestilno moštvo prihaja le pičlo, ali pa prepozno." »Služijo pri vas tudi starejši ljudje?" »So 40-letni in tudi še stareji, pa tudi 18 in 19 letni so uvrščeni. Iz Sibirije so tudi vsi tukaj." »Ali vi todi vse plačate kakor mi?" Oficirji plačajo tuintam; za kravo n pr. dajo 10 do 15 rubljev, za tele 5 rabljev, perutnina pa ne šteje. Kozaki pa itak ropajo, o druzih hudobijah pa nečem govoriti. Grdo in surovo ravnanje od strani oficirjev, brezkoristnost vojske, nje dolga doba in »kultivirani" Avstrijci so vzrok, da se damo vjeti, ako je to le mo- li. Konečno prišel je dan javne izkušnje, katerega so se še pred kratkimi tedni tako neizrečno bali, a sedaj hladnokrvno pričakovali. Za pretežno večino slušateljev bil je še žalosten dovolj. Od štirideset je izkušnjo prestalo sedemintrideset tako, — da slabše skoraj ni bilo mogoče. Toda naši trije odgovarjali so na vsako jim stavljeno vprašanje urno in odločno, da so celo izpraševalca s svojimi odgovori presenetili. Knez Liechtenstein je izkušnji prisostvoval od kraja do nje konca ter se ponovno izražal, da je s temi tremi jako zadovoljen in da se jih hoče pri pervi priložnosti spomniti. Tem ojstreje in grenkeje dal je svojo nevoljo nad ostalimi spoznati; manjkalo ni karanja in tudi ne groženj. Zastonj so se izgovarjali in opravičevali pogumnejši, da niso zamogli razumeti svojega učitelja. »Batci! Lenivci!" se jim je reklo; »zakaj pa so ti le trije razumeli in zapopadli?! Pa le počakajte, jaz vas hočem učiti, da bodete s svojimi bučami malo bolj pri Ali bi jih še več rado prišlo ?" »Ko bi le zamogli! Toda zadi so nastavljene strojne puške, ki streljajo na lastno moštvo, ako zapazijo, da se hoče udati. P a t r ulj e se skoraj nikdar ne vrnejo." »Kako pa se preživljate?" »Meso dobimo skoraj vsaki dan toda brez vsake prikuhe, kruha skoraj nik dar, samo včasih nekaj črnega prepečenca (Zwieback) Ker se naše kuhinje nikdar ne osnažijo, je naša hra na nezdrava in neokasna, tudi je ne dobimo toliko kot pri vas." »Ali imate veliko vjetih od nas?" »To no morem natanko povedati, ker se ne zve resnica. Pripovedovalo se nam je, da je 200.000 Avstrijcev in Ogrov vjetih, toda videl stvari in bodete imeli svoje misli skrbneje zbrane!, Približno četrt ure trajalo je to neurje. Vsem je bilo znano, da bi bilo jako nevarno prezvi-šanemu v tej sveti jezi ugovarjati ali ga celo motiti. Kljub temu enemu pohvaljenih ni bilo več mogoče se zdržati, da ne bi svojim nesrečnim tovarišem ne priskočil na pomoč. Stopil je pred kneza. »Prevzvišenost", govoril je, ničesar ne more nam biti na zemlji prijetnejšega kot je nam Vaše priznanje. Toda resnici na ljubo dolžan sem priznati: Vse kar smo mi trije, jaz in ona tovariša, znali, si nismo v kolegijo (šoli) od našega profesorja prilastili, marveč se od nekega čisto tujega človeka naučili, kar je seveda vsem oatalim manjkalo." »Od nekega tujca?" zaklical je iznenaden L;echtenstein. »No, kdo pa je vendar bil ta tujec?" »Nek pru.-ski dijak, katerega smo v prav srečni uri spoznali. Poldrugi mesec nas je pod-učeval. On najbrže še več kaj zna in pri tem ima ta posebni dar, da je v svojem predavanju mnogo bolj razumljiv kakor marsikateri učitelj, ki je v dobri službi." sem jih le malokdaj in še takrat le v malih oddelkih ali pa ranjence." »In kako je v tej zadevi pri vas ?" »O, naših mora biti jako veliko vjetih, ker ne more biti vse moštvo mrtvo, kolikor ga manjka. Mislim, da 400.000 mož. Seveda se nam pravi 20.000 mož." »Kaj se stori z vjetniki pri vas?" „V začetka jim niso hoteli dati kruha. Zaradi tega so godrnjali in bili za kazen odgnani v Sibirijo, kjer morajo delati." Krvavi boji v mirni Italiji. Pred par dnevi je »Agenzia Stepha-n i" javila iz Rsggio d' Emilia : »Snoči se je vršilo v Teatro Ariosto na ini-cijativo neke nacijonalne skupine privatno zborovanje, na katerem naj bi bil govoril biši avstrijski poslanec Battisti iz Trentina. Medtem, ko so se zbirali povabljeni zboro valci, se je napolnil trg pred gledališčem s sovražno razpoloženo množico, katera je kmalu pričela groziti. Ko je priklicano vojaštvo pričelo delati red, se je vsula nanj toča kamenja ; mnogo karabinar-jev, policijski delegat, neki stotnik in neki major eo bili ranjeni, zadnji težko. Neka skupina karabinerjev, katero eo napadli demonstranti, baš ko je odnašala enega svojih ranjenih tovarišev, s kamenjem, je pričela streljati. Ustreljen je bil neki mož iz množice, 5 oseb pa je bilo težko ranjenih. Od teh je še ena na zadobljeni rani umrla. Ponoči je množica karabinijere še enkrat napadla, tri ranila in jih nekaj potolkla. Tudi dva policaja sta bila ranjeua in več jih je dobilo odrtine. V Reggio d' Emilia so odšli vojaki in karabinerji. Tja se je podal tudi generalni nadzornik iz notranjega ministerstva, da uvede preiskavo. Tadi sodišče je uvedlo preiskavo. " Smo pač radovedni, kako in s katerimi sredstvi bode Italija v stanu svoje vročekrvne državljane brzdati, da ne bojo na eno ali drugo stran škilili črez mejo. Seveda je tudi v Italiji mnogo trezno-mislečih, zmernih in miroljubnih slojev prebivalstva, toda v nobeni diugi državi na sveta vladi ni treba v taki meri se na najnižje sloje ozirati kot na Laškem. Njihov san-gviničen temperament lahko črez noč vse preobrne, kar je bilo pred ta-dan kot pravo spoznano. Kaj je prinesel februar ob koncu sedmega meseca v vojski proti Rusom. Sedmi mesec vojske z Rusi je prinesel nam in našemu zavezniku sijajne uspehe. Skoraj v mesecu februarju ni bilo dne, da bi se ne poročalo z ene ali druge točke jako razsežne vojne fronte o kaki zmagi na naši strani. Toda dosegle so se v tem mesecu tudi zmage, ki spadajo k največjim in najslavnejšim vseh časov in vseh ljudstev, o katerih zgodovina sploh po- Liechtensteinovo iznenadenje bilo je tem dalje živahneje. Na povelje radovednega kneza moral je topničar vse na drobno povedati. Iz hvaležnosti do svojega učitelja storil je to prav srčno rad ter je z nekako navdušenostjo pripovedoval o seznanitvi s tujcem ter o poteka nauka. »Hm!" rekel je knez po nekolikim pre-mišljanju. Tega gospoda bi pa kaj rad spoznal. Pojdi eden od Vas treh takoj k njemu ter ga v mojem imenu poprosi, naj bi se hotel k meni potruditi. Ako ga danes ne najdete doma, pripeljite ga jutri!" ali so vsi tri, našli so ga ter mu vsa povedali. Srhroder se ni obotavljal, takoj se je podal h knezu. Ta ga sprejme prav aljndno in ga le površno vpraša o njegovih osebnih razmerah, za vzrok njegovega bivanja na