Leto 1905
81
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 24. marca 1905.
Ysebina: Št. 46. Razglas o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890.1.
46.
Razglas ministrstva za železnice z dne 16. marca 1905. 1.
o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890.1. (drž. zak. št. 186 iz Ieta1892.).
Spisek tistih železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), se mora, z ozirom na izpremembe in dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne
3.	septemhra 1904. 1. (drž. zak. št. 100), glasiti takö-le:
Spisek železnicnih kosov, gledé katerih veljil mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah.
A vstrij sko-Ogrsko
(z Bosno-Hercegovino).
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železnične uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	C. kr. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske;
toda izvzemši:
a)	naslednje dalmatinske proge c. kr. avstrijskih državnih železnic:
a)	Spljet—Siverič—Knin, ß) Perkovič—Slivno—Šibenik,
7) Spljet—Sinj;
b)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt— Mauterndorf (železnico po murski dolini).
2.	Železnica Ustje—Toplice.
3.	Češka trgovinska železnica.
4.	Češka severna železnica.
5.	Bolcansko—meranska železnica.
6.	BuStëhradska železnica.
7.	Friedlandske okrajne železnice, obstoječe iz lokalnih železnic:
Friedland —državna meja blizu Hermsdorfa ; Friedland—državna meja blizu Heinersdorfa (kos do Heinersdorfa ob T.) in Raspenau — W eißbach.
8.	Cesarja Ferdinanda severna železnica.
9.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
10.	Moravsko-sleška delniška družba za lokalne železnice (Lokalna železnica Hrušava—Poljska Ostrava).
11.	Novojičlnska lokalna železnica.
12.	Nižeavstrijske deželne železnice obstoječe
iz prog:	Gänserndorf—Gaunersdorf; Gmünd—
Groß-Gerungs in Gmünd —Litschau —Heidenreichstein; Korneuburg —Einstbrunn in St. Pölten — Kirchberg ob P. — Mank.
13.	Avstrijska severnozapadna železnica.
(Sloveni »oh.)
22
14 Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic.
15.	Lokalna železnica Pïivoz — Moravska Ostrova—Vitkovice.
16.	Salcburška družba za železnico in tramway.
17.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
18.	Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice :
c)	Grobelno — Rogatec (Rogaška lokalna železni ca),
d)	Kapfenberg—Seebach—Au,
e)	Sinča vas—Železna Kaplja,
f)	Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaja (z električnim obratilom),
g)	Poličane—Konjice,
h)	Preding-Wieselsdorf—Stainz,
i)	železnica čez reko Adižo (lokalna železnica Bolcan — Kaltem in električno obratovana mala železnica Kaltem—Mendel [Mendelska železnica]).
19.	Južno-severnonemška spojna železnica.
20.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
21.	Železnica Dunaj — Aspang, izvzemši
k) kos z zobatim kolesom Puchberg—Hoch-schneeberg Schneeberške železnice.
22.	Po kraljevo-ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od Lawoczna do ogrske deželne meje in od Fehringa do ogrske deželne meje, in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Györ) — Šopronj —Ebenfurth ^ obratovani kos železnice Dunaj— Pottendorf—Dunajsko Novo mesto od Eben-furta do ogrske deželne meje, ki je v obratu družbe za južno železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
L Italijanskih uprav.
Po italijanski družbi adrijanskih železnic obratovani kosi od italijansko-avstrijske meje:
23.	pri Krminu do Krmina.
24.	pri Pontebi do Pontabla v mér iz Italije.
25.	pri Peri do Aie.
Po italijanski železnični družbi „ Società Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secondarie italiane“ obratovani kos od italijansko-avstrijske meje:
26.	pri Črvinjanu do Črvinjana.
Opomnja:
') Raba ~ Šopronj—Ebenfurtska železniška družba.
II.	Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
27.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina,
28.	pri Salcburgu do Salcburga.
