Uvodnik ^e ho~e sistem vzgoje in izobraževanja (p)ostati kakovosten in u~inkovit, morajo pristojne državne in strokovne institucije organizacijsko in vsebinsko poskrbeti za njegovo posodabljanje in nadgrajevanje. Spremenjene družbene in gospodarske razmere prinašajo tudi na podro~je vzgoje in izobraževanja nove izzive, ki zahtevajo vsaj ponovni premislek o nekaterih bistvenih sestavinah za uspešno delovanje sistema. Ena od najpomembnejših je zagotovo vrednotenje in ocenjevanje rezultatov oziroma dosežkov v vzgoji in izobraževanju. Pri tem se znova postavljata dve pomembni vprašanji v zvezi z funkcijo ocene: ali gre pri njej zgolj za kvantitativno ali kvalitativno merjenje ali je vanjo vklju~enega kaj ve~, ter vprašanje o pomenu ocene v funkciji zadovoljevanja formalnih in ad- ministrativnih zahtev oziroma pomenu in sporo~ilni vrednosti za posameznika. Spremembe zakonodaje in predpisov s podro~ja vzgoje in izobraževanja odpirajo nova vprašanja, na katera je treba poiskati utemeljene in strokovne odgovore, hkrati pa spremembe omogo~ajo tako ponovni razmislek o pomenu kakovosti ciljev vzgoje in izobraževanja kakor tudi razmislek o ugotavljanju doseganja ciljev od predšolske vzgoje naprej. Kaže se potreba po premisleku o dejanskem razmerju med razli~nimi oblikami vrednotenja in ocenjevanja znanja in o opti- malnem razmerju med njimi, nadalje, kako je z napredovanjem posameznikov z nedoseženim minimalnim standardom oziroma z negativno oceno itn. V zvezi z vrednotenjem in ocenjevanjem v vzgoji in izobraževanju se odpira veliko vprašanj, zaznanih je veliko problemov oziroma nejasnosti, iz ~esar ne sme biti izvzeta niti dejanska niti zaželena in pri~akovana vloga države oziroma šolskih oblasti. V želji po tematiziranju, analiziranju in iskanju ustreznih odgovorov na prej zastavljena vprašanja in odprte dileme prireja Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije tudi letos od 18. do 19. aprila tradicionalno mednarodno znanstveno konferenco. V tej posebni številki Sodobne pedagogike objavljamo uvodne razprave in izbrane prispevke, ki obravnavano tematiko osvetljujejo in analizirajo z razli~nih vidikov. Razli~na pojmovanja in razumevanja znanja nasploh in posebej v šolskem prostoru analizira v svojem prispevku dr. Ljubica Marjanovi~ Umek ter vz- postavlja povezavo z upoštevanjem teh razmerij pri na~rtovanju kurikularnih rešitev. Z vidika razumevanja znanja predstavlja možnosti njegovega ocen- jevanja, zlasti še ob uvajanju kompeten~nega pristopa na~rtovanja pouka in ciljev v šoli. Opisne kriterije znanja in opisnike opredeljuje in primerja dr. Zora Ilc Ru- tar, ki predstavi tudi razli~ne pristope in modele defi niranja opisnih kriterijev. Navaja njihov velik pomen tako z eksplikativnega kot tudi z aplikativnega vidi- ka. V opisnikih povratna informacija združuje tako vsebinske kot tudi procesne vidike znanja, od u~itelja pa je odvisno, katere bo izbral, seveda ob upoštevanju narave ciljev, standardov in pri~akovanih rezultatov ter v skladu z razvojno 6 SODOBNA PEDAGOGIKA 2008/Posebna izdaja stopnjo u~encev, pa tudi glede na svoje preference in globino vpogleda v prob- lematiko. Trije avtorji, dr. Janez Krek, dr. Mojca Kova~ Šebart in dr. Janez Vogrinc, v svojem prispevku na podlagi opravljenih dveh evalvacijskih raziskav anal- izirajo prednosti in pomanjkljivosti opisnega ocenjevanja. Ugotavljajo, da med starši in u~itelji obstajajo statisti~no pomembne razlike glede razmerja med oceno in znanjem u~enca. Starši so bolj prepri~ani, da mora biti ocena odvisna samo od