Dunaju itd. Z nekako naglico je prešel na svojo najljubšo znanost ter mu stavil različna vprašanja, na katera je Schroder v popolno zadovoljnost odgovoril. Knez je tojca začadeno gledal. Mladi mož odgovarjal je brez zadrege in vetidar z nekako dostojnostjo, ni se kazal kot vsevedeža, vendar vseskozi kot učen mož. Knežja lica postajala so vedno prijaznejša. Vsakovrstne stare izdelke iz gumij-a JX: Brata Slawitsch v Ptuju. asu od v gorskih soteskah in pobočjih močno trjenega in obupno se ' borečega sovražnika Lozi naše vse težkoČe premagajoča avstrijsko- ka krdela in uničevalen udarec mladih iiskih čet, deželnobrambovcev in črnovojnikov, so bili vojaški velečini, ki imajo v zgodovini sliČnega. K tem pride še zopetna pribo- 'tev Bukovine, zavzetje Kolomeje m prodiranje Dnjestru kakor tudi zmagoslavni boji na usko-Poljskem, kjer so Nemci Prasznysz z ;okcm vzeli. Kako velikanski da so bili naši in naših "stih zaveznikov uspehi v mesecu februarju, nas najboljše, ako primerjamo naše sedan-stališče z onim, ki ga je vcjna fronta zajemala pred mesecem dni. Začnimo na severu ri Nemcih, koje smatramo za naše. Po sijajni zmagi Hindenbnrgovi v Mazuriji so Nemci, v kojih vrstah se bojujejo tndi naša krdela, pomaknili svojo vojno črto več ko za 100 km naprej v sovražnikovo deželo. Na Rusko-Poljskem bila je začetkoma fe-braarja obojestranska bojna fronta v črti Lipno-Sierpc Mlawa-Myszynice, 16. febr. že do Prasznysz pomaknjena, 24. febr. tamkaj Rusi po-tolčeni s izgubo, vjetih 10.000 mož in obilno vojnega materijala. Rusi so bili na vsej črti premagani in nazaj porinjeni do črte Narew-Bobr-Njemen. V centrnmu se splošni položaj v tem mesecu sicer ni mnogo spremenil, a ravno tukaj so se koncem preteklega leta dosegli največji uspehi, ki so imeli to posledico, da so se morali Rusi iz prostora Wieliczka-Wolbrom-Warta-Wloczlawek v sedanjo vrsto nazaj umakniti. Jako važni in pomembni so naši vspehi v Karpatih in karpatskih deželah. V Bukovini so naša krdela prodirala brez presledka, ter v zmagi za zmago sovražnika iz dežele potisnila. Pri Cernovicah stoječa rnsfca krdela umakniti so se morala na sever, ona pri Kolomeji-Nadworna pa nazaj proti Stanislavu. Tamkaj se sedaj južno Dnjestra s vso silo branijo, ko so se ojačili z rezervami, kolikor so jih dobiti za-mogli. Pa imajo tudi vzrok za to. Jako mnogo prostora so izgubili v zadnjem času, večjega ko so cele province, več tisoč kvadratnih kilometrov. Pa ta izguba še ni glavni vzrok! Mnogo težje se občutijo izgube na moštvu in taktični porazi, koje so Rusi v tem mescu trpeli. Prodirajoča zaveznika sta pot sodi zmagala, kjerkoli so pa hoteli Rusi prodirati, so bili povsodi tepeni in trpeli strašne izgube. Pa tudi v notranjosti ruske armade že smrdi. Katastrofa 10. rueke armade jih je stala čez 170.000 mož, izgubili so ves tren in skoraj vse topove. Pa tudi v Karpatih so izgubili črez 100.000 mož vjetih, mrtvih in ranjenih. Ker so Rusi v sedanji irontalni črti jako Po nekolikem obojestranskem molku vpraša knez: Zakaj pa si gospod, mož z Vašimi znanostmi, ne izvoli vojaškega stanu namesto službe s peresom? Z nekoliko podporo bi znali Vi v kratkem času v tem stanu daleč priti." Schroder: „Žalibog, prevzvišenost, da mi je taka pcdpora dosedaj manjkala in mi najbrž tudi za vso prihodnjost manjkala bode. V svoji domovini nimam vpljivnih sorodnikov, častniške službo so tamkaj že zdavnej dedščina plemstva, Tukaj sem pa itak popolnoma tuj in osamljen." Liechtenstein ga je pogledal še prijazneje termudjal: ,In vendar bi znalo se tukaj najti za Vas, česar si želite. Veste kaj, mlad mož, prepustite se meni! če najdem v Vaši osebi zares tistega, kateri se mi po najinem pervem razgovoru zdite, — če imajte korajžo in veselje, Vaše taktiki koristne znanosti še razširiti, tedaj hočem bolje za Vas skrbeti kot dvajset strijcev in tetic. Seveda pa je pervo še to vprašanje: Ali imate zaupanje do mene.?" „Oh, na to vprašanje se labko odgovori!" rekel je Schroder odkritosrčno." Vse, kar sem od Vaše prevzvišenosti videl in slišal, bilo je tolike slave vredno, da se mora brez vsega ogroženi, tedaj si zbirsjo rezerv kolikor mogoče in boji postajajo južno Dojestra in vzhodnih Karpatih vedno silovitejši. Akoravno so naša krdela vsled prejšnih naporov v zimskih bitkah v neugodnem karpatskem gorovju silno izmučena, vendar se bijejo sijajno in vspešno in s vso zaupnostjo smemo pričakovati, da bojo ljutega sovražnika kmalu do čistega uničila. Bukovina Rusov očiščena. „K6lnische Zeitung;' poroča iz Bukarešta brzojavnim potom, da so se vršili zadnji čas večdnevni srditi artiljerijski boji v okolici mesta Borjan v severnem kotu Bukovine, kjer so imeli Rusi izborno utrjene postojanke. Kljub ogromnej sovražnikovi premoči so Avstrijci Ruse premagali, jih vrgli iz njih utrdb in zapodili 20 kilometrov onstran reke Pruth na rusko ozemlje. Vsled te zmage je ruska moč v Bukovini strta in dežela popolnoma prosta sovražnika. Bukovinski državni in drugi uradniki eo se te dni vrnili na svoja mesta. Vprašanja in odgovori o vojski. Amerikanski učenjak Mr. John Stoddard peča se v časopisu ^Continental Times" v poljudni obliki vprašanja in odgovora s tem, da bi Američane, katere podkupljeno časopisje glede vzroka sedanje svetovne vojske še vedno za nos vodi, pripeljal na tir čiste resnice. V eni novejših številk imenovanega časopisa začenja r sledečih dvogovorih: Vprašanje: Je Avstrijsko-Ogr-s k a v svojem ultimatim-u Srbiji stavila terjatve, katere bi narod, ki sam sebe respektira, ne zamogel izpolniti? Odgovor: Je pa Srbija narod, ki čuva svoj ugled? Kako bi prišla do pravice, si to pripisovati? Šele pred kratkimi leti umorila je svojega kralja in kraljico na najostudnejši način in nju trupla so skru-nili oficirji, ki še danes v srbski armadi služijo. T a zločin pomagal je sedanjemu kralju na prestol. Anglija ga dalje časa ni marala pripo-znati sedaj pa sta Anglija in Srbija „napita brata" —, zaveznika. Vrbutega je tudi dopričano, da ni samo neka „gotova" stranka temuč tudi sedanja srbska vlada imela svoje roke pri umoru avstrijsko-ogrskega prestolonaslednika, bodočega vladarja mogočne sosednje države. Nikdar Še ni bila kaka zarota s tako temeljitostjo in skrbjo k svojemu činu priprasjjena! Avstrijsko-Ogrska je s Srbijo tako ravnala, kakor bi bila ravnala kakoršna — sibodi druga država na njenem mestu, kakor bi ravnal večji del vseh dežel na svetu; ali pa še boljše morebiti! 