29.	pri Waldsassenu do Heba.
30.	pri Schirndingu do Heba.
31.	pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
32.	pri Brambachu do Heba.
33.	pri Bärensteinu do Vejprt.
34.	pri Markersdorfu do Hermsdorfa na Č.
35.	pri Moldavi do Moldave.
36.	pri Schöni do Podmokel.
37.	pri Schöni do Dččina.
38.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-nemške meje pri Taubenheimu.
39.	pri Starem in Novem Gersdorfu do avstrij-sko-nemške meje pri Ebersbachu.
40.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
41.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
42.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje :
43.	pri Heinersdorfu ob T. do Heinersdorfa
ob T.
44.	pri Zelenem dolu do Zelenega dola.
45.	pri Neusorge do Halbstadta.
46.	pri Krftovu do Krftova.
47.	pri Opavi do Opave.
48.	pri Boguminu do Bogumina.
49.	pri Goczalkowicah do Dziedzic.
50.	pri Novem Berunu do Oéwiçcima.
III.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v mér iz Rusije obratovani kosi od rusko-avstrijske meje:
51.	pri Radziwilowu do Brodov.
52.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
53.	do avstrijske Nowosielice.
IV.	Romunskih uprav.
Po kraljevih romunskih državnih železnicah v smeri iz Rumunskega obratovani kos od rumunsko-avstrijske meje.
54.	pri Ickanih do Ickanov,
C.	Železnični kosi, ki so v obratu bosensko-her-cegovinskih državnih železnic:
55.	Gruž —deželna meja pri Uskoplju.
56.	Deželna meja pri Glavski—deželna meja pri Nagumancu.
57.	Deželna meja pri Igalu—Zelenika.
O p o m n j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 98 do in s 112.
Italija, številka 8.
Rusija, številka 38, 39, 40, 41.
Švica, številka 20, 21.
II.	Ogrsko.
Vse proge, ki jih obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske državne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon — Breznica — Ščavnica, ‘)
lokalno železnico s pravilnim tirom Šo-rokšdr—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini.
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice.
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
ozkotirni kos Glinica (Gölniczbänya)—Smol-nicaa) lokalne železnice po glinski dolini,
krilno železnico s pravilnim tirom Tarpatak — Tatra-Lomnica, in
železnico z zobatim kolesom Čorba—jezero Čorba. a)
4.	Železnična družba Raba—Šopronj-Eben-furt4) in lokalna železnica Fertôvidék, ki je v njenem obratu.
5.	Združeni železnici aradska in čanddska, izvzemši:
lokalno železnico z ozkim tirom Borossebes — Menyhâza in Prvo Alföldsko kmetijsko železnico z ozkim tirom.
6.	Železnica po samoški dolini in lokalna železnica Zsibö-Nagybdnya, ki je v njenem obratu.
7.	Železnica Mohač — Pečuh. »)
Opomnja:
’) Ostrogon—Breznica —Ščavnica,
2)	Glinica—Smolnica,
3)	Čorba - jezero Čorba,
*) Raba—Šopronj - Ebenfurtska železniška družba,
4)	Mohač—Pečuh,
8.	Lokalna železnica z ozkim tirom Nagy Kâroly—Somkut.
9.	Slavonska železnica po dravski dolini.
10.	Lokalna železnica z ozkim tirom Seges-vâr—Szentâgota. ')
11.	Lokalna železnica Szatmâr—Erdöd.
12.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Mezö-Laborcza do avstrijske deželne meje, iz Jasi-nova do avstrijske deželne meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske deželne meje.
13.	Po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih Železnic iz Trenčinskih * 2)Teplic do avstrijske deželne meje pri prehodu Vlari, iz Brucka-Kirâlyhida3) do avstrijske deželne meje in iz Skalice 4) do avstrijske deželne meje.