u~en~evega znanja. Starši in u~itelji podpirajo objektivno in transpa- rentno ocenjevanje znanja, kar se ujema tudi s pogledi u~encev na pravi~nost v ocenjevanju. Na podlagi dalj ~asa trajajo~ega spremljanja otrokovega vedenja razprav- lja o ocenjevanju otroka v vrtcu dr . Urška Fekonja Peklaj. Ugotavlja, da je proces ocenjevanja otrokovega vedenja v kontekstu predšolske vzgoje v vrtcu nujen za kakovostno delo strokovnega delavca in za njegovo na~rtovanje dejavnosti s posameznim otrokom in celotno skupino otrok v oddelku. Pri tem pa opozarja tudi na omejen ~as, ki ga preživi ocenjevalec z otrokom, na subjektivnost ocene ter možnost vplivanja na vedenje opazovanih otrok. Sklene, da sta za veljavno in objektivno opazovanje otrokovega vedenja nujno potrebna dobro poznavanje zakonitosti razvoja na razli~nih podro~jih ter kontinuiran proces samoevalvaci- je pedagoškega dela vzgojitelja. V izobraževalnih ustanovah se zmeraj bolj uveljavljajo kompeten~no zasnovani programi, kar zahteva, kot ugotavlja dr. Janko Muršak, prilago- jene na~ine in metode ocenjevanja u~nih dosežkov. S podro~ja poklicnega izobraževanja se tovrstni programi in ocenjevanje u~nih dosežkov širijo tudi na podro~je splošnega izobraževanja. Namesto klasi~ne negativne ocene se uvaja nova oznaka (»ni dosegel minimalnega standarda – NMS«), ki v resni- ci nadomeš~a negativno oceno, je pa veliko bolj netransparentna in dopuš~a ve~je možnosti samovolje tako pri dolo~anju kriterijev kot tudi pri ocenjevanju posameznih dosežkov in celotne zmogljivosti posameznika. Na nove paradigme pri vrednotenju ocenjevanja v kompeten~no zasnovanih programih se navezuje tudi analiza dr. Zdenka Kodelje, v kateri ugotavlja, da se pomen sintagme NMS spreminja v odvisnosti od konteksta oziroma pravilnika, v katerem se pojav- lja. Ugotavlja, da ni enotne in dosledne opredelitve v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter v splošnem izobraževanju. V poklicnih in srednjih strokovnih šolah NMS pomeni, da dijak ni dosegel minimalnega standarda znanja, v gim- nazijah pa, da ni izpolnil enega od predpisanih pogojev za napredovanje. O vlogi in pomenu evalvacije vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu razprav- ljajo mag. Anka Jur~evi} Lozan~i}, Inga Seme Stojnovi} in Tijana Vidovi}, ki opozarjajo, da se je v spremenjenih družbenih okoliš~inah spremenila tudi vloga vzgojitelja: ta postaja del tima, ki raziskuje vzgojno prakso ter se na podlagi ugotovitev tudi sam spreminja in razvija. Pri tem pa je pozornost namenjati dokumentaciji, ki pomaga pri nadaljnjih korakih evalvacije. Dr. Ivan Ferbežer analizira postopke v evalvaciji programov za nadarjene u~ence, ki lahko koristijo pri nadaljnjem oblikovanju u~nih programov za nadar- jene u~ence. V naslednjem prispevku dr. Gašper Cankar predstavlja nacionalno Uvodnik 7 preverjanje znanja in njegove rezultate kot morebitne dejavnike izboljšav pri pou~evanju, pri ~emer izpostavlja same dosežke nacionalnega preverjanja znan- ja, prav tako pa tudi možne interpretacije. Kljub vsemu pa je najpomembnejši dejavnik izboljšanja pou~evanja sam u~itelj in njegova zmožnost uporabe in re- fl eksije nacionalnega preverjanja znanja. V naslednjih dveh prispevkih avtorice (mag. Nataša Harl in dr. Majda Pšunder ter dr. Tina Vršnik Perše, dr. Milena Ivanuš Grmek, Tina Rutar Le- ban in dr. Marija Javornik Kre~i~) na podlagi rezultatov raziskav, opravljenih v gimnazijah, ugotavljajo, da stališ~a dijakov, u~iteljev in študentov do mature niso tako kriti~na, kot se je predvidevalo. Z maturo