2. Vprašanje: Ali ni bila terjatev Av-strijsko-Ogrske nespametna, ki je zahtevala, da bi morali biti pri preiskavi zarote proti duali-stični monarhiji tudi avstrijsko-ogrski uradniki? dvoma tisti srečnega šteti, ki je Vaše milosti deležen." jPotem pa morate tudi povsem biti zadovoljni, kaj bodem z Vami počel? V mojem koru je neovrgljiv temeljni zakon ta, da mora vsak, ki vstopi, začeti služiti kot navadni pro-stak, t. j. vsak mora „od pike služiti" kakor se po domače reče." Schroder je nekako osupnil. Hipno se mu je zazdelo, da bi se na kratko poklonil in — odšel. Toda obstopili so ga natesno topničarji, katere je bil podučeval, ga cukali in mu šepetali: „Za božjo voljo, ne recite ne! Bodite s vsem zadovoljni! To je le skušnja in nič druzega !" — Te nekateri izmed častnikov, ki so za Liecbten-steinom stali, namigovali so omahljivcu prav pomenljivo. Se nekaj trenutkov si je pomišljal, nato pa s trepetajočim glasom odgovoril: „Tudi to. Zadovoljim se, ker Vaša prevzvišenost bolje, ve kot jaz sam, kaj je meni v korist in od sedaj zanaprej klonim se popolnoma poveljem Vaše prevzvišenosti." Knez se je smehljal. »Prostovoljec bi bil toraj najet. Pokličite krojača, da mu v stranski sobi vzame mero za kadetsko uniformo. Jutri Odgovor: Brez navzočnosti avstrijsko-ogrskih uradnikov bila bi dotična preiskava zgolj komedija! Srbija je le figura na š a h o v i deski Balkana, igralec je pa Rusija. Rusija je že leta in leta srbske po-željivosti na škodo Avstrijsko-Ogrske najizdat-nejše podpirala in podžigala. Ruski cilj je, prisvojiti si Carigrad in ustvariti Veliko-Srbijo kot svojo vazalno državo, za hrbtom tele pa sladko sanjariti o nadaljnih vspešnih korakih. 3. Vprašanje: Ali je mobilizacija ruskih armad in njih odhod proti nemško-avstrij-ski meji opravičil vojno napoved Nemčije? Odgovor: Neverjetno je, da se zamore tako vprašanje vočigled ruske moči, ruskih načrtov in ruskih priprav sploh staviti. Pogledati moramo samo na lego Nemčije, ki je sredi dveh velikih in sovražnih držav, in spoznati mora vsakdo, da je bila Nemčija prisiljena kolikor mogoče urno ravnati. Glede gibanja neizmernih vojnih sil carovih bilo bi vsakoršno drugačno ravnanje — norost. 4. Vprašanje: Ali ni bila velikodušnost povod, da je Rusija priskočila Srbiji na pomoč? Odgovor: Ali se morebiti šalite ? Ali si zamorcte predstavljati, da bi Rusija s svojim kardabačem, s svojimi pogromi in s svojimi sibirskimi ječami veliko- ali milosrčnosti bila pristopna? Rusija je napol civiliziran ropar dežel, ki že poseduje približno eno sedminko cele zemeljske površine. Zdi se mi, da ste kratkovidni in da vidite samo na francoska in belgijska bojna polja. Poglejte vendar dalje na vzhod in spoznajte pravi vzrok vseh teh zmešnjav! — Toda Vi ste 4000 milj od tega pozorišča oddaljeni. Nam pa, ki vemo, kako temeljite in popolne da so bile priprave in kako gotovo so-Angleži, Francozi in Rusi na zmago računali in še računajo, se predočujejo te reči v čisto drugačni luči. Imam znance, kojih krasni gradovi in bogata zemljišča v Galiciji so sedaj požgani, oziroma opustošena. Na Avstrijskem se trudijo, brezštevilne, siromašne begunce iz Galicije pre-živiti in obleči, kojih zemljišča so kozaki opu-stošili. Te obžalovanja vredne kreature (bitja božja) ne dobijo ničesar od vseh teh dobrih reči, katere vi v Belgijo pošiljate. Srečne se Čutimo, ako se zamore beda kje olajšati, toda hočemo vas opomniti, da „je še več nesrečnih drugod". Obojestranske izgube v bitki v Mazuriji. Londonski (toraj pozor: angleški!) list „Zentral News" poroča: Nemški poslanik v Rimu je baje izjavil, da so izgubili Nemci v vzhodni Prusiji mrtvih in ranjenih 100.000 mož. Angleško časopisje pristavlja poročilu, ki je v celoti izmišljeno, da doseženi nemški uspeh ni v nikakem razmerju z žrtvami. Kar se tu navaja, je res, dasi ne v tem smislu, kakor sodi „Zentral N6ws". Velika naglica, s katero se je mora biti ista izgotovljena in, sin moj, pokaži se mi v njej! Vse se je storilo. SchrdJer podal se je domu, v glavi s tisočerimi dvomi, ali je storil prav ali napačno ? Ali je to prvi korak v boljšo usodo, ali je prvi korak v bedo? Celo občna hvala knežje blagodušnosti ga sedaj ni umirila. Edina njegova tolažba je bila ta, da mu za prihodnjost itak ne ostane ničesar na izbiro in da je bilo to neizogibnost, kar bi se pri drugih okolščinah imenovalo: prostovoljni drzui čin. Drugega dne je prišla uniforma in bila je — ugodno predznamenje — narejena iz nekaj boljšega sukna kakor navadno. Schroder se v njej predstavi knezu. „Dobro! Prav dobro!" se je reklo." Toda prava služba naj se še le pojutrajšnim začne ! Še nekaj. Gospod naj jutri pri meni obeduje in pride ob poludveh ! Punktam poludveh! Sva se razumela? „Da, Vaša prevzvišenost." Schroder se je priklonil ter odšel. Da je punktum ob pol dveh naslednjega dne vstopil v Liechtensteinovo palačo, si lahko mislimo. Kljub temu ga je vratar očividno že pričakoval. Dalje prihodnjič poizkušala rnska 10. armada izogniti, da bi jo Nemci ne obkolili, je povzročila, da so se naše čete le na nekaterih delih bojne črte tako približale v boja, kakor so upale v gotovi zavesti svoje premoči. Kjer se je sovražnik ustavil, je podlegel premoči. V tej pozimski bitki, ki ji v vojni povostnici ni onako, smo zmugali predvsem zato, ker smo sovražnika presenetili in prehiteli. Tako se je zgodilo, da naše skupne izgube niso primerne sijajnemu uspehu zmage. Izgube so nenavadno nizke in ne znašajo niti šestine števila, ki ga omenja „Zentral News". Večino izgub so zadale hitro ozdravljive bolezni, nastale vsleh pohodov, kar ni le razveseljivo, marveč tudi dokazuje, kako brezobzirno odločno se je zasledoval sovražnik. (Nemci so torej v tej bitki izgubili 16.000 mož, Ran pa do 100.000 vjet-nikov.) Naši vjeli 40.000 Rusuv. Graška „Tagespost* javlja po prejetih poročilih svojega poročevalca o bojih v juino-zahodni Galiciji sledeče: Borba v južno-zahodni Galiciji se nadaljuje. V nekem delu naše črte so dosegle avstrijske čete znatne uspehe. Z naskokom so zasedli Avstrijci dne 25. februarja na južni strani Dnjestra važno, od Rusov utrjeno višino. Avstrijci so v teh bojih vjeli že zopet 1240 Rasov. V pretočenem tednu so torej naši v tem prostoru vjeli okrog 4000 ruskih vojakov. Vsled zgoraj omenjenega uspeha našega orožja je upati, da bodo temu napredovanju sledili kmala še drugi znatni uspehi. Ruski napadi v Karpatih se ponavljajo. 