14.	Po severni železnici cesarja Ferdinanda obratovani kosi od Kuti do avstrijske deželne meje v ostalem po kraljevih ogrskih državnih železnicah obratovane ogrske severnozahodne lokalne železnice, in lokalne železnice Holič—Hodonln iz Holiča do avstrijske deželne meje.
III.	Bosna—Hercegovina.
1.	G. in kr. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
2.	Bosensko-hercegovinske državne železnice, vštevši po njih obratovano električno mestno železnico v Sarajevu.
Opomnja. Gledé železničnih kosov, ki jih obratujejo bosensko-hercegovinske državne železnice v Avstriji, je primerjati:
Avstrija: številka 55, 56, 57.
Nemčija.
A.	Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
I.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevši vkupe ž njimi obratovane velikovojvodske hesenske državne železnice — in pa v pruski državni upravi stoječe zasebne železnice, izvzemši:
a)	gorenjesleško železnično krilo z ozkim tirom.
Opomnja:
i) Schäßburg—Szentâgota,
~) Trenčin— Teplice,
•1) Bruck ob L. (Bruck-Kraljevi most), 4) Skalice.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice z lokalnimi železnicami vred, obratovanimi po njih: Augsburg— Haunstetten; Lam —Kötzting in Röthenbach pri' L. — Weiler, toda izvzemši lokalni železnici:
b)	Augsburg—Göggingen—Pfersee;
c)	Augsburško lokalno železnico.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice in v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice.
8.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, vštevši parnobrodno zvezo čez Iztočno morje med Warnemünde in Gjedser-om; gledé parno-brodne zveze glej B. VI, 129.
9.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice.
II.	Zasebne železnice v lastni upravi.
10.	Achern—Ottenhöfenska stranska želez-
22.	Okrožne železnice Köln—Bonn.
23.	Kreefeldska železnica.
24.	Kronberška železnica.
25.	Železnica Dahme —Uckro.
26.	Železnica Deggendorf—Metten.
27.	Železnica Dessau—Orlica.
28.	Železnica Diedenhofen—Mondorf.
29.	Železnica Eisern—Siegen.
30.	Železnica Eutin—Ljubek.
31.	Fildska železnica.
32.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod o. Menu).
33.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
34.	Železnica Gera—Meuselwitz — Wuits.
35.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
36.	Železnica Gotteszell—Viechtach.
37.	Železnica Greifswald—Grimmen.
38.	Železnica Halberstadt—Blankenburg.
39.	Postranska železnica Haltingen—Kandern.
40.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
41.	Železnica hoyanska (Hoya—Eystrup).
42.	Lokalna železnica Kahl—Schoelkrippen.
43.	Kaysersberäka dolinska železnica, pri-vzemši železnico Colmar —Winzenheim.
niča.
11.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
12.	Po badenski družbi za lokalne železnice obratovane postranske železnice:
_	,	, TT, j Hilsbach
a)	Bruchsal—Ubstadt——---;-----;
Menzmgen
b)	Bühl—Oberbühlerthal (Bühlerthalska železnica) ;
Herrenalb
c)	Karlsruhe—Ettlingen — ——-—-— (Albthalska
Pforzheim
železnica);
d)	Neckarbischofsheim—Hüffenhardt ;
,	■	, , Meckesheim
w,esi»ch-WÄ55j^
13.	Bavarske lokalne železnice, obratovane po delniški družbi za lokalne železnice v Monakovem:
a)	Kopel Aibling—Feilnbach;
b)	Fürth—Zirndorf—Cadolzburg;
c)	Trg Oberdorf—Füssen;
«j) Monakovo—Wolfratshausen—Bichl ;
e)	Murnau — Garmisch-Partenkirchen ;
f)	Murnau—Oberammergau ; y) Sonthofen—Oberstdorf;
h) Stadtamhof—Donaustauf—Wort.
14.	Bentheimska okrožna železnica.
15.	Biberach—Oberharmersbachska stranska železnica.
16.	Brandenburška mestna železnica.
17.	Braunschweiška deželna železnica.
18.	Železnica Braunschweig —Schöning.