se dosegajo predvsem cilji zviševanja kakovosti gimnazijskega programa, ~eprav bi bilo veliko še mogo~e izboljšati. V drugem prispevku pa je težiš~e na demokratizaciji ocenjevanja znan- ja pri pouku v splošnih gimnazijah. Avtorice so se osredoto~ile na razlike med ravnanji u~iteljev razli~nih predmetnih podro~ij (naravoslovje, družboslovje) ter na razlike glede na letnik, ki ga u~itelji pou~ujejo (ali u~itelji svoja ravnanja spreminjajo glede na starost dijakov, ki jih pou~ujejo). V prispevku avtorice ugotavljajo, da so vzroki razlik v demokratizaciji ocenjevanja znanja glede na letnik pou~evanja po mnenju u~iteljev predvsem v zrelosti dijakov, dijaki višjih letnikov pa posamezne vidike demokratizacije ocenjevanja zaznavajo manj po- gosto kot dijaki nižjih letnikov. Dr. Matej Majeri~, dr. Janko Strel in dr. Marjeta Kova~ predstavljajo neka- tera temeljna izhodiš~a za ocenjevanje pri pouku športne vzgoje, pri ~emer izha- jajo iz postavke, da mora biti poglavitni namen ocenjevanja pri športni vzgoji oblikovanje objektivne ocene, ki temelji na standardih u~nega na~rta ter javnih merilih in opisnikih. Avtorji ugotavljajo, da bo u~itelj športne vzgoje dosegel po- glavitni namen ocenjevanja, ko bo poznal in razumel specifi ~nosti tega predme- ta, razvojne zna~ilnosti u~encev, ko bo znal izbrati pravilne na~ine preverjanja in ocenjevanja, ocene pa interpretiral tako, da bo u~enec razumel, kje so njegove pomanjkljivosti in kako naj jih s pomo~jo u~itelja odpravi. Naši u~enci dosegajo v raziskavi PIRLS zmeraj boljše rezultate, ugotavlja v svojem prispevku dr . Bogomir Novak, pri ~emer ugotavlja, da postaja bralna pis- menost v 21. stoletju vse pomembnejša podlaga vseh drugih oblik pismenosti, zato ji je treba namenjati posebno skrb v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Utemeljenost in pomen štirih odmevnih raziskav znanja (PISA, TIMSS, PIRLS in NPZ) analizira dr. Mojca Štraus, pri ~emer med drugim ugotavlja, da se, kljub temu da so primerjave dosežkov med državami in nacionalno prever- janje znanja zaželene, izobraževalni sistemi in dosežki u~encev v mnogo~em raz- likujejo. Zato ni mogo~e pri~akovati, da bi bilo raziskovanje tako kompleksnih sistemov, kot so izobraževalni sistemi z vsemi karakteristikami in okoliš~inami, preprosto. Šele povezave med razli~nimi viri podatkov o znanju u~encev lahko dajejo jasnejšo sliko resni~nega stanja znanja u~encev. V nadaljevanju najprej objavljamo prispevek o konstruktivisti~nem pris- topu pri naravoslovju, sledijo pa trije prispevki, ki se osredoto~ajo na prakti~na spoznanja in izkušnje pri vrednotenju in ocenjevanju v osnovni šoli ter na pomembnost povratne informacije pri uporabi portfolia v srednjih strokovnih 8 SODOBNA PEDAGOGIKA 2008/Posebna izdaja šolah. V zadnjem prispevku avtor ugotavlja, da je v preteklem desetletju na podro~ju samovrednotenja in samoocenjevanja u~iteljev likovne vzgoje in umet- nosti ~utiti primanjkljaj tako na teoretskem in konceptualnem kot tudi na aplikativnem nivoju, kar nikakor ne prispeva k razvoju u~en~eve motivacije, zmožnosti samorefl ektivnega mišljenja in metakognicije. Prepri~an sem, da bomo s prispevki, objavljenimi v tej številki Sodobne pedagogike, in z ugotovitvami letošnje mednarodne znanstvene konference ust- varjalno prispevali k splošnim prizadevanjem za zvišanje kakovosti vrednotenja in ocenjevanja v sistemu vzgoje in izobraževanja, so~asno pa z argumentirano strokovno razpravo teoretikov in praktikov odvrnili odgovorne od prenagljenih odlo~itev. Dr. Tadej Vidmar Uvodnik 9