0 položaju v Karpatih piše posebni poročevalec lista „ Magyar Orszag" to-le: Na celi karpatski bojni črti, od Dakla do Marmaros-Szigeta, bojni položaj vednj bolj dozoreva. Na najvažnejših postojankah, n. pr. v dolinah ob Dukli in na gališki strani prelaza Uezok.jedelo naše artilerije, katera ima namen, pripravljati tla za velike bodoče boje, doseglo izdatne uspehe. Srditi boji ob Dukli, kateri so Ruse stali že velikansko število človeških žrtev, so sedaj spremenili svojo obliko in svoj značaj. Ruske čete, ki so udrle v ogrski okraj Felsd-Vizkosz v komitatu Saros, so bile prisiljene, svoje napadalno prodiranje ustaviti. Od srede meseca decembra Rusi niso mogli prodreti niti za korak dalje kot do dolin gore Makovica. Tam so avstrijske čete ustavile celo rusko prodiranje. „A Nap" poroča iz Ungvarja: Rusi so zadnje dni severno od užoškega prelaza večkrat napadli naše postojanke. Vsi napadi so se ponesrečili. Na meji bereškega komitata smo na več točkah dosegli pomembne uspehe. Našim četam se je posrečilo iztrgati več višin, ki bo jih Rusi trdovratno branili. V bojih pri Also-in FelEO-Pakonyju smo prisilili sovražnika, da se je pri Dukli moral umakniti do meje. »Magyar Orszag" poroča: Od četrtka se v dolinah pri Dukli le redko čuje grmenje topov. Rusi so iz tega dela svoje fronte odpoklicali zelo veliko evropskega vojaštva in ga nadomestili s Carkesi in Tartari. Bajonetni napadi so bolj redki in brezuspešni. „Az Est" poroča iz Munkacsa: Sem je dospela vest, da so izvršili Rusi včeraj silen napad na cesti, ki gre od Wyskowa proti severu. Naše čete so napad z lahkoto in velikimi izgubami za sovražnika odbile. Število vjetnikov je prav veliko. O bojih pri Dukli poroča isti list, da je tam razmeroma mirno. Naše čete pa neprestano pridobivajo krajevne uspehe. Severno od Also-Ra-gonya so naše čete zasedle neki ruski strelski jarek in ga obdržale kljub silnim protinapadom. V gorah močno sneži, mraz pa ni prehud. Glasom poročil istega lista baje priznavajo ruska poročila, da so se Rusi umaknili iz Karpatov in da se bojujejo sedaj na galiških tleh. „Esti Ujszag" poroča: Ze tri tedne se vrše ljuti boji, ki so se razvili ob prelazu Dukli. Tri tedne se že vrše tam boji in nobena stranka ni imela doslej še odločilnih uspehov. Rasi so poskusili z veliko premočjo tu prebiti naše črte, vedno pa so bili zavrnjeni. Namen ruskih napadov je najbrže polastiti se železniške proge Varšava-Bogumin, da na ta način motijo naše transporte ali jih celo onemogočijo. Zdi se, da 4 - s? je ta namen že ponesrečil. Položaj naših čet ob Dukli je tak, da se lahko držimo nedogleden čas. Silovito so se bojevali v ozemlju Tucholna-Wynzkow. Odbiti so bili tu ponovljeni napadi na naše postojanke v dolini Opor po ljutem boju v bližini z volikimi sovražnikovimi izgubami V naših postojankah je zapustil 9. finski strelsk polk, ki je napada], 300 mrtvih in vsaj ravno-toliko ranjencev. Vjetih je bilo 730 mož navede aega polka, ki uiso bili ranjeni. Boji v južnovzhodni Galiciji se bijejo z veliko vztrajnostjo in še trajajo. Poročila iz Italije. Dunajski list „Zeit" poroča, da vlada v Italiji veliko razburjenje, ker se nekaj sliši, da hoče Angleška zapreti Gibraltarsko ožino in tako preprečiti 50 italijanskim ladjam, da bi pripeljale ameriško žito v stradajočo Italijo. Zaprtje morske ožine bi tudi zelo otežkočilo Italiji dovoz premoga. Znano je, da je italijanska vlada pred kratkim sklenila zelo omejiti železniški promet, da tako varčuje s premogom. Odgovornost za zgorajšnjo vest prepuščamo lista „Zeit". Bolgarski list „Mir" piše: Italijanska vlada je obvestija srbsko vlado po svojem poslaniku v Nišn, da Italija ne bi mirno trpela, če vpadejo Srbi v Albanijo in prodirajo proti Jadranskemu morju. „Mir„ pristavlja: Umevno je, zakaj da Srhi ne prodirajo več v Albanijo. „Frankfurter Zeitung" poroča iz baje dobro informiranega vira, da ponuja Francija Italiji Tunis kot nagrado za intervencijo. Pas zapadno od tuniške meje do notranjosti oaze Constantino naj bi bil nevtralen. Bolni napljnCih > Sanafonj . Hofa cker (830^ jSfaje rj ka P>2SfMk_J Slike iz strelskih jarkov. i. Temna je bila n.č. Zarili smo se v slamo, ki smo jo v bližini našli ter v jarke znosili. Skozi majhne odprtine je lukala opazovalna straža tje črez brezmejno planjavo proti Rusom, ki so se kakih 500 korakov pred nami vkopali. Le poredkoma se je slišal kak strel iz pušk. Arti-ljerija je bila mirna. V teh zemeljskih luknjah smo ležali 24 ur eden k drugemu trdo stisnjeni, tovariš pri tovarišu. Vsi še bdimo, že- lodec kruli, vse željno pričakuje golaževe ka-none. Vsak tuhta po svoje . . . Od daleč se sliši šumenje vrb na širni ru- j ski planjavi. To je rusko lepotno drevje! Vse ] tiho. Utrujenost nam-zatisne oči. Ne za dolgo; zasliši se gromenje ruskih topov, brezdušno, brezpomembno gromenje, trdo, mehanično kakor opravlja svoje delo stroj, in kar je glavna stvar, brez škode na naši strani. Človek se temo nekako privadi; sij se že nikdo več ne skloni. Zdaj hoče imeti eden užigalico. Vsak vpr ša: k čemu ? Zapahi si bi rad svojo pipo, vsak bi pa rad dobil proč „vsaj eden dim* (Zug). Tudi jaz sem prav čvrsto potegnil: fejl vraga, kaj pa je to ? — Posušeno čajevo listje, j zmešano s krompirjevo travo . . . No, tudi j dobro. Občni molk . . . Proti jutro brije ravno] tako mrzel veter kakor zvečer. Sliši se daljno i ropotanje topov. . . . Samotno in mrzlo je tu- i kaj. „Kedaj bode vendar prišla vojna kuhinja, kedaj bo premenjava straž?" vpraša eden. Sedaj se približujejo od zadi v jutranji megli temne postave — naši nasledniki. Urno se še sporoči novemu vodaiku o Bovražnih pozicijah in njegovem številu; krepko mu nato stisnem roko ter odidem s svojim moštvom proti kuhinji. Naša artiljerija pošilja sovražniku svoje prve jutranje pozdrave. Le tako naprej! Leden veter brije brez presledka naprej črez ruske močvirnate planote; skozi suho grmovje in črez marsikateri grob kacega junaškega tovariša . II. Moj prijatelj, vodnik M., dobil je pred par dnevi jako važno pismo. Bral ga je enkrat, dvakrat in vedno mrmral, češ da je v nebesih. Podal ga je meni, naj ga čitam. Zapisano stoji, da mu je ljuba ženkica punčko porodila. In solze rnn trnejo z oči in kapljajo od zarjavelih lic . . . Skrbno spravi pismo v nedrije, vzame puško ter strelja naprej kakor bi se ne dogodilo ničesar novega. Oko mu je zopet čisto in jasno, dobro vidi sovražnika in muho v eni in isti črti . . . III. Naš nadporočnik je še mlad, pa vse ljubi, ker je zvest tovariš ter