19.	Broelthalska železnica.
20.	Brolthalska železnica.
21.	Železnica Butzbach —Lieh.
44.	Kerkerbaška železnica.
45.	Železnica Kraljevec — Granz.
46.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Altona.
47.	Okrožna železnica Eckernförde—Kappeln.
48.	Stranske železnice v okrožju bergheim-
skem.
49.	Železnica Kremmen —Neu-Ruppin—Wittstock.
50.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
51.	Lahrska cestna železnica.
52.	Lužiška železnica (Rauscha— Freiwaldau ■ Muskau — Teuplitz — Sommerfeld ; Hansdorf — Priebus).
53.	Železnica Liegnitz—Rawitsch.
54.	Železnica Ljubek—Büchen.
55.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
56.	Železnica Meckenbeuren—Tettnang.
57.	Meklenburška železnica Friderika Viljema.
58.	Železnica Meppen—Haselünn.
59.	Postranska železnica Möckmiihl—Döiz-
bach.
60.	Železnica Mödrat — Liblar—Brühl.
61.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
62.	Železnica Nauendorf—Gerlebogk.
63.	Železnica Novi Branibor — Friedland.
64.	Železnica neuhaldenslebenska.
65.	Železnica Neustadt—Gogolin.
66.	Dolenjelužiška železnica.
67.	Železnica Nordhausen—Wernigcrod.
68.	Železnica Oschersleben — Schöning.
69.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
70.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
71.	Železnica Peine—Used.
72.	Palatinatske železnice.
73.	Prigniška železnica.
74.	Železnica Reinickendorf—Liebenwalde — Groß-Schönebeck.
75.	Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
76.	Železnica Rhene—Diemelthal (Bredelar— Martenberg).
77.	Železnica Rinteln—Sladthagen.
78.	Postranska železnica Rosheim —St. Nabor.
79.	Ruppinska okrožna železnica.
80.	Lokalna železnica Schaftlach—Gmund— Tegernsee.
81.	Železnica Stendal — Tangermünde.
82.	Železnica Stralsund—Tribsee.
83.	Strassburške cestne železnice.
84.	Po južnonemški železniški družbi obrato-vane postranske železnice:
a)	Frei-Weinheim — Ingelheim — Jugenheim — Partenheim;
h) Hetzbach — Beerfelden ;
c)	Hüßngen — Furtwangen (Bregtalska železnica) ;
d)	Železnica Mannheim—Weinheim—Heidelberg —Mannheim;
e)	Železnica Osthofen—Westhofen;
f)	Železnica Reinheim—Reichelsheim ;
Breisach
g)	Železnica Riegel — 7;---—— (Kaisersiuhlska
Gottenheim
železnica) ;
h)	Železnica Spredlingen—Fürfeld;
i)	Železnica Worms—OfFstein in
k)	Železnica Zell—Todtnau.
85.	Južno-Harška železnica.
86.	Teutoburgerwaldska železnica.
87.	Proge, ki so v obratni upravi thürinSkih stranskih železnic:
a)	Železnica Arnstadt —Ichtershausen;
b)	Železnica Greussen—Ebeleben—Keula;
c)	Železnica Hohenebra—Ebeleben;
d)	Železnica Ilmenau — Grossbreitenbach in
e)	Železnica Wutha—Ruhla.
88.	Lokalna železnica Türkheim — Wörishofen.
89.	Železnica Vorwohle—Emmerthal.
90.	Westfalska deželna železnica.
91.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
92.	Po ravnateljstvu württemberàke železnične družbe obratovane postranske železnice:
a)	Amstetten—Laichingen;
b)	Ebingen—Onstmettingen;
c)	Gaildorf—Untergröningen ;
d)	Nürtingen—Neuffen in
e)	Vaihingen-Sersheim — Enzweihingen.
93.	Po ravnateljstvu württembergkih lokalnih železnic obratovane postranske železnice:
a)	Aalen—Ballmertshofen ;
b)	Reutlingen—Gönningen.
94.	Železnica Zschipkau-Finsterwalde.
B.	Zeleznični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu nenemških železničnih uprav.
I.	Ruskih uprav.
95.	Po železnici St. Petersburg—Varšava obratovani kos od rusko-nemške meje pri Eydt-kuhnih do Eydtkuhnov.
96.	Po južnozapadnih železnicah obratovani kos od rusko-nemške mejepriProstkovu doProstkova.
97.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Ilowu do Ilowa.
II.	Avstrijskih uprav.
98.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Myslo-wicah do Myslowic.
99.	Po avstrijski severnozapadni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mlad-kovu (Wichtstadtlu) do Mittelwalde.
100.	Po avstrijsko-ogrski državnoželeznični družbi obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mittelsteine do Mittelsteine.
Po južnosevernonemški spojni železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
101.	pri Libovu do Libova.
102.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
103.	Po češki severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Ebersbachu do Ebersbacha.
Po buštčhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
104.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
105.	pri Klingenthalu do Klingenthala.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
106.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
107.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
108.	pri Heinersdorfu do Heinersdorfa (na Gorenjem Sleškem).
109.	pri Brodu v 1. do Broda v 1.
110.	pri Pasovu do Pasova.
111.	pri Braunavi do Simbacha.
112.	pri Lochavi do Lindave.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
113.	pri Konstanci, do Konstance.
114.	pri Rielasingenu do Singena.
115.	pri Waldshutu do Waldshuta.
116.	pri Lottstetenu do nemško-švicarske meje pri Altenburgu-Rheinaui.
IV.	Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici vkupno obrato-vani kosi od francosko-neinške meje :
117.	pri Altmünsterolu do Altmiinsterola.
118.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
119.	pri Chambreyu do Chambreya.
120.	pri Novéantu do Novéanta.
121.	pri Amanweilerju do Amanweilerja.
122.	pri Fentschu do Fentscha.
V.	Nizozemskih uprav.
123.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gennepu do Wesela.
124.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Kranenburgu do Kleve-a.
125.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrathu do Herzogenratlia.
c)	pri Achenu do Achena');
d)	pri Dalheimu do Dalheima2) ;
e)	pri Gronovu do Gronova *)•
126.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovani kosi od nizozemsko-nemške meje pri Eltenu do Emmericha.
127.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
128.	Po holandski železniški družbi obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Altstätte do Ahausa.
') Družba za obrat nizozemskih državnih železnic opravlja samo službo na vlakih v obe smeri.
a) Na tem kosu opravlja družba za obrat nizozemskih državnih železnic le službo na vlakih, v smeri iz Nizozemskega v Nemčijo in narobe, pruska državna železnica na nizozemskem kosu pri Dalheimu do Vlodropa (spisek: Nizozemsko B 11) v smeri od Dalheima na Nizozemsko.
VI.	Danskih uprav.
129.	Po danskih državnih železnicah skupno z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Warnemünde — Gjedser.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v vnanjih deželah, je primerjati Avstrijsko, številka 27 do in s 50.
Dansko, številka 3, 4.
Francosko, številka 19, 20, 21, 22, 23, 24. Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 6, 7, 8, 9, 10, 11.
Rusija, številka 32, 33, 34, 35, 36, 37.
Švica, številka 22, 23, 24, 25, 26, 27.
Belgija.
A.	Po belgijskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Gent-Terneuzen.
4.	Malines-Terneuzen.
5.	Zapadna flandrijska železnica.
6.	Železnica chimayska.
7.	Termonde—St. Nicolas.
8.	Hasselt — Maeseyck.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
9.	pri Gominesih do Gomines.
10.	pri Halluinu do Menina.