skrbi za svojo stotnijo kot pravi oče. Istotako je naš nanovo povišan poročnik pravi mož, brez bojazni; lastno mu je to, da se tudi med najhujšem p skanju sovražnih krogel rad šali. Ležimo v strelnem jarku, šrapneli pokajo spredaj in za nami, krog-Ije letajo kakor bučele okoli nas Vztrajno kljubujemo smrti. Zdaj vpraša poročnik nekega sa-perja : „Kako je?" Saper odgovori, da dobro, Kako se izrablja površina Avstro-Ogrske v gospodar- stvenem oziru? Kakor naš zaveznik Nemčija — je tudi naša vlada oskrbela, da bi naj domaČi pridelki, ki nam služijo v živež, segli do prihodnje žetvije. S3tev žita in drugih sadežev pa bi se morala tndi v večji meri oskrbeti kakor dosedaj in vsak košček zemljišča se naj skrbno izrabi kolikor mogoče v kme-tovalške namene. Tretjina avstro-ogrskega površja je z gozdi zaraščena in dobra tretjina so polja, kar je iz karte dovolj razvidno. Gozd zavzema n. pr. toliko površine kakor je imajo Gornje-in Spodnje-Avstrijsko, Solcograško, Tirolsko Predarlsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Hrvatsko, Slavonija, Bosna-Hercegovina in Primorsko vse skupaj. Polja obsegajo v primeri toliko površine kakor je ima kraljestvo Ogrsko z malo izjemo na levi strani Donave, kjer so neproduktivni kraji z jezeri, ribniki, močvirji itd. Pašniki imajo približno 1 Merim/ 25180Zqhm ZWeiden 76 7& ■ i Mesen 67 586 '• 4 6drknldnd 8S18 ' SWeintxtge 5103 - mid 2!3 Z8?qkm 7 UnprvduKffKPčifK 31693 -& StčdteuJnduMgtbit. 5W0 • 9 been.i//mp/eoJe/tfie 1813 • lO.Alpm 13 997 • Oeskmich-Ungams Bodenflache und ihrewirkdiafflkheAusnutzung razsežnost kakoršno je imata češko in Moravsko, travniki pa ono Galicije skoraj dosegajo. Nekaj prostora zavzemajo seveda tudi še mesta in industrijski kraji. Vsi vrti skupaj pa še ne dosežejo površino Bakovine. Vinogradi imajo razsežnost Šlezije, pusto alpsko gorovje pa ono Dalmacije. kajti prejel je pismo od svoje neveste; medtem pa dobro meri ter oddaja strel na strel . . . „Kako pa je ime tvoji nevesti ?■ vpraša nadalje častnik. Vesel in ponosen odgovori saper: »Gre-tica je." Nato poročnik: „To bo veselje ko prideš nazaj !" Vojak molči, glavo ima naslonjeno na bonete (nasip) kot bi bil truden, jako truden . . . Crez eno uro stal je tamkaj blizu lesen križ, ki je kinčal grob ženina Getičinega; v nebesih se bosta zopet videla. Dopisovanje z vjetniki. Marsikoga je slišati tožiti, da ne dobi nobenega poročila od svojega sorodnika ali znanca, ki je bil odšel na vojsko. Ker njegovega imena ne najde med mrtvimi in ranjenimi, mu pride na misel, da je dotičnik bržkone vjetnik v sovražnikovih rokah. Ker se ta slutnja v tisočih in tisočih slučajih strinja z dejstvom, hočemo našim čitateljem malo razjasniti. Domačini si v tej zadevi delajo čestokrat nepotrebne skrbi. Rusi premeščujejo svoje vjet-nikein enega zbirališča v drugo, navadno zmiraj bolj proti izhodu. Ta potovanja trpe dolgo. Najbrž se vjetnikom med potjo ne dovoli pisati. Pa tudi v zbirališčih se vjetnikom dovolitev pisanja večkrat omeji. Pisma in dopisnice potrebujejo jako dolgo časa predno nam pridejo v roke. Pismo iz Sibirije na primer 6 do 8 tednov. To pa ni odvisno samo od razdalje, ampak tudi od okolščine, da gredo te korespondence skoz dve cenzuri, namreč v Petrogradu in na Dunaju. Več jezikov vešči cenzori (uradniki, ki pisma pregledujejo) so z delom preobloženi. Priporoča se toraj vjetnikom kakor domačim, da pišejo le kratka pisma. Nekatera pisma gotovo kon-fiscirajo in uničijo, druga pa se spet inače po-izgube. Znani so slučaji, ko je prišlo od 50 vjetnikovih pisem samo dvoje ali troje svojcem v roke, in tudi slučaji, ko so dobili vjetniki na brezštevilna svoja pisma in telegrame šo le po dolgem dolgem časn odgovor. Najbolje je, ako se vsakdo, ki ima v tej zadevi kakšno težnjo, obrne na : Zentralnach weisebureau ties ,Roten Kreuzes", Auskunft-stelle fur Kriegsgetangene, Wien, Jasomirgott-strasse Nr. 6. Pisati se mora na dvojnato dopisnico (Doppelkorrespondenzkarte). Pripomniti še je: Ta zavod ne more o stanju in bivališču vsacega posameznika natanko poročati, ker sam ne prejme takih obvestil. Ima pogrešanega se zapiše v seznamek ter spet poišče, ko dcidejo novi izkazi o vjetih. Ako je bil vjetnik premeščen v drugo zbirališče in pride od tega. izkaz o tamkaj interniranih, se to vprašalcu hitro naznani. Pri vprašanjih ni treba navajati vseh okol-ščin, pod katerimi da je bil dotičnik vjet; zadostuje : ime, rojstno leto, ime pristojne občine, vojaško stopnjo {prostak, frajtar, korporal itd.), vojaško krdelo (n. pr. infanterijski regiment štev. ?) in ako mogoče še bojišče, na katerem se je poslednje bojeval. Nadalje se mora zapisati ime in natančen naslov vprašalca. Kje se obenem za večimi ljudmi vpraša, mora se vsaka oseba na poseben listek na označeni način zapisati. Pisarnica za te zadeve poizveduje le za takimi vojaki, ki so vjeti. Ako se sluti, da je dotičnik padel ali da je v kaki bolnišnici na Avstrijskem ali Ogrskem, se naj piše dvojnate dopisnica na Auskunftsbureau vom „Roten Kreuz" in Wien, Dreihufeisengasse, Kriegsschule ali na „Ro te s Kreuz," Budapest. Za gotov in uren prejem poslanega denarja se ne more jamčiti. Večje svote denarja pošiljati pa se itak ne priporoča. Konečno moramo še svariti, naj nikdo ne zaupa takozvanim privatnim agenturam, ki ljudem obljuhjajo pisma in denar vjetnikom v roke spraviti. — Omenjena pisarnica je poštena in zanesljiva, ker se je iz humaniternih nagibov odločila ljudstvu v navedenih zadevah brezplačno in kolikor mogoče uspešno služiti. Tam, ki hočete „nekaj veljati"! V vsaki vasi, v vsakem selu, sploh v vsaki še tako majhni okolici se najde mož in mnogokrat tudi ženska, ki med sosedi in morebiti na daleč okoli „nekaj velja" in tudi veljati hoče. Tako je bilo od pamtiveka, je zdaj tako in bode ostalo zanaprej dokler bo človeški rod bival na zemlji; kajti to razmerje je nekak nravni zakon, ki nima začetka in tudi ne konca. Pa je tudi prav tako ; vsak natorni zakon ima kot izdajatelja vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje, in ustavljati Njegovimna-redbam, se pravi — grešiti. Kdor krši kakor-šensibodi natorni zakon, pa ne greši samo zoper Boga, temuč tudi proti samemu sebi in svojemu bližnjemu — proti vsemu stvarstvu. Preidimo po tem kratkem uvodu k naši zadevi! Vam, katere vas šteje „Štajerc" med svoje cenjene čitatelje, veljajo moje besede. Mnogokteri izmed vas uživa pri svojih sosedih bodisi v trgu, v vaai, v selu, bodisi