11.	Luksemburških uprav.
11. Po princa Henrika luksemburški železnici obratovani kosi od belgijsko-luksemburške meje pri Rodange do Athusa.
Opomnja. Kar se tiče železuičnih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v vnanjih deželah, je primerjati:
Francosko, številka 15, 16, 17, 18.
Nizozemsko, številka 12,13.
V
Dansko.
A. Po danskih upravah obratovani železnični kosi.
1.	Danske državne železnice, vštevši po njih obratovane parnobrodne zveze: a) čez Limfjord (Oddesund Nord —Oddesund Süd in Nykjöbing Morsö-Glyngöre) ;
b)	čez Mali (lille) Belt (Frederick—Strib);
c)	čez Véliki (store) Belt (Nyborg—Korsör);
d)	čez Öresund (Helsingör—Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn]—Malmö);
e)	čez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved);
f)	med Gjedserom in Warnemünde — gledé te pamobrodne zveze glej pod B. 4; todaizvzemši:
po železnični družbi južnofiinenski obratovani železniški kos Nyborg—Faaborg in parniški kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
c)	Soro—Vedde.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih železničnih uprav.
1.	Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
4.	V družbi z velikovojvodsko-meklenburškimi državnimi železnicami obratovana parnobrodna zveza Gjedser—W arnemünde.
O p oranj a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo danske uprave v inozemstvu, je primerjati: Nemško, številka 129.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun koncesionarjev obratovane proge od Monthermé v Mon-thermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messempré, od Charmes v Rambervillers, od Avricourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera v Vassy.
3.	Zapadne železnice.
4.	Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesijonarjev obratovano progo starega pristanišča v Marseillu in progo od Arlesa v Saint Louis.
5.	Orlčanske železnice.
6.	Južne železnice.
7.	Državnih železnic, vštevši za račun depar-tementa Indre-et-Loire obratovane lokalne železnice od Ligré-Rivièra v Richelieu.
8.	Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično progo od Valentona v Massy-Palaiseau.
9.	Družbe za departementalne železnice.
10.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
11.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
12.	Družbe za departementalne železnice.
13.	Iz Marlieuxa v Châtillon-sur-Chalaronne.
14.	Iz Castelnau v Margaux in iz Pauillaca v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
15.	Po belgijski upravi državnih železnic obratovani kos od belgijskofrancoske meje pri Doische do Giveta.
16.	Po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimontu do Giveta.
17.	Po zapadnoflandrijski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Abeele do Hazebroucka.
18.	Po chimayski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momigniesu do Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani kosi od nemško-francoske meje:
19.	pri Altmünsterolu do Petit-Croixa.
20.	pri Nemškem Avricourtu do Igney Avricourta.
21.	pri Chambreyu do Moncela.
22.	pri Novéantu do Pagny-sur-Moselle.
23.	pri Amanweilerju do Batilly.
24.	pri Fentschu de Audun-le-Roman.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarskih zveznih železnicah obratovani kosi od francosko-švicarske meje:
25.	pri Delle do Delle.
26.	pri Vallorbe do Pontarliera.
27.	pri Les Verrièresu Suisses do Pontarliera,
IV.	Italijanskih uprav.
28.	Po italijanski družbi za mrežo železnic sredozemskega morja obratovani kos od italijansko-francoske meje pri Modane do Modane.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 117, 118, 119, 120, 121, 122. Belgija, številka 9, 10.
Italija, številka 6.
Švica, številka 28, 29, 30, 31.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po družbi za mrežo železnic srednjega morja.
2.	Vse proge, obratovane po družbi za adrijansko mrežo.
3.	Vse proge, obratovane po družbi za želez-nično mrežo sicilijansko, vštevši kos čez morsko ožino mesinsko.
4.	Po družbi „Società Veneta per costruzione ed esercizio di ferrovie secondarie italiane* obratovane proge:
a)	Padova—Bassano,
b)	Vicenza—Treviso,
c)	Vicenza—Schio,
d)	Staromesto—Portogruaro,
e)	Parma—Suzzara,
f)	Bologna S. V. —Portomaggiore,
g)	Budrio—Massalombarda,
h)	Arezzo—Pratovecchio Stia,
i)	Gonegliano—Vittorio in
k)	St. Giorgio di Nogaro do italijansko-avstrijske meje pri Červinjanu.
5.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč:
l)	Milan—Bovisa — Seveso S. Pietro — Merone Pontenuovo (skupni kolodvor proge Como — Lecco, adrijanska mreža)—Incino-Erba, s kriloma od Bovise v Milan—Librero (mreža osrednjega morja) in od Seveza S. Pietro v Gamnago (skupni kolodvor proge Chiasso —Milan sredozemske in adrijanske mreže),
m)	Milan—Bovisa—Sarrono,
n)	Sarrono — Mainate — Varese Nord — Laveno Nord, s krilom od Varese Nord v Varese in od Lavena Nord v Laveno Mombello (mreža sredozemskega morja),
o)	Saronno—Grandate,
p)	Como Lago Nord — Gamerlata—Grandate— Mainate s krilom iz Camerlate v Albate Gamerlata (sredozemska in adrijanska mreža),
q)	Novara Nord— Busto Arsizio Nord —Saronno —Seregno (skupni kolodvor proge Chiasso— Milan sredozemske in adrijanske mreže), s kriloma od Novare Nord v Novaro (mreža sredozemskega morja) in od Busta Arsizia Nord v Busto Arsizio (mreža sredozemskega morja),
r)	Castellanza—Lonate Gepino in Val d’Olona.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
6.	Po francoski železnici Pariz-Lyon-Sredo-zemsko morje obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih uprav.
7.	Po gotthardski železnici obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Pinu do Luina.
III.	Avstrijskih uprav.
8.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 23, 24, 25, 26.
Francosko, številka 28.
Švica, številka 32.
Luksemburško.
A.	Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in železnični kosi.
1.	Princa Henrika železnica.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v vnanjih deželah, je primerjati:
Belgija, številka tl.
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandske železnice.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
5.	Družba za severno frizijško lokalno železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
6.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih železnicah obratovanj kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovala kosi od nemško-nizozemske meje:
7.	pri Borkenu do Winterswyka.
8.	pri Bocholtu do Winterswyka.
9.	pri Straelenu do Venloa.
10.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
11.	pri Dalheimu do Vlodropa.
II. Belgijskih uprav.
12.	Po družbi za železnico Malines —Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La dinge do Terneuzena.
13.	Po družbi za železnico Gent —Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzena.
Opomnja. Kar sc tiče železničnih kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 123, 124, 125, 126, 127, 128.
Rumunska.
Kraljeve rumunske državne železnice.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratuje rumunska uprava v inozemstvu, je primerjati: Avstrijsko, številka 54.
Rusija.
A. Po državi obratovane železnice in železnični kosi.
1. Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železnici Novotoržoški in k železnici Ržbv— Vjazma) izvzemši oddelek v Boroviče,
2.	Železnica St. Petersburg—Varšava.
3.	Baltiške železnice (izvzemši 2. oddelek Ligowo—Oranienbaum) in železnica Pskov--Riga.
4.	Železnica Moskva—Brest.
5.	Železnica Moskva—Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromska železnica.
6.	Železnica Syzrânj—Vjazma.
7.	Jekaterinska železnica.
8.	Železnica Riga—Orel (z železnico Riga— Tukum).
9.	Železnica Libava—Romny.
10.	Vislanske železnice.
11.	Železnica Charkov —Nikolajev.
12.	Železnica Kursk—Gharkov — Sevastopolj.
13.	Železnica Samara—Zlatoust.