po osamljenih gorskih krajih, posebno zaupnost in spoštovanje. Ne menim t'.kaj samo gospode župnike, učitelje in drogj osebe, ki stoje" zaradi svojega poklica pri ljudstvu v posebnem ugledu. Ne, tudi med priprostim kmečkim ljudstvom se najdejo možje, ki ne slovijo daleč naokoli samo zaradi svojega imetja in vzornega gospodarstva, nego tudi zavoljo svoje razumnosti — ali kakor se pravi — zdrave pameti. Ni treba, da bi moral biti dotičnik veleposestnik zemljišč, čast-nejše in izvanrednejše je, ako je veleposestnik razuma; če je pa oboje, tembolje — za njega in tudi za soseščane, ako se pri njem druži s razumom še ljubezen do bližnjega, dobrosrčnost in milosrčnost. Sedaj živimo v hudih časih, katere je nam ljubi Bog poslal kot predskušojo — za boljše. Mnogoteri so, ki tarnajo, cvibljajo, obupujejo. Mož toži prijatelju, žena toži sosedi o slabih časih. Eden hoče drugega takorekoč prekositi v pritožbah in v obupu. Vprašam vas, ljubi moji, ali so te tožbe utemeljene ? Nikakor ne. Ob času vsake večje vojske, ki je v zgodovini se-znamovana, so se socijalne in gospodarske razmere — vsaj začasno — predrugačile. In v času sedanje vojske, ki se glede števila vojskujočih držav in njih miljonskih armad po pravici imenuje svetovna vojska, bi moralo biti drugače ? Le kratkoviden in nerazsoden človek — da ne rabim primernejšega izraza — si zamore tako misliti. Glejte vi veljaki, vi ugledni možje, tuksj je polje, na katerem vas čaka važno delo! Na tem polju raste mnogo plevela, katerega sicer nihče ni sejal a vendar hoče rast čistega in čvrstega semena preprečiti ali celo zadušiti. Tega pa umni kmetovalec zlahka ne trpi. Kmetovalec je država, vi veljaki, razumni in ugledni možje pa ste njeni pomočniki, ki vam je to nujno in važno delo v izvršitev izročeno. Glejte, da ga boste dobro opravili! Izvršeno delo delavca hvali, čestokrat pa tudi — graja. Mislim, da je vam hvala ljubša kot graja. Ponosni boste prej ali slej na svoj uspeh ko bodete videli, da vaš tiud ni bil zastonj. Skoraj vso časaikarstvo se neprenehoma trudi, da bi ljudstvo pomirilo in potolažilo, ki nima smisli in pojma za občni korist domovine, temuč vsak posameznik le misli na svoje neprijetnosti in malenkostne zadrege. Veliko in hvalevrednega uspeha je časnikarstvo že doseglo v tem oziru in BŠtajerc" ne stoji na zadnjem mestu. A dela je še mnogo in to čaka nestrpljivo na vas veljake, ki med ljudstvom in žnjim živite in vidite, kaj je prav in kaj ni prav. Par besed iz vaših uat bode morebiti — rekli bi skoraj sigurno — več zaleglo in izdalo kakor obširen članek v časniku, po katerem se v sedanjem času le brska za ugoduimi in zanimivimi dogodki na raznoterih bojiščih. Tolažite svoje sosede, prijatelje in znance, ki so postali ali postajajo malodašni, nestrpni in obupani, da naj potrpežljivo in stanovitno prenašajo to skušnjo, naj jo z vso vztrajnostjo prebijejo ter mirno zaupajo v prihodnost, ki nam v tem večjo zadostilo prinese zopet ljubi mir in zaželjeno za-dovoljnost. Njiva s plevelom je dolga in široka; dela je obilne in mudi se. Odloženo ali preloženo je v blato položeno. S korajžo začeto je do polovice izvršeno. Očistite njivo tem hitreje ko mogoče plevela malodušnosti in nezaupljivosti, da bo setev zamogla vspešno rasti in dozoreti in da bodemo nazadnje imeli samo čisto in krepko zrnje v žitnici, kateri se pravi naša ljuba, krasna in nepremagljiva avstrijska domovina. V to pomozi Bog in tudi vi, „ki hočete kaj veljati!" „Štajerc." Skrb za vojake, ki so postali službeno nesposobni in so pridobitnonezmožni ter se nimajo s čim preživiti. 7/375/1/1915. Gradec, 2. febraarja 1915. Glasom odloka c. kr. ministeratva za deželno brambo z dne 18. januarja 1915, število 46.439 ex 1914, je ukrenilo c. in kr. vojno ministerstvo dogovorno s c. kr. ministerstvom za deželno brambo glede začasnega stanovanja in oskrbe oseb staleža moštva, ki vsled bolezni ali ranjenja niso vporabne za vojaško službo, sledeče odredbe: 1. Osebe moštva, ki so bile odpuščene v zasebno oskrbo pri svojcih, imajo pravico do vojaških prejemkov v obliki vsakdanjih oskrbnih pavšal. To velja tudi za ono moštvo, ki je bilo odpuščeno iz oskrbe bolnišnic, predno je bila izdana predmetna odredba. Tem osebam mora izplačati pristojne dnevne pavšalne zneske, ako za nje prosijo, naknadno zdravstveni zavod, ki jih je odpustil, sicer nadomestni oddelek, pri katerem se morajo javiti po preteku dopusta. Za moštvo, ki je odpuščeno s predlogom za nadpregled, mora sanitetni zavod plačati dnevni pavšal po 2 K za 4 tedne naprej. Ako se nadpregled (superarbitracija) izvrši, predno potečejo ti 4 tedni, ostane moštvo v posesti dobljenega zneska. Ako se izvrši nadpregled še le v poznejšem času, tedaj mora izplačati do zadnjega dneva Hudoben gost. Gost, ki vedno pride nepozvan in ki ga nikjer ne marajo videti, to je revmatizem. Večkrat pride popolnoma nepričakovano in naenkrat in se ga je težko znebiti, ko se je vgnezdil. To se pa ne more zgoditi, ako revmatične bolečine, nevralgije, trganje po udih itd. vslej takoj odstranimo s Fellerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. „Elsafluid". Tudi pri prehudem naporu, izpahnenju, izvinenju, oteklinah, opečeninah, ozeblinah, tresenju telesa m živčni slabosti zanesljivo pomaga s svojimi poživljajočimi, jačečimi, bolečine tolažečimi lastnostmi. Evo nekaj zanimih sporočil: „Dalj časa zaradi protina nisem mogel hoditi, poskusil sem mnogo zdravil, izdal mnogo denarja, pa nič ni pomagalo. BElsafluid" mi je pa bolečine tako ublažil, da zopet lahko opravljam najtežja dela. Tisočkratna hvala." Leop. Melak, s. r., Deutsch-Landsberg št. 43, Štajersko. ^Prosim, pošljite mi zopet svoj izborni „Elsafluid". Imela sem protin v obeh nogah, da nisem mogla hoditi, pa je to trpljenje, sedaj, odkar rabim „El3afluid", popolnoma izginilo. Tadi pri glavobolu, zobobolu, bodenju in bolečinah v vratu se je izkazal kot takoj bolečine tolažeče sredstvo." Marija Parlitsch, s. r., pc-sestnica, Siissenberg, pošta Weitersfeld. „Rad bi priobčil, da mi je Vaš izvrstni „Elsaflaid" pri odstranitvi kroničnega želodčnega katara prav dobro služil. Tako se je tudi pri drugih osebah v mnogih slučajih obnašal prav dobro, tako n. pr. pri glavobolu, bolečinah v spodnjem delu telesa." Franc Volgger, s. r., železniški uradnik, Gries am Brenner, Tirolsko. Naj si naši bralci ta poročila obrnejo v korist in naroče Fellerjev fluid z zn. »Elsanuid" od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). 