14.	Poleška železnica.
15.	Južnozapadne železnice.
16.	Permska železnica.
17.	Sibirska železnica.
18.	Transkavkaške železnice.
19.	Železnica Moskva — Jaroslavelj—Archangelsk.
B. Po zasebnih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
20.	Železnica Varšava—Dunaj.
21.	Vladikavkaška železnica.
22.	hodžska železnica.
23.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
24.	Železnica Moskva—Kazanj.
25.	Železnica Moskva—Windau—Rybiiisk.
26.	Železnica Rjazanj—Uralsk.
27.	Južnovzhodne železnice.
28.	Železnica Belgorod—Šumy.
29.	Lokalne želznice I. družbe za lokalne železnice v Rusiji:
Pemau—Reval, s progami:
Walk — Pernau,
Moisekull —Fellin,
Fellin—Revalski pristan,
Allenkull—Weißenstein.
Swjenzjany ;
Južne železnice, s progami:
Rudnica—Olwiopol,
Dochno—Čečelnik,
Beršad—Beršad-tvornica,
Žitomir— Gaiworon,
Holonewskaja — Zemska,
Voronovici—Vinica.
30 Lokalna železnica Novozybkov.
31.	Železnica Gherby — Öenstochow.
(Slowenisch.)
23
C.	Mejni kosi, ki so v vkupnem obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obra-tovani kosi od nemško-ruske meje:
32.	pri Eydtkuhnih do Wierzbolova.
33.	pri Otločinu do Aleksandrova.
34.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
35.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje gorenjesleške železnice).
36.	pri Protskenu do Grajeva.
37.	pri Illowu do Mlawe.
II. Avstrijskih uprav.
38.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-ruske meje pri Szcza-kowi do Granice.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Rusiji obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje:
39.	pri Brodih do Radziwilowa.
40.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
41.	pri Nowosielici do Nowosielice.
O pom n j a. Kar se tiše železničnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 95, 96, 97.
Avstrijsko, številka 51, 52, 53.
Švica.
A. Po švicarskih upravah obratovane železnice in železnični kosi
1.	Švicarske zvezne železnice brez po njih obratovane vrvne železnice Cossonay kolodvor J. S.— Cossonay mesto.
2.	Gotthardska železnica.
3.	Neuenburška železnica čez Juro.
4.	Emmenthalska železnica.
5.	Železnica Langenthal—Huttwil.
6.	Železnica tössthalska.
7.	Švicarska seethalska železnica.
8.	Švicarska južnovzhodna železnica.
9.	Železnica Rorschach-Heiden.
10.	Sihlthalska železnica.
11.	Thunerseeška železnica.
12.	Železnica Önsingen—Baisthal.
13.	Železnica Bern — Neuenburg (direktna proga).
14.	Železnica Freiburg — Murten—Ins.
15.	Železnica Le Pont—Brassus.
16.	Regionalna železnica Saignelégier—Glo-velier.
17.	Železnica Uerikon—Bauma.
18.	Ozkotirna železnica Yverdon—St. Croix.
19.	Rhatiška železnica z ozkim tirom.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali skupnem obratu vnanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-švicarske meje:
20.	pri Buchsu do Buchsa.
21.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
22.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
23.	pri Stettenu do Basela badenska železnica.
24.	pri Leopoldshöhe do Basela badenska železnica.
25.	pri Grenzachu do Basela badenska železnica.
26.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah skupno obratovana spojna železnica med Baslom badensko železnico in Baslom švicarsko zvezno železnico.
27.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basela švicarske zvezne železnice.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
28.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
29.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
30.	pri La Plainei do Genf-Gornavin.
31.	pri Gol-des-Roches do Locla.
IV.	Italijanskih uprav.
32.	Po italijanskih družbah za sredozemsko in adrijansko železnično mrežo obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Ghiassu do Ghiassa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo švicarske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, šltevika 113, 114, 115, 116.
Francosko, številka 25, 26, 27.
Italija, številka 7.
Wittek s. r.