12 steklenic stane 6 kron, majhna izdaja, ki donaša velik dobiček. . . . ekrir. mesca D8dpregleda (superarbitracije) Se pristojni dne'ni pavšal pristojni nadomestni oddelek. Sicer se je čctilo vojno ministerstvo pri-morsno, z 29. decembrom 1914 popolnoma ustaviti odpuščanje obolelih iu ranjenih oseb moštva v zasebno oskrbo in bodo zanaprej take osebe ostale v posebnih ckrevalnih oddelkih v eraričnem stanovanju, in v erarični preskrbi in zdravniški oskrbi. 2. Za začasno preekrto iz Galicije in Bu-kovine dospelih, potom vnovičnega pregleda ali nadpregleda odpuščenih ali do gotovega obroka na dopnst poslanih oseb moštva je poskrbljeno na ta način, da morejo iste ostati za sedaj na stanovanja in na hrani pri kakem nadomestnem oddelko, ki se nahaja t kraja vnovičnega pregleda (snperarbitracije), in da se mora tako moštvo na lastno prošnjo samo tedaj odpustiti, ako dokaže, da dobi drugje zaslužek ali da ga vsprejinejo svojci, ne da bi bilo v nadlego javni ali zasebni dobrodelnosti. S temi preskrbnimi naredbami vojaške u-prave je preskiba omenjenih dveh kategorij oseb meštva začasno zasigurana in je torej popolnoma neumestno, da se obračajo take osebe moštva, kar se je v mnogih slučajih zgodilo — s prošnjami za podporo do različnih civilnih preskrb-nih mest in do zasebnih dobrodelnih zavodov. Političnim podoblastvom se naroča, da odklanjajo prošnje za podporo, ki jih vlagajo take osebe moštva in da naznanijo vojaškemu teritorialnemu poveljstva osebne podatke prošnjikov (šaržo, ime, vojaški oddelek, zdravilni zavod iz katerega so bile odpuščene). Od ces. kr. namestništva. Bazno. V bolnišnici 8e je zaljubil. Nemški grenadir Wilhelm E i c h e n w a 1 d, rojen iz Dusseldorfa, bival je zaradi svojih ran več tednov v bolnišnici v Velikem Varadina na Ogerskem. Tamkaj ee je zaljubil v svojo strežnico, ta pa t nja. V navzočnosti mnogih, tovarišev in varadinekih prebivalcev praznovala se je pred kratkim zaroka te zaljubljene dvojice t imenovani bolnišnici. Predno ko bodeta stopila pred altar pa mora ženin še enkrat iti na bojišče, ker so ga zdravniki za toliko okrevanega spoznali, da ni sposoben samo za popolno izpolnjevanje zakonskih dolžnosti, nego tudi svojih vojaških. Angleške babure na bojišču. Listi poročajo, da pride v kratkem več kompanij angleških snfragetk, t. j. žensk, ki hočejo imeti vse moške predpravice, na francosko bojišče. Opremljene so baje sijajno in bodo najprej službovale pri trenu, pri intendanci in pri telefonu, potem pa jih bodo »fini Angleži" v boj postavili. Ko bi le zamogli še kje kak regiment vragov izvohati, .hitro bi se žnjimi spoprijaznili! Pa saj niso Ghnrki mnogo boljši. čevljarskim mojstrom se nudi lepa prilika zaslužka, ako izdelujejo gorske čevlje za našo armado, čevlji morajo biti iz kravjega usnja, z roko narejeni (ročno delo) ter z vodnimi vlogami oskrbljeni (Wassorlascben.) Vzame se veaka množina, ki se vpošlje v teku 4 tednov na naslov: Kriegsiursorgeamt des k. u. k. Kriegsministerinms-Zweig-stelle G r a z , S p o r g a s s e Nr. 29. Čevljarski mojstri, ne prezirajte ta poziv! Pivo se je podražilo. Prosilo se nas je objaviti, da se je cena piva na Štajerskem pri litru od (1. marca naprej) za 4 vinarje zvišala in sicer zaradi zvišanja cen pri dobavi slada (Mah), ki se je več kot dvojnato povzdignila. Vrhutega bojo vsled nedavno izdane prepovedi sladarenja pivovarne primorane, oddajo piva nekoliko omejiti. Portugalci razoroŽUJejO svojo armado kakor vedo inozemski časniki poročati. Malo so pa le tudi porožljali s svojimi sabljami in poškami, ker je to sedaj „ moderno." — 26 ruskih generalov bilo je po bitki pri Mizuiskih jezerih v penzjon odpuščenih, ker so bsje za nič. Med temi je 12 divizijskih generalov. Bodemo videli, če bodejo novi boljši? Dum-dum-puške imajo— kakor pripoveduje holand&ki general Trin-Angleži. Na pnškah je pri ročaju nekakova zareza, na kateri se morejo špici pri krogljah odbrusiti ali odščipniti, i da postanejo tako zvane dam-dum kroglje. General je rekel, da se mu je gabilo, ko je videl te puške in namen jih rabe. Glede priskrbitve papirnatih podplatov za našo armado prejeli smo od c. kr. namestništva naročilo, se vsem pošiljateljem za poslano blago v imena to zadevnih posredovalcev srčno za-hvoliti ter jim naznuuiti, da je za sedaj došlo dovolj te robe in toraj v naprej ni treba več se v tej stroki truditi in dopršiljati. Pozor pri nakupu moke I Po določilih cesarskega ukaza z dne 21. februarja 1915, drž. zak. štev. 41 itora vsakdor, ki si želi pri trgovcu kupiti kilogram moke, imeti od občinskega predstojnika potrjeno izkaznico, brez katere mu trgovec pod zagrozitvi stroge kazni ne sme iziočiti zahtevanega blaga. Mestjani morajo imeti izkaznico izdano od dotičuega mestnega magistrata. Izkaznice veljajo le za tisti dan, za katerega so izdane. Količina dovoljenega nakupa je odviena od števila udov, ki žive skupaj v istem gospodarstva ali gospodinjstvu. Ta ukaz je pravemočen od poldneva 1. marca 1915 zanaprej. Zagladnila ali zmrznila? V Št. Janžn na Vinski gori (pri Velenju) so našli pretečeni teden v nekem hleva dva mrliča. Spoznali so, da »ta dninarica Marija P r e s i č e k (prav : Jovan) in njen enoletni sinček. Sumi se, da sta umrla gladu, ker so ju po vsej občini spred pragov gonili in nikjer niata zamogla prenočišča ali hrane dobiti.------------- Ptujski sejmi. V naši zadnji številki vrinila se je nam jako neljuba tiskovna pomota; namesto: prihodnji sejem za konje in goveda bodo 13. marca, se mora reči, da bode isti 16. marca. Te raj brez zamere! Redko Odlikovanje. Kot junak korenjak prve vrste se je v bojih proti Rusom izkazal vodnik J. Unterrainer koroškega pešpolka št. 7. Pred kratkim namreč prejel je zlato svetinjo na svoja hrabra prša, katera ste že poprej kin-čali velika in mala srebrna svetinja. Siava mu! V prihodnji številki bodemo obširneje poročali o činih tega izvanrednega moža, ki ima pri svoji stotn'ji (11.) še dva tovariša z enakimi odlikovanji. O ptujskih ces. kr. mladostrelcih, kojih število se je v zadnjem času povišalo nad eto, za-moremo reči, da prav dobro napredujejo na vež-bališča kakor tudi na streljišču. V nedeljo 28. februarja imeli so vadbeni pohod (tJbungsmarsch) v Št. Vid, kjer so na trgu prejeli svojo prvo plačo. Ob poloosmi zvečer dospeli so v Ptuj nazaj prav čvrsti in veseli, brez vsacega znaka utrujenosti. V kratkem bodo vsi dobili uniforme po vzorcih tirolskih deželnih strelcev in tudi o-rožje se jim bode izročilo, želeti bi bilo, da bi se jib k pristopa zglasilo še mnogo več in sicer čim več tem bolje! Načelnika te domoljubne naprave sta gospoda Laop. G i r 11 e r, predstojnik mestnega urada, in Hans K a s p a r, ravnatelj mestne hranilnice, ki tndi sprejemata nove zglasitve. Mladeniči, pokažite s svojim pristopom, da se hočete tudi vi posvetiti službi presvitlega cesarja in mile domovine ! V nedeljo 7. marca imeli bodo ti mladi strelci streljanje na tarčo na c. kr. vojaškem streljišču. Med najboljše strelce se bode razdelilo 10 do 15 premij. Nabor 37 dO 42 letnih. Glasom naznanila z dne 4. marca t. 1. morajo se vsi 37 do 42 let stari črnovojniški zavezanci do 20. marca pri svojem občinskem predatojništvu zglasiti. Tozadevni nabori vršili se bodo od 6. aprila do 6. maja. 0 porabi zrnja in moke. Uradno se razglaša: Na vprašanja je ministerstvo notranjih zadev razglasilo, da mora pri popisa zrnja in moke v razpredelku II. naznanila tudi oče družine (gospodar) prisostvati. Nadalje se naroča, da morajo tudi taki gospodarji, ki na dan popisa niso imeli nikakoršnih zalog, nazna-nilni list oddati, ko so v razpredelkih II. in III. naznanili, koliko imajo v svojem stanovanja ljudi na hrani in koliko oseb je prinjih takih, ki se sami preživljajo. Uši na Rusko-Poljskem. Z msko-poljskega bojišča prejelo je uredništvo „Štajerca" sledeč opis nadlege, ki jo tamkaj našim vojakom uši povzroČnjejo. Glasi se v nemškem jeziku: Wir armen Soldaten heraussen im Feld Werden gar arg von den Lausen geqoalt; I Kanm eine Scblacht mit den Russen gewonij Wird eine neue mit den Lausen — begonni In Schupfen und Stallen, im Freien, im Zim J Uberall hort man ein klaglich Gewimmer; Der eine entblosst, der andr'e halbnackt —1 Jetzt wird getrieben, jetzt wird gejagt. Die grossen Laase in Russisch Polen Wollt' doch am liebsten der Teufel holen ! I Drum edle Menschen, spendet ins Feld Unter den Gaben an Wasche und Geld Auch einige Flaschen „Zacberlincn;oT, usnjatfga in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toalt to, orožja iid. lib n Bill i in kr. dvorni liferant, BlttlX St. 731 (Cesko) Nikel-Roskopf-ure K 3-80, 4-80, 6—. Srebrne ure K 8-40. ni- kel-budilnica K 8-90; budilnica z dvema zvoncoma K 4'—. RazpoSiljatev proti povzttju. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 89 Brata Slawitscn « Ptuju [liriisipluti ii 8i|itl!ttiill »priporočita izvrstne Šivalne stroje (Nfchmaschinen) po sledeči ceni: I Singer A rodu« masina K 50— Singer A .... K 60— 70— Dllrkopp^inger . K 70— 90— Ditrkopp-Ringsebin za Šivilje .......K 180-— Dflrkopp-Zentralbobbin za šivilje .... . K140— DQrkopp-Ringscbiff za krojače......K160— Mrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K160—180— JMrkopp-Zvlinder-Elaetik za čevljarja......E160—180— Minerva A..................K 120— Minerva C za krojače in čevljarja........K160— Howe C za krojaSe in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandtetle) za vsakovrstne stroje — Najine cene no niSje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidno«; Je le tistim znana, kateri imajo »»sine od ias. Cenik kreiDlaci*. Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah 1 („Štajerc"-Schweden.) i 50% cenejša I Amerikanfka štedilna kava, velearomatična, izdatna in Štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10"— franko fo povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2— oddaja A. Sapira, 490, eksportkave in čaja Galanta. i-s Ljudska kopelj mestnega ^S kopališča v Ptuju. ^•JJjjČas za kopanje: ob delavnikih od 12. |ure do 2. ure popoldne (blagajna jo ud JJW *^H 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. kopelj l vročim zrakom, paro ali k Proti .štajerc •etek, c nasls Wasserdiclite Wagenp.achen Vododržne vozne plahte K 20— K 25— K 30— 8 m 3'/, 4 m dolge Wasserdichte Pterdedecken rujave 1*90 m dolge po JO, 12, 16 kron, priporočata Slamitsci. in Heller « Ptuju trgovina z blagom. 249 se moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalczljiveHet , kakor: šarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zatjj, cel1 naj se rabi Jfdn povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfpkcijsko sredK T*C"n mora titi v vsaki nisi na razpolago. Naj;»riljubncjše dcsir.ff| rorfl sredstvo sedanjosti je brezdromno |Utie. Catir Siev. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanie krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd,; steklenica 2 K, — Tekočina za pr*a in pljuče, stebl. 1 20 K proti kašlju. težki sapi itd. — Č;>j in pi'ule za čiščenje krvi a 80 via. — Coj proti gibtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mašilo, ki odstrani boleč ne. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Frašek ptoti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Ra? pošiljate v L. Herbst, apottka Bleiburg na Kor<škem. 49 ki je brez duha, ni Btrupeno in je po ceni ter se dobi vH lekarni ali drožeriji a 80 vinarjev. Vpliv Lysoforma je za ^gim in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za d^sinfekcijo nabtcT postelji, za umivanje ran, žulov, za antiseptične obveze in irof oinmng- find Dienstyermittlnng) « 10» službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje rse vrste pesredsvanja najhitreje, f praiaqa in pojasnila v raeatni stražnici irotoTž) je prijetno toalelno milo, ki vsebuje !•/« Lysoforma in j tiseptično; zamoro se vporabiti na najobčutnejši koli. | kožo mehko in gibčno/ Vi bodete v bodoče vedno to izbo t rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pajako ekonomiči je izdatno. En kos stane eno krono 20 vin. Pf eff erminz=I>ysoforn je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sifl ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tui vratnem kataru, kaSlju in nahodu za grgljar.je po zdravo« predpisu. Par kapljic zadostuje za ča$o vode. Originalna stekK stane I krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcijaBK na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX,| tratschgasse 4. Konjski mesar Zlata verižica na obroke! 60 gramov težka K 140'— na uies-c K 4—. Prvorazredna srebrna uri, 3 srebrni pokrovi K 14—. Se pošilja povsod. Kdor hočo poceni uro in veri-žieo kupiti, naj piše takoj LLQdineLGoIdwarenbaus. LundonilUra G&l. knpaje konje za klati po najboljših cenah, j |" "' \ (BautiseMer) se sprejmejo. Kje, pove uprava tega lista. sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. A$C 156